SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti členov 43 in 100,

ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),

ker bi bilo treba opredelitve čistih krmil in različnih tipov krmnih mešanic v direktivah 74/63/EGS ( 4 ), 77/101/EGS ( 5 ) in 79/373/EGS ( 6 ), kakor so bile nazadnje spremenjene z direktivami 86/299/EGS ( 7 ), 83/87/EGS ( 8 ) in 82/957/EGS ( 9 ), prilagoditi novim opredelitvam v Direktivi Sveta 84/587/EGS z dne 29. novembra 1984 o spremembi Direktive 70/524/EGS o dodatkih v krmi ( 10 ); ker bi bilo treba opredeliti tudi „mlečne nadomestke“;

ker bi bilo treba jasno določiti, da določbe direktiv 74/63/EGS, 77/101/EGS in 79/373/EGS ne vplivajo na določbe Direktive Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo za prehrano živali ( 11 );

ker se Direktiva 74/63/EGS nanaša na nezaželene snovi in proizvode v krmi; ker najvišje dovoljene vsebnosti, določene v Prilogi te direktive, ne veljajo za surovine, ki se uporabljajo za pripravo krmnih mešanic;

ker postavitev najvišjih dovoljenih vsebnosti oziroma omejevanje nekaterih nezaželenih snovi in proizvodov v surovinah trenutno urejajo razne določbe v državah članicah;

ker se bodo posledice prisotnosti teh snovi ali proizvodov nad določeno količino verjetno izkazale za škodljive za človeško zdravje in ker bi bilo zato torej treba na primeren in enoten način zagotoviti varno uporabo teh proizvodov in snovi po vsej Skupnosti;

ker različne določbe nacionalne zakonodaje med državami članicami povzročajo precejšnje ovire za trgovino znotraj Skupnosti in ker bi bilo torej zaželeno sprejeti ustrezne ukrepe v skladu z Direktivo 74/63/EGS;

ker bi bilo treba prilagoditi direktivi 77/101/EGS in 79/373/EGS, da bi olajšali trženje čistih krmil in krmnih mešanic;

ker bi bilo zaželeno opredeliti pojem surovine, da bi natančno opredelili področje uporabe ukrepov, ki veljajo za ta razred proizvodov, ki se v drugih direktivah o krmi za živali omenjajo tudi pod imenom „sestavine“;

ker se te določbe nanašajo izključno na surovine za krmo za živali, ki bodo prišle v obtok kot čisto krmilo ali kot nosilci premiksov dodatkov ali po mešanju z drugimi proizvodi kot krmne mešanice;

ker bi bilo treba za preprečitev nekaterih posebno nezaželenih snovi v krmi ne le omejiti jih na sprejemljivo raven v surovinah, temveč tudi omejiti uporabo le-teh na osebe, ki imajo potrebno znanje, mehanizacijo in opremo za redčenje, kar bo zagotovilo skladnost z največjimi dovoljenimi vsebnostmi, ki so v tej direktivi določene za krmne mešanice;

ker Priloga III Direktive Sveta 70/524/EGS določa minimalne pogoje za osebe na državnem seznamu proizvajalcev krmnih mešanic, morajo ti veljati tudi za proizvajalce krmnih mešanic, ki uporabljajo surovine z vsebnostjo nezaželenih snovi in proizvodov, presegajočo tisto, ki je dovoljena v čistih krmilih; ker bi bilo zaželeno, da države članice omejijo dobavo takih visokokontaminiranih surovin na proizvajalce, ki proizvajajo krmne mešanice za prodajo, če njihove inšpekcijske službe ne morejo nadzorovati na ravni farm tistih proizvajalcev krmnih mešanic, ki so tudi živinorejci in uporabljajo vso svojo proizvodnjo ali njen del za lastne potrebe;

ker bi bilo treba za nekatere surovine, katerih vsebnost nezaželenih snovi in proizvodov ni omejena v Prilogi II(A), predvideti možnost, da se zanje postavijo zahteve po ustreznem označevanju, če vsebnost nezaželene snovi ali proizvoda v surovini preseže najvišjo raven, določeno za ustrezna čista krmila; ker je ta ukrep nujen, da se zagotovi, da se take surovine ne dobavljajo živinorejcem, in da se obvesti proizvajalce o naravi in količini nezaželene snovi ali proizvoda v surovini;

ker bi morale biti države članice začasno pooblaščene, da ohranijo nacionalne določbe, ki so jih sprejele v zvezi s surovinami, kontaminiranimi z aflatoksinom, razen tistih, ki so navedene v Prilogi II(A) oziroma v zvezi z nezaželenimi snovmi ali proizvode, razen aflatoksina, ki vplivajo na kakovost surovin; ker bi bilo treba sklep Skupnosti sprejeti pred 3. decembrom 1990, tako da bi s tem dnem obstajala enotna pravila Skupnosti glede nezaželenih snovi in proizvodov v surovinah, ki se uporabljajo v proizvodnji krme;

ker bi bilo treba za zagotovitev neoporečnosti krme določiti pravila, ki bi urejala navzočnost nezaželenih snovi in proizvodov ter procesov za dekontaminacijo surovin; ker bi bilo treba na podlagi pridobljenih rezultatov postaviti merila, ki bi jih morali izpolnjevati proizvodi, za katere veljajo nekateri dekontaminacijski postopki;

ker bi bilo treba postopek, ki je uvedel tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo v okviru Stalnega odbora za krmo, uporabiti za olajšanje uveljavljanja predlaganih ukrepov ter med drugim za pripravo sprememb in dodatkov v zvezi z določitvijo najvišjih vsebnosti in postavljanjem pravil o označevanju surovin, kontaminiranih z nekaterimi nezaželenimi snovmi ali proizvodi, in s postavljanjem meril sprejemljivosti za dekontaminirane surovine;

ker bi bilo treba vzpostaviti informativni postopek za obveščanje držav članic o primerih neizpolnjevanja določb Skupnosti, da bi se olajšal nadzor nad uveljavljanjem Direktive 74/63/EGS;

ker izkušnje, pridobljene z izvajanjem Direktive 79/373/EGS, kažejo na potrebo po izboljšanju ali dopolnitvi označevanja krmnih mešanic v nekaterih primerih;

ker bi bilo še zlasti treba določiti navedbo imena ali poslovnega imena in naslova proizvajalca, kadar ta ni odgovoren za označevanje podatkov; ker bi bilo treba upoštevati posebne kontrolne sisteme v nekaterih državah članicah in ker bi bilo treba takim državam članicam omogočiti, da za krmo, ki se proizvaja ali trži na njihovem ozemlju, zamenjajo te podatke z uradno številčno kodo, dodeljeno vsakemu proizvajalcu,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO: