To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

laying down the Staff Regulations of Officials and the Conditions of Employment of Other Servants of the European Economic Community and the European Atomic Energy Community

The Staff Regulations of officials and the Conditions of Employment of other servants of the European Economic Community and the European Atomic Energy Community are laid down in the Annex, which forms an integral part of this Regulation.

This Regulation shall be binding in its entirety and directly applicable in all Member States.

V teh Kadrovskih predpisih „uradnik ►M128 Unije ◄ “; pomeni vsako osebo, ki je imenovana, kakor določajo ti kadrovski predpisi, na stalno delovno mesto v eni od institucij ►M128 Unije ◄ z aktom, ki ga izda organ za imenovanja te institucije.

Opredelitev iz odstavka 1 velja tudi za osebe, ki jih imenujejo organi ►M128 Unije ◄ in za katere se uporabljajo ti kadrovski predpisi na podlagi aktov ►M128 Unije ◄ o njihovi ustanovitvi (v nadaljnjem besedilu „agencije“;). Vsako sklicevanje na „institucije“; v teh kadrovskih predpisih se uporablja za agencije, razen če v Kadrovskih predpisih ni drugače določeno.

V teh kadrovskih predpisih se vsaka navedba osebe v moškem spolu šteje tudi kot navedba osebe v ženskem spolu, in obratno, razen če ni v sobesedilu jasno drugače določeno.

Pri uporabi teh kadrovskih predpisov je prepovedana kakršna koli diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, narodnostnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega prepričanja, pripadnosti nacionalni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

V teh kadrovskih predpisih se izvenzakonska skupnost šteje kot zakonska skupnost, če so izpolnjeni vsi pogoji, navedeni v členu 1(2)(c) Priloge VII.

Da se v praksi zagotovi popolna enakost med moškimi in ženskami v poklicnem življenju, ►M112 ki je bistven element, ki ga je treba upoštevati pri izvajanju vseh vidikov teh Kadrovskih predpisov ◄ načelo enakega obravnavanja ne preprečuje institucijam ►M128 Evropske unije ◄ , da ohranjajo ali sprejemajo ukrepe, ki omogočajo posebne ugodnosti, da se tako manj zastopanemu spolu olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali da se preprečijo ali nadomestijo pomanjkljivosti na poklicnih poteh.

►M131 Organi za imenovanja institucij ◄ z dogovorom in po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise določijo ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk na področjih, za katere veljajo ti kadrovski predpisi, in sprejmejo ustrezne določbe, zlasti za odpravo tistih dejanskih neenakosti, ki ovirajo možnosti žensk na teh področjih.

Za namene odstavka 1 je invalid oseba z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo pri tem, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi. Prizadetost se ugotovi v skladu s postopkom iz člena 33.

Invalid izpolnjuje pogoje iz točke (e) člena 28, če lahko z razumnimi prilagoditvami opravlja bistvene naloge delovnega mesta.

„Razumna prilagoditev“ v zvezi z bistvenimi nalogami delovnega mesta pomeni primerne ukrepe, če so potrebni, s katerimi se invalidu omogoči dostop do zaposlitve, sodelovanje ali napredovanje pri delu ali vključitev v usposabljanje, razen če bi ti ukrepi nesorazmerno obremenili delodajalca.

Načelo enakega obravnavanja organom za imenovanja institucij ne preprečuje, da ohranjajo ali sprejemajo ukrepe, ki omogočajo posebne ugodnosti, da se invalidom olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali da se preprečijo ali nadomestijo pomanjkljivosti na njihovi poklicni poti.

Kadar oseba, za katero veljajo ti Kadrovski predpisi, ki meni, da je bila oškodovana, ker se zanjo ni uporabilo zgoraj določeno načelo enakega obravnavanja, ugotovi dejstva, iz katerih je mogoče sklepati, da gre za neposredno ali posredno diskriminacijo, nosi dokazno breme, da ni šlo za kršitev načela enakega obravnavanja, institucija. Ta določba se ne uporablja za disciplinski postopek.

Treba je spoštovati načelo nediskriminacije in načelo proporcionalnosti, vse omejitve njune uporabe pa morajo biti objektivno utemeljene in usmerjene k legitimnim ciljem v splošnem interesu in okviru kadrovske politike. S temi cilji je mogoče utemeljiti predvsem določitev obvezne upokojitvene starosti in najnižje starosti za prejemanje starostne pokojnine.

Aktivno zaposleni uradniki imajo dostop do ukrepov socialne narave, vključno s posebnimi ukrepi za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja, ki jih sprejmejo institucije, in do storitev, ki jih zagotavljajo organi za socialne zadeve iz člena 9. Nekdanji uradniki imajo lahko dostop do omejenih posebnih ukrepov socialne narave.

Aktivno zaposlenim uradnikom se zagotovijo delovni pogoji, skladni z ustreznimi standardi zdravja in varnosti, ki morajo biti vsaj enakovredni minimalnim zahtevam, veljavnim v skladu z ukrepi, sprejetimi na teh področjih na podlagi Pogodb.

Ukrepe socialne narave, sprejete v skladu s tem členom, izvajajo vse institucije v tesnem sodelovanju z Odborom uslužbencev in na podlagi predlaganih večletnih ukrepov. Ti predlagani ukrepi se v okviru proračunskega postopka vsako leto pošljejo proračunskemu organu.

►M112 1. ◄

Vsaka institucija določi, kdo izvaja pooblastila, ki jih ti kadrovski predpisi prenašajo na organ za imenovanja.

Vendar pa ena ali več institucij lahko kateri koli izmed njih ali medinstitucionalnemu organu zaupa izvajanje nekaterih ali vseh pooblastil, dodeljenih organu za imenovanja, razen odločitev v zvezi z imenovanji, napredovanji ali premestitvami uradnikov.

V instrumentu, s katerim se uradnik imenuje, je naveden datum začetka učinkovanja imenovanja; ta datum ne sme biti pred datumom, ko uradnik začne delati.

Imenovanje ali napredovanje je možno samo zaradi zapolnitve prostega delovnega mesta, kakor predvidevajo ti kadrovski predpisi.

Uslužbenci institucije se obvestijo o prostih delovnih mestih v tej instituciji, ko organ za imenovanja odloči, da je treba prosto delovno mesto zapolniti.

Če prostega delovnega mesta ni mogoče zasesti s premestitvijo, imenovanjem na delovno mesto v skladu s členom 45a ali napredovanjem, se o tem obvesti zaposlene v drugih institucijah in/ali izvede notranji natečaj.

Delovna mesta, ki jih urejajo Kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v funkcionalno skupino upravni uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: AD), funkcionalno skupino strokovno-tehnični uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: AST) ter funkcionalno skupino tajniki in referenti (v nadaljnjem besedilu: AST/SC).

V funkcionalni skupini AD je dvanajst razredov, ki ustrezajo upravljavskim, konceptualnim in analitičnim ter jezikovnim in znanstvenim nalogam. V funkcionalni skupini AST je enajst razredov, ki ustrezajo izvršilnim in tehničnim nalogam. V funkcionalni skupini AST/SC je šest razredov, ki ustrezajo nalogam referentov in tajnikov.

Za imenovanje se zahteva najmanj:

(a)

za funkcionalno skupino AST ►M131 in funkcionalno skupino AST/SC ◄ :

(i)

z diplomo potrjena višja izobrazba ali

(ii)

z diplomo potrjena srednješolska izobrazba, ki omogoča nadaljnje višješolsko izobraževanja in ustrezne vsaj tri letne poklicne izkušnje ali

(iii)

kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje ali poklicne izkušnje na enakovredni ravni.

(b)

za razreda 5 in 6 funkcionalne skupine AD:

(i)

raven izobrazbe, ki ustreza vsaj tri letnemu z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju ali

(ii)

kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje na enakovredni ravni.

(c)

za razrede 7 do 16 funkcionalne skupine AD:

(i)

raven izobrazbe, ki ustreza z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju, ki običajno traja štiri leta ali več ali

(ii)

raven izobrazbe, ki ustreza z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju in ustreznim vsaj enoletnim poklicnim izkušnjam, če študij običajno traja vsaj tri leta ali

(iii)

kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje na enakovredni ravni.

Tabela, ki kaže vrste delovnih mest, je v oddelku A Priloge I. Na podlagi te tabele lahko organ za imenovanja vsake institucije po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise podrobneje opredeli naloge in pooblastila za vsako vrsto delovnega mesta.

Za vse uradnike iz iste funkcionalne skupine veljajo enaki pogoji glede zaposlitve in kariere.

V kadrovskem načrtu, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo, je navedeno število delovnih mest v vsakem razredu in funkcionalni skupini.

Brez poseganja v načelo napredovanja, ki temelji na odlikah, kakor je določeno v členu 45, navedeni načrt zagotovi, da je število prostih delovnih mest v vsakem razredu kadrovskega načrta za vsako institucijo na dan 1. januarja vsakega leta enako številu aktivno zaposlenih uradnikov iz nižjega razreda na dan 1. januarja predhodnega leta, ki se pomnoži s stopnjami za ta razred, določenimi v oddelku B Priloge I. Te stopnje se s 1. januarjem 2014 uporabljajo na podlagi petletnega povprečja.

Stopnje, določene v oddelku B Priloge I, so del poročila iz člena 113.

Izvajanje določb, ki zadevajo funkcionalno skupino AST/SC, in prehodnih določb iz člena 31 Priloge XIII, pri čemer se upošteva razvoj potrebe po osebju, ki izvaja naloge tajnikov in referentov, v vseh institucijah ter razvoj stalnih in začasnih delovnih mest v funkcionalnih skupinah AST in AST/SC, je del poročila iz člena 113.

Organ za imenovanja, ki ravna izključno v interesu službe in ne glede na nacionalnost, razporedi vsakega uradnika z imenovanjem ali premestitvijo na delovno mesto v njegovi funkcionalni skupini, ki ustreza njegovemu razredu.

Uradnik je lahko začasno razporejen na delovno mesto v razredu njegove funkcionalne skupine, ki je višje od njegovega dejanskega razreda. Od začetka četrtega meseca take začasne razporeditve prejema diferencialni dodatek v višini razlike med osebnimi prejemki za dejanski razred in stopnjo ter osebnimi prejemki, ki bi jih dobil za stopnjo, v katero bi bil razporejen, če bi bil imenovan v razred začasnega delovnega mesta.

Začasna razporeditev ne sme biti daljša od enega leta, razen če gre, neposredno ali posredno, za nadomeščanje uradnika, ki je bil iz službenih razlogov napoten na drugo delovno mesto, vpoklican na služenje vojaškega roka ali je odsoten zaradi daljšega bolniškega dopusta.

Uradnik, ki je napoten v drugo institucijo ►M128 Evropske unije ◄ , lahko po šestih mesecih zaprosi za premestitev v navedeno institucijo.

Če uradnikova matična institucija in institucija, v katero je bil napoten, soglašata s premestitvijo, se šteje, da je bil uradnik v času svoje celotne kariere v ►M128 Uniji ◄ zaposlen v slednji instituciji. Zaradi take premestitve ne dobi nobenih finančnih ugodnosti, do katerih je ob prenehanju delovnega razmerja v eni od institucij ►M128 Unije ◄ upravičen uradnik po teh kadrovskih predpisih.

Če odločitev o odobritvi prošnje vključuje razporeditev v razred, ki je višji od razreda v matični instituciji, se to šteje kot napredovanje; taka odločitev se lahko sprejme le v skladu s členom 45.

Brez poseganja v odstavek 1a se v vsaki instituciji ustanovijo:

—

odbor uslužbencev, ki je za različne kraje zaposlitve lahko organiziran v sekcijah;

—

eden ali več skupnih odborov, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

—

ena ali več disciplinskih komisij, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

—

eden ali več skupnih svetovalnih odborov za ugotavljanje strokovne nesposobnosti, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

—

odbor za poročila, če je potrebno;

—

invalidska komisija,

ki opravljajo naloge, dodeljene s temi kadrovskimi predpisi.

1a.

Za izvajanje nekaterih določb teh kadrovskih predpisov se lahko za dve ali več institucij ustanovi en skupni odbor. Drugi odbori iz odstavka 1 ter disciplinska komisija se lahko ustanovijo kot skupni organi dveh ali več agencij.

Sestavo in postopke organov določi vsaka institucija v skladu z določbami Priloge II.

Agencije lahko odstopajo od določb člena 1 Priloge II v zvezi s članstvom odbora uslužbencev, da se upošteva sestava njihovega osebja. Agencije se lahko odločijo, da v skupni odbor ali odbore iz člena 2 Priloge II ne bodo imenovale nadomestnih članov.

Odbor uslužbencev zastopa interese zaposlenih nasproti instituciji in vzdržuje stalni stik med institucijo in zaposlenimi. Z izražanjem mnenj zaposlenih prispeva k dobremu delovanju službe.

Pristojne organe institucije obvešča o vseh vprašanjih skupnega pomena v zvezi z razlago in uporabo teh kadrovskih predpisov. Z odborom uslužbencev se je mogoče posvetovati o kateri koli tovrstni težavi.

Odbor uslužbencev predloži pristojnim organom pobude glede organizacije in delovanja službe ter predloge za zboljšanje delovnih pogojev ali splošnih življenjskih razmer zaposlenih.

Odbor sodeluje pri vodenju in nadziranju organov za socialne zadeve, ki jih v interesu zaposlenih ustanovi institucija. S soglasjem institucije lahko ustanovi take socialne službe.

Poleg nalog, dodeljenih po teh kadrovskih predpisih, se s skupnim odborom ali odbori lahko posvetuje organ za imenovanja ali odbor uslužbencev glede splošnih vprašanj, ki se enemu od slednjih zdijo primerna za predložitev v obravnavo.

Odbor za poročila mora dati mnenje o:

(a)

ukrepanju po zaključku poskusnega dela; in

(b)

izboru uslužbencev, ki jih zadeva kakršno koli zmanjšanje števila delovnih mest v ustanovi.

Organ za imenovanja mu lahko da navodila, da mora zagotoviti enotno pripravo periodičnih poročil o uslužbencih v instituciji.

Mnenje Skupnega svetovalnega odbora za ugotavljanje strokovne nesposobnosti je potrebno, kadar se uporabi člen 51.

Ustanovi se odbor za Kadrovske predpise, ki je sestavljen iz predstavnikov institucij ►M128 Unije ◄ in enakega števila predstavnikov njihovih odborov uslužbencev. O postopku imenovanja članov odbora za Kadrovske predpise odločijo ►M131 organi za imenovanja institucij ◄ v medsebojnem soglasju. Agencije imajo skupno zastopstvo v skladu s pravili, ki jih pripravijo sporazumno s Komisijo.

Komisija se z odborom posvetuje o vseh predlogih za revizijo Kadrovskih predpisov; mnenje da v roku, ki ga določi Komisija. Poleg nalog, ki jih ima odbor po teh Kadrovskih predpisih, lahko tudi predlaga revizijo Kadrovskih predpisov. Odbor se sestane na zahtevo svojega predsednika, institucije ali odbora uslužbencev institucije.

Institucija predpiše roke, v katerih morajo odbor uslužbencev, skupni odbor ali odbor za kadrovske predpise dati zahtevana mnenja; ti roki ne smejo biti krajši od 15 delovnih dni. Če v predpisanem roku mnenje ni podano, institucija sprejme odločitev.

Sindikati in združenja uslužbencev iz člena 24b delujejo v splošnem interesu uslužbencev in brez poseganja v pristojnosti odborov uslužbencev.

O predlogih Komisije iz člena 10 se lahko posvetuje z reprezentativnimi sindikati in združenji uslužbencev.

Vsaka institucija lahko sklepa sporazume glede svojih uslužbencev z reprezentativnimi sindikati in združenji uslužbencev. Ti sporazumi ne smejo povzročiti sprememb Kadrovskih predpisov ali kakršne koli proračunske obveznosti, niti ne smejo vplivati na delo zadevne institucije. Reprezentativni sindikati in združenja uslužbencev, ki so podpisniki, delujejo v vsaki instituciji v skladu s pristojnostmi odbora uslužbencev.

Uradnik pri opravljanju svojih nalog in pri svojem ravnanju postopa izključno v skladu z interesi Unije. Ne prosi za navodila niti jih ne sprejema od nobene vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj svoje institucije. Dodeljene naloge opravlja objektivno, nepristransko in v skladu s svojo dolžnostjo biti lojalen do Unije.

Brez dovoljenja organa za imenovanja uradnik ne sme sprejemati nobenih časti, odlikovanj, uslug, daril ali kakršnega koli plačila od katere koli vlade ali drugega vira zunaj svoje institucije, razen za delo, ki ga je opravil pred imenovanjem ali v času izrednega dopusta zaradi izpolnjevanja vojaške ali druge obveznosti do svoje države ter v zvezi s takšno obveznostjo.

Organ za imenovanja pred zaposlitvijo uradnika preveri, ali ima kandidat kakršen koli osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, ali katero koli drugo nasprotje interesov. V ta namen kandidat s posebnim obrazcem organ za imenovanja obvesti o vseh sedanjih ali morebitnih nasprotjih interesov. Organ za imenovanja to upošteva v ustrezno obrazloženem mnenju. Če je treba, organ za imenovanja sprejme ukrepe iz člena 11a(2).

Ta člen se smiselno uporablja za uradnike, ki se vrnejo z dopusta iz osebnih razlogov.

Pri opravljanju svojih nalog uradnik ne sme obravnavati zadeve, v kateri ima kakršen koli neposreden ali posreden osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, predvsem družinske ali finančne interese, razen kakor je določeno v nadaljevanju.

Vsak uradnik, ki mora pri opravljanju svojih nalog obravnavati zadevo, navedeno zgoraj, o tem takoj obvesti organ za imenovanja. Organ za imenovanja sprejme ustrezen ukrep, predvsem pa lahko uradnika razreši zadolžitev v tej zadevi.

V podjetjih, ki so v pristojnosti institucije, kateri pripada, ali ki poslujejo s to institucijo, uradnik ne sme imeti niti pridobiti, neposredno ali posredno, deleža take vrste ali obsega, ki bi lahko ogrozil njegovo neodvisnost pri opravljanju nalog.

Uradnik se vzdrži kakršnih koli dejanj ali obnašanja, ki bi njegov položaj lahko kazali v slabi luči.

Uradniki se vzdržijo vseh oblik psihičnega nasilja ali spolnega nadlegovanja.

Uradnik, ki je žrtev psihičnega nasilja ali spolnega nadlegovanja, ne utrpi nobenih škodljivih posledic s strani institucije. Uradnik, ki je pričal o psihičnem nasilju ali spolnem nadlegovanju, s strani institucije ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da je ravnal pošteno.

„Psihično nasilje“; pomeni vsako neprimerno ravnanje, ki traja, se ponavlja ali je sistematično in vključuje fizično vedenje, govorjen ali pisan jezik, geste ali druga dejanja, ki so namerna in lahko razvrednotijo osebnost, dostojanstvo ali fizično ali psihološko integriteto katere koli osebe.

„Spolno nadlegovanje“; pomeni ravnanje, povezano s spolnostjo, ki ga oseba, na katero je usmerjeno, ne želi, in katerega namen ali učinek je užaliti to osebo ali ustvariti zastraševalno, sovražno, žaljivo ali moteče okolje. Spolno nadlegovanje se šteje za diskriminacijo na podlagi spola.

Ob upoštevanju člena 15 mora uradnik, ki se želi vključiti v zunanjo dejavnost, plačano ali neplačano, ali ki želi opraviti kakršno koli nalogo zunaj ►M128 Unije ◄ , najprej dobiti dovoljenje organa za imenovanja. Dovoljenja ne dobi samo v primeru, ko je dejavnost ali naloga taka, da bi vplivala na opravljanje uradnikih nalog ali ni združljiva z interesi institucije.

Uradnik obvesti organ za imenovanja o vsaki spremembi dovoljene zunanje dejavnosti ali naloge, do katere pride po tem, ko je organ za imenovanja že zaprosil za dovoljenje po odstavku 1. Dovoljenje se lahko prekliče, če dejavnost ali naloga ne izpolnjuje več pogojev iz zadnjega stavka odstavka 1.

Uradnik mora obvestiti organ za imenovanja svoje institucije o zaposlitvi ali delu svojega zakonca. Če se izkaže, da narava te zaposlitve ni združljiva z zaposlitvijo uradnika, in če ta ne more zagotoviti, da bo v določenem obdobju prenehala, organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom odloči, ali naj uradnik ►M112 obdrži delovno mesto ali se premesti na drugo delovno mesto ◄ .

Uradnik, ki namerava kandidirati za javno funkcijo, o tem obvesti organ za imenovanja. Organ za imenovanja glede na interes službe odloči, ali naj zadevni uradnik:

(a)

zaprosi za dopust iz osebnih razlogov ali

(b)

dobi letni dopust ali

(c)

se mu lahko dovoli opravljanje nalog z delovnim časom, krajšim od polnega ali

(d)

nadaljuje z opravljanjem nalog kot prej.

Na javno funkcijo izvoljeni ali imenovani uradnik o tem takoj obvesti organ za imenovanja. Organ za imenovanja sprejme eno od odločitev iz odstavka 1 glede na interes službe, pomembnost funkcije, dolžnosti te funkcije in osebne prejemke ter povračila stroškov, ki nastanejo pri opravljanju teh nalog. Če mora uradnik vzeti dopust iz osebnih razlogov ali se mu dovoli opravljanje nalog z delovnim časom, krajšim od polnega, traja dopust ali delo s krajšim delovnim časom toliko časa kot uradnikov mandat.

Uradnika po prenehanju dela še vedno zavezuje dolžnost, da se v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti vede pošteno in diskretno.

Uradniki, ki nameravajo v dveh letih po prenehanju dela začeti opravljati pridobitno ali nepridobitno poklicno dejavnost, o tem s posebnim obrazcem obvestijo svojo institucijo. Če je dejavnost povezana z delom, ki ga je uradnik opravljal v zadnjih treh letih, in bi lahko bila v nasprotju z legitimnimi interesi institucije, lahko organ za imenovanja ob upoštevanju interesov službe uradniku prepove oziroma dovoli opravljanje dejavnosti pod pogoji, ki se mu zdijo primerni. Organ za imenovanja sporoči svojo odločitev v 30 delovnih dneh po tem, ko je bil o tem obveščen, in po posvetovanju s skupnim odborom. Če do konca tega obdobja obvestila ni, se to šteje kot dovoljenje.

Nekdanjim višjim uradnikom, kakor so opredeljeni v izvedbenih ukrepih, organ za imenovanja načeloma prepove, da bi se v obdobju 12 mesecev po prenehanju delovnega razmerja za svoja podjetja, stranke ali delodajalce začeli ukvarjati z lobiranjem ali zastopanjem interesov pri osebju institucije, v kateri so bili zaposleni, o zadevah, za katere so bili odgovorni v zadnjih treh letih dela.

V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) vsaka institucija letno objavlja informacije o izvajanju tretjega odstavka, vključno s seznamom vseh ocenjevanih primerov.

Uradnik se vzdrži vsakega nedovoljenega razkritja informacij, ki jih dobi v okviru službenih dolžnosti, razen če te niso že javno objavljene ali dostopne javnosti.

Ta obveznost velja tudi potem, ko preneha delati.

Uradnik ima pravico do svobode izražanja, pri čemer mora spoštovati načela lojalnosti in nepristranskosti.

Brez poseganja v člena 12 in 17 mora uradnik, ki namerava sam ali skupaj z drugimi objaviti ali sprožiti objavo katere koli zadeve v zvezi z delom ►M128 Unije ◄ , o tem predhodno obvestiti organ za imenovanja.

Kadar organ za imenovanja lahko dokaže, da bi ta zadeva verjetno resno škodila legitimnim interesom ►M128 Unije ◄ , uradnika v tridesetih delovnih dneh po prejemu informacije pisno obvesti o svoji odločitvi. Če v določenem roku obvestila o taki odločitvi ni, se šteje, da organ za imenovanja temu ne ugovarja.

Vse pravice, ki izhajajo iz pisnih izdelkov ali drugega dela, ki ga opravi kateri koli uradnik pri opravljanju svoje službe, so last Evropske unije, kadar se taki pisni izdelki ali delo nanašajo na njene dejavnosti, oziroma, če se ti pisni izdelki ali delo nanašajo na dejavnosti Evropske skupnosti za atomsko energijo, last navedene skupnosti. Unija ali, kjer je primerno, Evropska skupnost za atomsko energijo ima pravico pridobiti avtorske pravice za tako delo.

Vsak izum, ki ga ustvari uradnik pri opravljanju svojih nalog ali v povezavi z njim, je nesporno last ►M128 Unije ◄ . Institucija lahko na lastne stroške in v imenu ►M128 Unije ◄ v vseh državah zaprosi in pridobi patente za ta izum. Vsak izum, povezan z delom ►M128 Unije ◄ , ki ga ustvari uradnik v letu po prenehanju delovnega razmerja, se šteje za izum, ustvarjen pri opravljanju njegovih nalog ali v povezavi z njim, razen če ni dokazano drugače. Kadar se izumi patentirajo, se navede ime izumitelja ali izumiteljev.

Uradniku, ki je avtor patentiranega izuma, lahko institucija v ustreznih primerih dodeli nagrado, katere višino določi sama.

Brez dovoljenja organa za imenovanja ne sme uradnik iz nobenega razloga in v nobenem sodnem postopku razkriti podatkov, ki jih pozna zaradi opravljanja svojih nalog. Dovoljenje se zavrne le, če je to potrebno zaradi interesov Unije in če takšna zavrnitev za uradnika nima kaznivih posledic. Ta obveznost velja za uradnika tudi po prenehanju dela.

Določbe prvega odstavka ne veljajo za uradnika ali nekdanjega uradnika, ki pred Sodiščem Evropske unije ali disciplinsko komisijo institucije priča o zadevi, ki se nanaša na uslužbenca ali nekdanjega uslužbenca Evropske unije.

Uradnik stanuje v kraju zaposlitve ali v taki oddaljenosti od njega, ki še omogoča neovirano opravljanje dela. ►M112 Organ za imenovanja obvesti o svojem naslovu in mu nemudoma sporoči vsako spremembo naslova. ◄

Uradnik ne glede na svoj položaj pomaga in svetuje svojim nadrejenim; odgovoren je za opravljanje nalog, ki so mu dodeljene.

Uradnik, ki vodi kateri koli oddelek službe, je odgovoren svojim nadrejenim v zvezi z dodeljenimi pooblastili in izvajanjem navodil, ki jih izda. Odgovornost njegovih podrejenih ga nikakor ne odvezuje lastne odgovornosti.

Uradnik, ki dobi navodila, za katera meni, da so nepravilna ali bi lahko povzročila resne težave, o tem obvesti neposredno nadrejenega, ki mu, če je obvestilo v pisni obliki, odgovori pisno. Ob upoštevanju odstavka 2 in če neposredno nadrejeni potrdi navodila, uradnik pa je prepričan, da ta potrditev ni razumen odgovor na njegov pomislek, pisno vprašanje predloži naslednjemu nadrejenemu. Če slednji pisno potrdi navodila, jih uradnik izvaja, razen če so očitno nezakoniti ali pomenijo kršitev ustreznih varnostnih standardov.

Če neposredno nadrejeni meni, da je treba navodila izvršiti takoj, jih uradnik izvaja, razen če so očitno nezakonite ali pomenijo kršitev ustreznih varnostnih standardov. Na uradnikovo zahtevo mora neposredno nadrejeni dati taka navodila v pisni obliki.

Uradnik, ki svoje nadrejene obvesti o ukazih, za katere meni, da so nepravilni ali bi lahko povzročili resne težave, zaradi tega ne utrpi nobenih negativnih posledic.

Uradnik mora v celoti ali delno popraviti škodo, ki jo utrpij o ►M128 Unija ◄ , če je pri opravljanju svojih nalog ali v povezavi z njihovim opravljanjem zagrešil hujšo kršitev.

Sodišče ►M128 Evropske unije ◄ je neomejeno pristojno za reševanje sporov iz te določbe.

Uradnik, ki pri opravljanju nalog ali v povezavi z njimi izve za dejstva, na podlagi katerih je mogoča domneva o obstoju možne nezakonite dejavnosti, vključno z goljufijo ali korupcijo, ki škodi interesom ►M128 Unije ◄ , ali o ravnanju v zvezi z opravljanjem poklicnih nalog, ki lahko pomeni hudo kršenje obveznosti uradnikov ►M128 Unije ◄ , o tem nemudoma obvesti svojega neposredno nadrejenega ali svoj Generalni direktorat ali, če sem mu zdi to koristno, generalnega sekretarja ali osebe na enakovrednih položajih ali neposredno Evropski urad za boj proti prevaram (OLAF).

Ta odstavek se uporablja tudi v primeru, ko član institucije ali katera koli druga oseba, ki je v službi ali opravlja delo za institucijo, hudo krši podobne obveznosti.

Vsak uradnik, ki dobi informacije iz odstavka 1, nemudoma posreduje OLAF vse dokaze, za katere ve in na podlagi katerih je mogoče sklepati na obstoj nepravilnosti iz odstavka 1.

Zaradi posredovanja informacij iz odstavkov 1 in 2 uradnik s strani institucije ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da je ravnal razumno in pošteno.

Odstavki 1 do 3 ne veljajo za dokumente, listine, poročila, obvestila ali podatke v kakršni koli obliki, ki se hranijo za sodne postopke ali pripravijo ali razkrijejo uradniku med sodnimi postopki, ki so v teku ali so že končani.

Uradnik, ki razkrije informacije, opredeljene v členu 22a, predsedniku Komisije ali Računskega sodišča ali Sveta ali Evropskega parlamenta ali Evropskemu varuhu človekovih pravic, s strani institucije, ki ji pripada, ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da sta izpolnjena oba spodaj navedena pogoja:

(a)

uradnik je pošteno in razumno prepričan, da so razkrite informacije in vse navedbe resnične; in

(b)

je uradnik iste informacije predhodno razkril OLAF ali svoji instituciji in se je strinjal z rokom, ki ga je OLAF ali institucija, glede na zapletenost zadeve, določil za sprejetje ustreznega ukrepa. O tem roku se uradnika obvesti v šestdesetih dneh.

Rok iz odstavka 1 se ne uporabi, kadar uradnik lahko dokaže, da je glede na vse okoliščine zadeve nerazumen.

Odstavka 1 in 2 ne veljajta za dokumente, listine, poročila, obvestila ali podatke v kakršni koli obliki, ki se hranijo za sodne postopke ali pripravijo ali razkrijejo uradniku med sodnimi postopki, ki so v teku ali so že končani.

V skladu s členoma 24 in 90 vsaka institucija vzpostavi postopek obravnave pritožb uradnikov v zvezi z načinom, kako so bili obravnavani po izpolnitvi oziroma zaradi izpolnitve svojih obveznosti v skladu s členom 22a ali 22b. Institucija zagotovi, da se take pritožbe obravnavajo zaupno in, če tako zahtevajo okoliščine, pred iztekom rokov iz člena 90.

Posebne pravice in imunitete uradnikov se odobrijo samo v interesu ►M128 Unije ◄ . Ob upoštevanju ►M15 Protokola o ◄ posebnih pravicah in imunitetah uradniki niso oproščeni izpolnjevanja svojih zasebnih dolžnosti ali spoštovanja veljavnih zakonov in policijskih predpisov.

Kadar se posebne pravice in imunitete spodbijajo, zadevni uradnik nemudoma obvesti organ za imenovanja.

Prepustnice, predvidene v Protokolu o posebnih pravicah in imunitetah, se izdajo vodjem enot, uradnikom iz razredov AD 12 do AD 16, uradnikom, ki delajo izven ozemlja Evropske unije, in, če je to v interesu službe, drugim uradnikom.

►M15 ►M128 Unija ◄ pomaga vsakemu uradniku ◄ , zlasti pri sodnih postopkih proti kateri koli osebi, ki njemu ali članu njegove družine grozi, ga žali ali kleveta ali klevete širi, ali ob kakršnem koli napadu nanj ali njegovo lastnino oziroma člana njegove družine ali njegovo lastnino, če je tak napad posledica njegovega položaja ali njegovih nalog.

►M15 Uradniku solidarno povrnejo ◄ tako nastalo škodo, kolikor je ni povzročil namerno ali iz hude malomarnosti in mu nadomestila ni uspelo dobiti od osebe, ki je povzročila škodo.

►M112 ►M128 Unija ◄ omogoča ◄ se tako dodatno izobraževanje in usposabljanje uradnikov, ki je združljivo s pravilnim delovanjem službe in je v skladu z njenimi lastnimi interesi.

Uradniki imajo pravico združevanja; zlasti so lahko člani sindikatov ali združenj evropskih uradnikov.

Uradniki lahko vložijo zahteve glede zadev iz teh Kadrovskih predpisov pri organu za imenovanja v svoji instituciji.

O vsaki odločitvi, sprejeti po teh kadrovskih predpisih, ki se nanaša na nekega posameznika, je ta uradnik takoj pisno obveščen. V vsaki odločitvi, ki ima za uradnika škodljive posledice, morajo biti navedeni utemeljeni razlogi.

Posebne odločbe glede imenovanja, zaposlitve, napredovanja, premestitve, določitve upravnega statusa in prenehanja delovnega razmerja uradnika se objavijo v instituciji, ki ji uradnik pripada. Objava je primerno obdobje dostopna vsem uslužbencem.

Dokumenti se vpisujejo, številčijo in vlagajo po zaporednem vrstnem redu; institucija dokumentov iz pododstavka (a) ne morejo uporabiti proti uradniku ali se nanje sklicevati, razen v primeru, da so ga z njimi seznanili pred vložitvijo.

Dokaz o tem, da je uradnik seznanjen z dokumentom, je njegov podpis na njem, če pa to ni mogoče, se obveščanje opravi s priporočeno pošiljko ►M112 na zadnji naslov, ki ga je sporočil uradnik ◄ .

V uradnikovem osebnem spisu ni navedbe njegove politične, sindikalne, filozofske ali verske dejavnosti ali prepričanj, niti njegovega rasnega ali narodnostnega porekla ali spolne usmerjenosti.

Vendar pa prejšnji odstavek ne prepoveduje, da se v spis vložijo upravni akti in dokumenti, ki jih uradnik pozna, in so nujni za izvajanje teh Kadrovskih predpisov.

Uradnik ima tudi po prenehanju dela pravico, da se seznani z vsemi dokumenti v svojem spisu ►M112 in jih kopira ◄ .

Osebni spis je zaupen, vpogled vanj je mogoč le v pisarnah uprave ►M112 ali na varnem elektronskem mediju ◄ . Lahko pa se pošlje Sodišču ►M128 Evropske unije ◄ , če se ►M112 ————— ◄ začne postopek v zvezi z uradnikom.

Uradnik ima pravico seznaniti se s svojo zdravstveno kartoteko v skladu z ureditvijo, ki jo določijo ►M131 organi za imenovanja institucij ◄ .

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Unije. Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane določene države članice.

Načelo enakosti državljanov Unije omogoča vsaki instituciji, da sprejme ustrezne ukrepe, če opazi znatno neravnovesje med državljanstvi uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti ustrezni ukrepi morajo biti utemeljeni in nikoli ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ za imenovanja zadevne institucije pred sprejetjem takih ustreznih ukrepov sprejme splošne določbe za učinkovanje tega odstavka v skladu s členom 110.

Komisija po triletnem obdobju, ki se začne s 1. januarjem 2014, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju drugega odstavka.

Institucije si prizadevajo podpirati večjezično in večkulturno izobraževanje za otroke svojega osebja, da bi se spodbudilo zaposlovanje z najširšega možnega geografskega območja.

Pred zapolnitvijo prostega delovnega mesta v instituciji organ za imenovanja najprej preveri:

(a)

ali je delovno mesto mogoče zapolniti:

(i)

s premestitvijo ali

(ii)

z imenovanjem v skladu s členom 45a ali

(iii)

z napredovanjem

znotraj institucije;

(b)

ali je prejel prošnje za premestitev od uradnikov istega razreda iz drugih institucij, in/ali

(c)

če prostega delovnega mesta ni mogoče zapolniti z možnostmi iz točk (a) in (b), naj preuči seznam primernih kandidatov v smislu člena 30, kadar je to ustrezno, ob upoštevanju ustreznih določb glede primernih kandidatov v Prilogi III, in/ali

(d)

naj organizira notranji natečaj v instituciji, na katerem lahko sodelujejo zgolj uradniki in začasni uslužbenci, kakor so opredeljeni v členu 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije;

ali pa izvede natečajne postopke na podlagi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih. Natečajni postopek je določen v Prilogi III.

Ta postopek se lahko uporabi tudi za oblikovanje rezerve za prihodnje zaposlovanje.

Ob upoštevanju načela, da se velika večina uradnikov zaposli na podlagi javnih natečajev, se lahko organ za imenovanja z odstopanjem od točke (d) in zgolj v izjemnih primerih odloči za organizacijo notranjega natečaja v instituciji, na katerem lahko sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci, kakor so določeni v členih 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Za to kategorijo osebja veljajo omejitve glede te možnosti, določene v členu 82(7) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ter glede konkretnih nalog, ki jih smejo opravljati kot pogodbeni uslužbenci.

Za zaposlovanje visokih uradnikov (generalni direktorji ali njim enakovredni v razredu AD 16 ali AD 15 in direktorji ali njim ustrezni v razredu AD 15 ali AD 14) in v izjemnih primerih tudi za zaposlovanje na delovnih mestih, za katera se zahtevajo posebne kvalifikacije, lahko organ za imenovanja sprejme postopek, ki se razlikuje od natečajnega postopka.

Institucije lahko za vsako zadevno institucijo organizirajo notranje natečaje na podlagi kvalifikacij in preizkusov za vsako od funkcionalnih skupin na ravni razreda AST 6 ali višji in na ravni razreda AD 9 ali višji.

Na teh natečajih lahko sodelujejo le začasni uslužbenci te institucije, zaposleni v skladu s členom 2(c) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ►M128 Evropske unije ◄ . Pri teh natečajih morajo institucije zahtevati, da je uslužbenec najmanj deset let zaposlen kot začasni uslužbenec in se je kot tak zaposlil na podlagi postopka izbire, ki zagotavlja, da so bili uporabljeni enaki standardi izbire kot za uradnike po členu 12(4) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev. Z odstopanjem od odstavka (1)(a) tega člena organ za imenovanja institucije, ki je zaposlila začasnega uslužbenca, pred zasedbo prostega delovnega mesta v tej instituciji sočasno s kandidati, ki so bili uspešni na teh notranjih natečajih, obravnava premestitve uradnikov znotraj institucije.

Evropski parlament vsakih pet let organizira notranji natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov za vsako od funkcionalnih skupin na ravni razreda AST 6 ali višji in na ravni razreda AD 9 ali višji, v skladu s pogoji, določenimi v drugem pododstavku odstavka 3.

Organ za imenovanja za vsak natečaj imenuje komisijo za izbiro kandidatov. Ta komisija pripravi seznam primernih kandidatov.

Organ za imenovanja odloči, kateri od kandidatov se imenujejo na prosta delovna mesta.

Ti kandidati imajo dostop do ustreznih informacij o primernih prostih delovnih mestih, ki jih objavijo institucije in agencije.

Izbrani kandidati so imenovani v razred funkcionalne skupine, določen v obvestilu o natečaju, ki so ga uspešno opravili.

►M131 Brez poseganja v člen 29(2) se uradniki zaposlujejo le v razredih SC 1 do SC 2, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8. ◄ Razred v obvestilu o natečaju določi institucija v skladu z naslednjimi merili:

(a)

cilj je zaposliti najsposobnejše uradnike, kakor je opredeljen v členu 27;

(b)

kakovost zahtevanih poklicnih izkušenj.

Zaradi reševanja posebnih potreb institucij se pri zaposlovanju uradnikov lahko upoštevajo v ►M128 Uniji ◄ prevladujoči pogoji na trgu dela.

Ne glede na odstavek (2) institucija lahko, kadar je to primerno, dovoli organiziranje natečaja za razrede AD 9, AD 10, AD 11 ali, v izjemnih primerih, za razred AD 12. Skupno število kandidatov, imenovanih na prosta delovna mesta v teh razredih, ne sme preseči 20 % skupnega letnega števila imenovanj v funkcionalno skupino AD v skladu z drugim odstavkom člena 30.

Organ za imenovanja lahko odobri dodatno prednost glede na delovno dobo, ki ne sme presegati štiriindvajset mesecev, upoštevaje njegove poklicne izkušnje. Za uveljavitev tega člena se sprejmejo splošni izvedbeni predpisi.

Začasni uslužbenci, razvrščeni v razrede po merilih za razvrščanje v razrede, ki jih sprejme ►M131 organ za imenovanja vsake institucije ◄ , ohranijo delovno dobo v stopnji, ki so jo pridobili na tem položaju, če so imenovani za uradnike v istem razredu takoj po koncu dela za določen čas.

Pred imenovanjem uspešni kandidat opravi zdravniški pregled pri enem od uradnih zdravnikov institucije, ki ugotovi, ali izpolnjuje zahteve iz člena 28(e).

Če je po opravljenem zdravniškem pregledu, predvidenem v prvem odstavku, izdano negativno zdravniško mnenje, lahko kandidat v dvajsetih dneh po tem, ko ga institucija uradno obvesti o tem mnenju, prosi za strokovno mnenje zdravstveno komisijo, sestavljeno iz treh zdravnikov, ki jih med uradnimi zdravniki institucije izbere organ za imenovanja. Zdravstvena komisija zasliši uradnega zdravnika, ki je izdal prvotno negativno mnenje. Kandidat lahko zdravstveni komisiji predloži mnenje zdravnika, ki ga sam izbere. Če mnenje zdravstvene komisije potrdi ugotovitve zdravniškega pregleda, predvidenega v prvem odstavku, mora 50 % honorarja in nastalih stroškov plačati kandidat.

Preden se lahko stalno zaposlijo, uradniki opravijo devetmesečno poskusno dobo. Odločitev o stalni zaposlitvi uradnika se sprejme na podlagi poročila iz odstavka 3 kot tudi informacij, ki jih ima na voljo organ za imenovanja o ravnanju uradnika na poskusnem delu v zvezi z naslovom II.

Če uradnik v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ za imenovanja njegovo poskusno dobo podaljša za ustrezen čas. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne presega 15 mesecev.

Poročilo o oceni uradnika na poskusnem delu se lahko pripravi kadar koli pred iztekom poskusne dobe, če se njegovo delo izkaže za očitno neustrezno.

Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Njen neposredno nadrejeni poročilo in pojasnila takoj pošlje organu za imenovanja, ki od skupnega odbora za poročila v treh tednih pridobi mnenje o tem, kako ukrepati. Organ za imenovanja lahko odloči, da uradnika na poskusnem delu odpusti pred iztekom poskusne dobe, pri čemer mu da enomesečni odpovedni rok, ali da ga za preostanek poskusne dobe razporedi v drug oddelek.

Najpozneje mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti uradnika na poskusnem delu za opravljanje nalog na njegovem delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in ravnanju v službi. Poročilo se posreduje uradniku na poskusnem delu, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila.

Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni takoj pošlje poročilo in pojasnila organu za imenovanja, ki se v treh tednih posvetuje s skupnim odborom za poročila o tem, kako ukrepati.

Uradnika na poskusnem delu, čigar delo ali ravnanje se ni izkazalo za ustrezno za stalno zaposlitev, se odpusti.

Razen v primeru, ko se lahko takoj zaposli drugje, dobi odpuščeni uradnik na poskusnem delu nadomestilo v višini treh mesečnih osnovnih plač, če je delal več kot eno leto, dveh mesečnih osnovnih plač, če je delal najmanj šest mesecev, in ene mesečne osnovne plače, če je delal manj kot šest mesecev.

Odstavki 2, 3 in 4 se ne uporabljajo za uradnike, ki dajo odpoved pred koncem poskusne dobe.

Aktivno zaposleni uradnik je tisti, ki opravlja naloge na delovnem mestu, na katero je bil imenovan ali začasno dodeljen pod pogoji iz naslova IV.

Napoteni uradnik ►M56 je zaposleni uradnik ◄ , ki se z odločitvijo organa za imenovanja:

Napoteni uradnik še naprej uživa vse pravice pod pogoji iz členov 38 in 39, prav tako zanj še naprej veljajo vse dolžnosti uradnika njegove matične institucije. ►M23 Ob upoštevanju določb tretjega odstavka člena 77 glede pokojnine se za napotene uradnike iz druge alinee točke (a) prvega odstavka uporabljajo tiste določbe, ki veljajo za uradnika iz istega razreda, v katerega je uvrščeno delovno mesto, na katerega je napoten. ◄

Vsak uradnik, ki je aktivno zaposlen ali na dopustu iz osebnih razlogov lahko zaprosi za, ali se mu ponudi, napotitev v interesu službe. Po uradnikovi napotitvi se dopust iz osebnih razlogov konča.

V izjemnih okoliščinah in na lastno zahtevo lahko zaposleni uradnik ►M56 dobi neplačan dopust ◄ zaradi osebnih razlogov.

1a.

Člen 12b se uporablja tudi med trajanjem dopusta iz osebnih razlogov. Dovoljenje iz člena 12b se ne odobri uradniku za namene opravljanja pridobitne ali nepridobitne poklicne dejavnosti, ki vključuje lobiranje ali zastopanje interesov pri njegovi instituciji in ki bi lahko privedla do obstoja ali možnosti nasprotja z legitimnimi interesi institucije.

Brez poseganja v določbe člena 15 tak dopust ne sme presegati enega leta. Dopust se lahko podaljša.

Podaljšanja ne smejo preseči enega leta. V času celotne uradnikove kariere seštevek dopustov iz osebnih razlogov ne sme preseči ►M131 dvanajstih ◄ let.

se dopust lahko podaljša brez omejitev, pod pogojem, da so ob vsakokratnem podaljšanju izpolnjeni pogoji, zahtevani za odobritev dopusta.

Med dopustom uradnik ni upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu; pravice uradnika iz sistema socialne varnosti, predvidene v členih 72 in 73, ter pokrivanje tveganj po tem sistemu mirujejo.

►M112 Vendar uradnik, ki se ne ukvarja s plačano dejavnostjo, lahko najpozneje en mesec po mesecu, ko se začne njegov dopust iz osebnih razlogov, zaprosi, da je še naprej zavarovan po navedenih členih, če v prvem letu dopusta iz osebnih razlogov sam nosi polovico zneska prispevkov za pokritje tveganj iz členov 72(1) in 73(1), preostalo obdobje tega dopusta pa celoten znesek. Zavarovanje v skladu s členom 73 je mogoče le, če je pridobljeno v skladu s členom 72. Prispevki se izračunajo glede na uradnikovo zadnjo osnovno plačo. ◄ Poleg tega uradnik, ki dokaže, da ne more pridobiti pokojninskih pravic v drugem pokojninskem sistemu, lahko zaprosi za nadaljevanje pridobivanja pokojninskih pravic za največ eno leto, če sam plača prispevke v višini trikratne stopnje iz ►M56 člena 83(2); prispevki se izračunajo glede na osnovno plačo za uradnikov razred in stopnjo ◄ .

Dopust iz osebnih razlogov urejajo naslednja pravila:

(a)

odobri ga organ za imenovanja na zahtevo uradnika;

(b)

vlogo za podaljšanje je treba vložiti dva meseca pred koncem dopusta;

(c)

na uradnikovo delovno mesto je lahko imenovana druga oseba;

▼M23

(d)

po izteku dopusta je treba uradnika ponovno zaposliti na prvem prostem delovnem mestu v njegovi ►M112 funkcionalni skupini ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu v svoji ►M112 funkcionalni skupini ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje; če delovno mesto odkloni drugič, se od njega po posvetovanju s skupnim odborom lahko zahteva, da odstopi. Uradnik ostane na neplačanem dopustu iz osebnih razlogov, dokler se dejansko ponovno ne zaposli ►M112 ali napoti ◄ .

▼B

Uradnik z neaktivnim statusom je tisti, ki postane zaradi zmanjšanja števila delovnih mest v instituciji presežni delavec.

O zmanjšanju števila delovnih mest v določenem razredu odloči ustrezen proračunski organ po proračunskem postopku.

Po posvetovanju s skupnim odborom se organ za imenovanja odloči, na katere vrste delovnih mest se bodo taki ukrepi nanašali.

Organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom sestavi seznam s temi ukrepi prizadetih uradnikov, pri čemer upošteva sposobnosti, učinkovitost, obnašanje v službi, družinske razmere in delovno dobo uradnikov. Vsak uradnik, zaposlen na enem od delovnih mest iz prejšnjega pododstavka, ki izrazi željo, da se mu dodeli neaktivni status, se samodejno uvrsti na ta seznam.

Neaktivni status se uradnikom s seznama dodeli z odločitvijo organa za imenovanja.

V času, ko ima uradnik tak status, ne opravlja nalog in ne uživa pravic do osebnih prejemkov ali povišanja v stopnji, čeprav še naprej, za obdobje največ petih let, pridobiva pravice do starostne pokojnine na podlagi plače za svoj razred in stopnjo.

Dve leti po datumu dodelitve neaktivnega statusa ima uradnik prednost pri ponovni zaposlitvi na katerem koli prostem ali novo odprtem delovnem mestu v njegovi ►M112 funkcionalni skupini ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, če ima zanj ustrezne kvalifikacije.

Uradnik z neaktivnim statusom prejema nadomestilo, izračunano v skladu s Prilogo IV.

Dohodek, ki ga uradnik dobi iz katere koli nove zaposlitve v tem obdobju, se odšteje od nadomestila iz prejšnjega pododstavka, če ta dohodek in nadomestilo skupaj presegata celotni zadnji uradnikov osebni prejemek, ki je izračunan po tabeli plač, veljavni prvi dan tistega meseca, za katerega se nadomestilo izplača.

Uradnik predloži zahtevana pisna dokazila in obvesti institucijo o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na njegovo pravico.

Vendar pa se nadomestilo in celotni zadnji osebni prejemek iz četrtega pododstavka tega člena ►C2 ponderirata po stopnji iz člena 3(5)(a) Priloge XI, ◄ določeni za državo članico, za katero prejemnik dokaže, da v njej prebiva, pod pogojem, da je to država članica, v kateri je bil prejemnikov zadnji kraj zaposlitve. Če v takih primerih valuta države članice ni evro, se nadomestilo izračuna na podlagi menjalnih tečajev, predvidenih v členu 63 teh kadrovskih predpisov.

Ob koncu upravičenosti do nadomestila se od uradnika zahteva, da odstopi. Kadar je to primerno, prejema starostno pokojnino, predvideno v sistemu pokojninskega zavarovanja.

Uradnik, ki mu pred iztekom dveletnega obdobja iz odstavka 3 ponudijo njegovemu razredu ustrezno delovno mesto, on pa ga brez razloga odkloni, lahko po tem, ko je bilo opravljeno posvetovanje s skupnim odborom, izgubi pravice po zgornjih določbah, od njega pa se zahteva, da odstopi.

Uradniku, ki ga pokličejo na služenje vojaškega roka ali na vojaške vaje ali ki ga ponovno pokličejo na služenje v oboroženih silah, se dodeli status „dopust zaradi služenja vojaškega roka“.

Uradnik, ki ga pokličejo na služenje vojaškega roka, ne dobiva osebnih prejemkov, obdrži pa pravico do povišanja v stopnji in napredovanja po teh kadrovskih predpisih. Obdrži tudi pravico do starostne pokojnine, če po koncu služenja vojaškega roka poplača pokojninske prispevke za nazaj.

Uradnik, ki ga pokličejo na vojaške vaje ali ga ponovno pokličejo na služenje v oboroženih silah, med vajami ali ponovnim služenjem še naprej dobiva osebne prejemke, od katerih se odšteje znesek, ki ga prejema kot plačilo za služenje vojski.

Uradnik ima za vsakega otroka pravico do največ šest mesecev starševskega dopusta brez osnovne plače, ki ga mora izrabiti v prvih dvanajstih letih po rojstvu ali posvojitvi otroka. Za starše samohranilce, ki so kot taki priznani po splošnih izvedbenih predpisih, ki jih sprejme organ za imenovanje vsake institucije, in za starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, kar potrdi uradni zdravnik institucije, se trajanje tega dopusta lahko podvoji. Vsakokratni dopust ne sme biti krajši od enega meseca.

Med starševskim dopustom je uradnik še naprej vključen v sistem socialne varnosti; še naprej pridobiva pokojninske pravice, otroški dodatek in dodatek za šolanje. Ohrani svoje delovno mesto in je še naprej upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu. Dopust lahko izrabi tako, da ne dela ali da dela s polovičnim delovnim časom. Kadar izrabi dopust tako, da dela s polovičnim delovnim časom, se trajanje dopusta, določeno v prvem odstavku, podvoji. Med dopustom so uradniki upravičeni do nadomestila v višini ►M148 1 030,72 EUR ◄ mesečno ali 50 % tega zneska, če dopust izrabijo tako, da delajo s polovičnim delovnim časom, ne smejo pa opravljati nobenega drugega pridobitnega dela. Celoten prispevek za socialno varnost, določen v členih 72 in 73, plača institucija in se izračuna na podlagi uradnikove osnovne plače. V primeru dopusta za polovični čas se ta določba uporablja le za razliko med celo osnovno plačo in sorazmerno znižano osnovno plačo. Za del osnovne plače, ki ga uradnik dejansko prejema, se njegov prispevek izračuna tako, da se uporabi enak odstotek, kot če bi bil zaposlen za poln delovni čas.

Za starše samohranilce ali starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, ki jo potrdi uradni zdravnik, iz prvega odstavka in za prve tri mesece starševskega dopusta, če ga izrabi oče med porodniškim dopustom ali eden od staršev takoj po porodniškem dopustu ali med ali takoj po dopustu ob posvojitvi, znaša nadomestilo ►M140 ►M148 1 374,30 EUR ◄ za starše samohranilce ◄ mesečno ali 50 % tega zneska, če je uradnik na dopustu s polovičnim časom.

Starševski dopust se lahko podaljša za nadaljnjih šest mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz drugega odstavka. Za starše samohranilce iz prvega pododstavka se lahko starševski dopust podaljša za nadaljnjih dvanajst mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz tretjega odstavka.

V primeru zdravniško potrjene hude bolezni ali invalidnosti uradnikovega zakonca, sorodnika v ravni črti, potomca, brata ali sestre ima uradnik pravico do družinskega dopusta brez osnovne plače. V času celotne uradnikove kariere seštevek takih dopustov ne sme preseči devetih mesecev.

Organ za imenovanja lahko odloči, da se uradniku, ki ima najmanj 10 let delovne dobe, največ pet let pred njegovo upokojitveno starostjo določi dopust v interesu službe zaradi organizacijskih potreb, povezanih s pridobitvijo novih pristojnosti v institucijah.

Skupno število uradnikov, ki se jim vsako leto določi dopust v interesu službe, ne sme biti višje od 5 % v preteklem letu upokojenih uradnikov vseh institucij. Tako izračunano skupno število se razdeli med institucije glede na število uradnikov posamezne institucije 31. decembra v preteklem letu. Tako izračunano število za vsako institucijo se zaokroži navzgor na najbližje celo število.

Trajanje dopusta se načeloma ujema s preostalim obdobjem do upokojitvene starosti uradnika. V izjemnih okoliščinah lahko organ za imenovanje odloči, da uradniku dopust preneha in da se mora uradnik vrniti na delovno mesto.

Ko uradnik, ki se mu je določil dopust v interesu službe, doseže upokojitveno starost, se samodejno upokoji.

Uradnik, ki se mu tako določi dopust, prejema nadomestilo, izračunano v skladu s Prilogo IV.

Na zahtevo uradnika se od tega nadomestila obračunajo prispevki, ki se plačujejo v pokojninski sistem. V tem primeru se obdobje, ko je uradnik na dopustu v interesu službe, upošteva za namene izračuna let pokojninske dobe v smislu člena 2 Priloge VIII.

Za vsakega uradnika se pripravi letno poročilo o sposobnostih, učinkovitosti in ravnanju v službi, kakor predvidi organ za imenovanja vsake institucije v skladu s členom 110. V tem poročilu se navede, ali je bila raven delovne uspešnosti uradnika zadostna ali ne. Organ za imenovanja vsake institucije predpiše določbe o pravici do vložitve ugovora v postopku priprave poročila, ki jo je treba uveljaviti pred vložitvijo pritožbe iz člena 90(2).

Za razred AST 5 ali višje lahko poročilo vsebuje tudi mnenje, ali bi bil uradnik na podlagi njegove delovne uspešnosti sposoben opravljati funkcijo upravnega uslužbenca.

Uradnik, ki je v svojem razredu dve leti na enaki stopnji, samodejno napreduje v naslednjo stopnjo tega razreda, razen če je bila v zadnjem letnem poročilu iz člena 43 njegova delovna uspešnost ocenjena kot nezadostna. Uradnik napreduje v naslednjo stopnjo svojega razreda najpozneje po štirih letih, razen če se uporabi postopek iz člena 51(1).

Če je uradnik imenovan za vodjo enote, direktorja ali generalnega direktorja v istem razredu in je svoje naloge prvih devet mesecev po imenovanju opravljal uspešno v smislu člena 43, se mu za nazaj, od začetka veljavnosti imenovanja, prizna povišanje za eno stopnjo v tem razredu. S tem povišanjem se njegova osnovna mesečna plača poviša za odstotek, ki je enak razliki med prvo in drugo stopnjo vsakega razreda. Če je povišanje manjše ali če je uradnik v tem času že na zadnji stopnji svojega razreda, se njegova osnovna plača poviša tako, da prejema razliko med prvo in drugo stopnjo, dokler ne začne veljati njegovo naslednje napredovanje.

O napredovanju odloča organ za imenovanja ob upoštevanju člena 6(2). Razen če se uporabi postopek iz členov 4 in 29(1), lahko uradniki napredujejo le, če so zaposleni na delovnem mestu, ki ustreza eni od vrst delovnih mest iz oddelka A Priloge I za naslednji višji razred. Napredovanje se izvede z imenovanjem uradnika v naslednji višji razred njegove funkcionalne skupine. Napredujejo lahko izključno uradniki, ki dopolnijo najmanj dve leti v svojem razredu, po preučitvi primerjalnih odlik uradnikov, upravičenih do napredovanja. Pri preučitvi primerjalnih odlik organ za imenovanja upošteva predvsem poročila o uradnikih, uporabo jezikov pri izvrševanju nalog, razen jezikov, za katere so predložili dokazila o temeljitem znanju v skladu s točko (f) člena 28, in raven odgovornosti.

Pred prvim napredovanjem po zaposlitvi morajo uradniki izkazati sposobnost delati v tretjem od jezikov iz ►M131 člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji ◄ . ►M131 Organi za imenovanje institucij ◄ sporazumno sprejmejo skupna pravila za izvajanje tega odstavka. Ta pravila zahtevajo, da imajo uradniki dostop do usposabljanja v tretjem jeziku in določajo podrobno ureditev za ocenjevanje uradnikove sposobnosti delati v tretjem jeziku, v skladu s členom 7(2)(d) Priloge III.

Z odstopanjem od člena 5(3)(b) in (c) je uradnik iz funkcionalne skupine AST, od razreda 5, lahko imenovan na delovno mesto v funkcionalni skupini AD, pod pogojem, da:

(a)

je bil izbran v skladu s postopkom iz odstavka 2 tega člena za sodelovanje v obveznem programu usposabljanja, kakor je določeno v točki (b) tega odstavka,

(b)

je končal program usposabljanja, ki ga sprejme organ za imenovanja, in se sestoji iz niza obveznih modulov in

(c)

je na seznamu kandidatov, ki ga pripravi organ za imenovanja, ki so opravili ustni in pisni izpit, s katerim dokažejo, da so uspešno sodelovali v programu usposabljanja iz točke (b) tega odstavka. Vsebina izpita se določi v skladu s členom 7(2)(c) Priloge III.

Organ za imenovanja pripravi predlog seznama uradnikov iz AST, izbranih, da sodelujejo v prej omenjenem programu usposabljanja na podlagi ►M131 letnih poročil ◄ iz člena 43 in stopnje izobrazbe in usposobljenosti ter ob upoštevanju potreb službe. Predlog se predloži skupnemu odboru, ki da mnenje.

Odbor lahko zasliši uradnike, ki so prosili za sodelovanje v navedenem programu usposabljanja, in zastopnike organa za imenovanja. Z večino glasov sprejme utemeljeno mnenje o seznamu, ki ga pripravi organ za imenovanja. Organ za imenovanja določi seznam uradnikov, ki so upravičeni do sodelovanja v navedenem programu usposabljanja.

Imenovanje na delovno mesto v funkcionalni skupini AD ne vpliva na razred in stopnjo, ki ju zaseda uradnik ob imenovanju.

Število imenovanj na delovna mesta v funkcionalni skupini AD, kakor določajo odstavki (1) do (3) tega člena, ne sme preseči 20 % skupnega števila imenovanj, ki se v enem letu opravijo v skladu z drugim odstavkom člena 30.

►M131 Organ za imenovanja vsake institucije ◄ sprejmejo splošne predpise za izvajanje tega člena v skladu s členom 110.

Uradnik, imenovan v višji razred v skladu s členom 45, se razporedi na začetno stopnjo tega razreda. Vendar pa se uradniki iz razredov AD 9 do AD 13, ki opravljajo delo vodje enote in so imenovani v višji razred v skladu s členom 45, razporedijo na drugo stopnjo novega razreda. Enako velja za vsakega uradnika, ki:

Uradnik, ki želi odstopiti, pisno navede svojo nedvoumno namero, da bo nepreklicno prenehal delati v instituciji.

Organ za imenovanje sprejme odločitev o potrditvi odstopa v enem mesecu po prejemu pisne odpovedi. ►M23 Lahko pa odstop odkloni, če na dan prejema pisne odpovedi teče proti uradniku disciplinski postopek ali če se tak postopek začne v naslednjih tridesetih dneh. ◄

Odstop začne veljati na dan, ki ga določi organ za imenovanja; navedeni dan ne sme biti več kot tri mesece po datumu, ki ga je v pisni odpovedi predlagal uradnik iz funkcionalne skupine AD in več kot en mesec v primeru uradnikov iz ►M131 funkcionalnih skupin AST in AST/SC. ◄

Od uradnika se lahko zahteva odstop le, kadar preneha izpolnjevati pogoje, določene v členu 28(a), ali ►M23 v primerih, predvidenih v členih ►M112 ————— ◄ 39, 40 in 41(4) in (5) ter v drugem odstavku člena 14 Priloge VIII. ◄

Organ za imenovanja sprejme obrazložen sklep o zahtevanem odstopu uradnika po posvetovanju s skupnim odborom in zaslišanju uradnika.

S sklepom organa za imenovanja se v interesu službe lahko upokoji ►M112 visoki uradnik, opredeljen v členu 29(2) ◄ .

Tako upokojeni uradnik, ki ni razporejen na drugo delovno mesto ►M112 ————— ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, prejema nadomestilo, ki se izračuna v skladu s Prilogo IV.

Dohodek, ki ga uradnik dobi iz katere koli nove zaposlitve v tem obdobju, se odšteje od nadomestila iz prejšnjega odstavka, če ta dohodek in nadomestilo skupaj presegata skupni znesek zadnjega uradnikovega osebnega prejemka, ki se izračuna po tabeli plač, veljavni prvi dan meseca, za katerega se nadomestilo izplača.

Zadevna oseba mora na zahtevo predložiti pisni dokaz in svojo institucijo obvestiti o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na to upravičenost.

Smiselno se uporabljajo tretji, četrti in peti odstavek člena 45 iz Priloge VIII.

Če je uradnik ob prenehanju upravičenosti do nadomestila star ►M131 58 ◄ let, ima pravico do prejemanja pokojnine brez znižanja po členu 9 Priloge VIII.

Organ za imenovanja vsake institucije določi postopke, s katerimi se pravočasno in na ustrezen način ugotovijo, obravnavajo in odpravijo primeri nesposobnosti.

Organ za imenovanja vsake institucije pri sprejetju notranjih predpisov upošteva naslednje zahteve:

Uradnik ima pravico pridobiti osebni spis v celoti in kopirati vse dokumente, ki se nanašajo na postopek. Za pripravo obrambe ima vsaj 15 dni, vendar ne več kot 30 dni, od datuma prejema predloga. Lahko mu pomaga oseba, ki jo sam izbere. Uradnik lahko predloži pisna pojasnila. Zasliši ga skupni svetovalni odbor. Uradnik lahko tudi predlaga zaslišanje prič.

Institucijo pred skupnim svetovalnim odborom zastopa uradnik, ki ga v ta namen imenuje organ za imenovanja. Ta uradnik ima enake pravice kot zadevni uradnik.

Skupni svetovalni odbor ob upoštevanju predloga iz točke (b) odstavka 1 ter vseh pisnih in ustnih izjav zadevnega uradnika ali prič z večino glasov sprejme obrazloženo mnenje, v katerem navede ukrep, ki se mu zdi primeren glede na dejstva, ugotovljena na njegovo zahtevo. To mnenje v dveh mesecih po datumu, ko mu je bila zadeva predložena, pošlje organu za imenovanja in zadevnemu uradniku. Predsednik o odločitvah skupnega svetovalnega odbora ne glasuje, razen o procesnih vprašanjih in ob neodločenem izidu glasovanja.

Uradnik, odpuščen zaradi nesposobnosti, ima v obdobju, določenem v odstavku 6, pravico do mesečnega nadomestila zaradi odpustitve, ki je enako osnovni mesečni plači uradnika iz prve stopnje razreda AST 1. Uradnik je v enakem obdobju upravičen tudi do družinskih dodatkov iz člena 67. Gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi osnovne mesečne plače uradnika iz razreda AST 1 v skladu s členom 1 Priloge VII.

Nadomestilo se ne izplačuje, če uradnik da odpoved po začetku postopka iz odstavkov 1 in 2 ali če je upravičen do takojšnjega plačila polne pokojnine. Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti v okviru nacionalnega sistema za zavarovanje za primer brezposelnosti, se ta znesek odšteje od zgoraj navedenega nadomestila.

Obdobje prejemanja plačil iz odstavka 5 je:

(a)

tri mesece, kadar je uradnik na datum sprejetja odločitve o odpustitvi dopolnil manj kot pet let delovne dobe;

(b)

šest mesecev, kadar je dopolnil najmanj pet, vendar manj kot 10 let delovne dobe;

(c)

devet mesecev, kadar je dopolnil najmanj 10, vendar manj kot 20 let delovne dobe;

(d)

12 mesecev, kadar je uradnik dopolnil najmanj 20 let delovne dobe.

Uradniki, ki so zaradi nesposobnosti degradirani, lahko po šestih letih zaprosijo, da se vse navedbe tega ukrepa izbrišejo iz njihovih osebnih spisov.

Uradniki imajo pravico do nadomestila razumnih stroškov, nastalih med postopkom na njihovo pobudo, tudi do plačila svetovalca obrambe, ki ni iz institucije, kadar se postopek iz tega člena ne konča s sprejetjem odločitve o odpustitvi ali degradiranju.

Uradnik lahko na lastno zahtevo in kadar organ za imenovanja meni, da je to v interesu službe, nadaljuje delo do 67. leta ali v izjemnih primerih do 70. leta starosti in se nato samodejno upokoji zadnji dan v mesecu, v katerem dopolni navedeno starost.

Kadar organ za imenovanja odloči, da se uradniku odobri nadaljevanje dela v službi po 66. letu starosti, se ta odobritev sprejme za največ eno leto. Na zahtevo uradnika se lahko obnovi.

Če invalidska komisija ugotovi, da za uradnika veljajo določbe člena 78, ►M62 se samodejno upokoji zadnji dan meseca, v katerem organ za imenovanja prizna njegovo trajno nezmožnost za delo. ◄

Ob prenehanju delovnega razmerja se lahko uradniku s sklepom organa za imenovanja dodeli častni položaj v njegovem ►M112 razredu ali naslednjem višjem razredu ◄ .

►M131 1. ◄

Aktivno zaposleni uradniki so ves čas na razpolago svoji instituciji.

►M131 2. ◄

►M131 Običajni delovni teden obsega od 40 do 42 ur, pri čemer dnevno razporeditev delovnega časa določi organ za imenovanja. ◄ V enakih mejah lahko organ za imenovanja po posvetovanju z odborom uslužbencev določi delovni čas nekaterih skupin uradnikov, ki opravljajo posebne naloge.

Poleg tega se lahko od uradnika ►M31 ————— ◄ zahteva, da zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov ostane v pripravljenosti na delovnem mestu ali doma izven rednega delovnega časa. ►M131 L'autorité investie du pouvoir de nomination de chaque institution fixe les modalités d'application du présent paragraphe après consultation de son comité du personnel. ◄

Organ za imenovanja vsake institucije lahko uvede prožno ureditev delovnega časa. V skladu s to ureditvijo se uradnikom iz razreda AD/AST 9 ali višjega razreda ne odobri kompenzacija v obliki celih delovnih dni. Ta ureditev se ne uporablja za uradnike, za katere se uporabljajo določbe drugega odstavka člena 44. Ti uradniki upravljajo svoj delovni čas v soglasju s svojimi nadrejenimi.

Uradnik lahko zaprosi za dovoljenje, da dela z delovnim časom, krajšim od polnega.

Uradnik lahko tako dovoljenje dobi v naslednjih primerih:

(a)

za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka, mlajšega od 9 let,

(b)

za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka, starega od 9 do 12 let, če se delovni čas skrajša za največ 20 % običajnega delovnega časa,

(c)

za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka do dopolnjenega 14. leta starosti, če je uradnik samohranilec,

(d)

v primeru hude stiske, za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka do dopolnjenega 14. leta starosti, če se delovni čas skrajša za največ 5 % običajnega delovnega časa. V tem primeru se ne uporabljata prva dva odstavka člena 3 Priloge IVa. Kadar sta oba starša zaposlena v službi Unije, je do takega skrajšanja upravičen samo eden,

(e)

za nego hudo bolnega ali invalidnega zakonca, prednika, potomca, brata ali sestre,

(f)

za nadaljnje usposabljanje ali

(g)

od dopolnjenega 58. leta starosti v zadnjih treh letih, preden doseže upokojitveno starost.

Če uradnik zaprosi za delo s krajšim delovnim časom zaradi nadaljnjega usposabljanja ali v zadnjih treh letih pred dosego upokojitvene starosti, vendar ne pred dopolnjenim 58. letom starosti, lahko organ za imenovanja zavrne ali odloži datum uveljavitve dela s krajšim delovnim časom samo v izjemnih okoliščinah in zaradi pomembnih, s službo povezanih razlogov.

Kadar se uveljavi ta pravica zaradi nege hudo bolnega ali invalidnega zakonca, prednika, potomca, brata ali sestre ali zaradi nadaljnjega usposabljanja, v času celotne uradnikove kariere seštevek takih obdobij ne sme presegati petih let.

Organ za imenovanja mora na uradnikovo zahtevo odgovoriti v 60 dneh.

Pravila, ki urejajo delo s krajšim delovnim časom, in postopek odobritve so določeni v Prilogi IVa.

Uradnik lahko zaprosi za dovoljenje za delo s polovičnim delovnim časom v obliki delitve delovnega mesta na delovnih mestih, ki jih kot ustrezne za ta namen določi organ za imenovanja. Dovoljenje za delo s polovičnim delovnim časom z delitvijo delovnega mesta ni časovno omejeno. V interesu službe pa ga organ za imenovanja lahko prekliče s šestmesečnim odpovednim rokom. Organ za imenovanja lahko z najmanj šestmesečnim odpovednim rokom prav tako prekliče dovoljenje, če za to zaprosi zadevni uradnik. V tem primeru se uradnik lahko premesti na drugo delovno mesto.

Uporabljata se člen 59a in člen 3 Priloge IVa, razen tretjega stavka odstavka 2.

Od uradnika se ne sme zahtevati nadurnega dela, razen v nujnih primerih ali zaradi izjemnega obsega dela; nočno delo in delo ob nedeljah ali praznikih se lahko dovoli le skladno s postopkom, ki ga določi organ za imenovanja. ►M23 Skupno trajanje nadurnega dela, ki se ga lahko zahteva od uradnika, ne sme presegati 150 ur v obdobju šestih mesecev. ◄

Uradniki iz ►M112 funkcionalne skupine AD in funkcionalne skupine AST 5 do 11 ◄ nimajo pravice do nadomestila ali osebnega prejemka za nadurno delo.

Kakor je določeno v Prilogi VI, imajo uradniki iz razredov SC 1 do SC 6 in razredov AST 1 do AST 4 za opravljeno delo preko polnega delovnega časa pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem so delali preko polnega delovnega časa.

Uradnik, ►M30 ————— ◄ od katerega se pričakuje, da redno dela ponoči, ob sobotah, nedeljah ali praznikih, ima pravico do posebnih dodatkov za izmensko delo, ki ga institucija zahteva zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov in obravnava kot običajno in stalno.

Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, pogoje dodeljevanja dodatkov in njihove stopnje.

Običajni delovni čas uradnika, ki opravlja izmensko delo, ne sme biti daljši od običajnega skupnega letnega delovnega časa.

Uradnik ►M31 ————— ◄ ►C5 ima pravico do posebnih dodatkov, če organ za imenovanja zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov redno zahteva, da mora biti izven običajnega delovnega časa v pripravljenosti na delovnem mestu ali doma. ◄

Nekaterim uradnikom se lahko dodelijo posebni dodatki kot nadomestilo za posebno težke delovne pogoje.

Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do posebnih dodatkov, pogoje dodeljevanja takih dodatkov in njihove stopnje.

Uradniki imajo pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj štiriindvajset in največ trideset delovnih dni v koledarskem letu, skladno s pravili, ki jih po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise v medsebojnem soglasju določijo ►M131 organi za imenovanja institucij ◄ ►M128 Unije ◄ .

Poleg tega letnega dopusta lahko uradnik izjemoma na svojo prošnjo dobi izredni dopust. Pravila za tak dopust so določena v Prilogi V.

Nosečnice imajo poleg dopusta iz člena 57 ob predložitvi zdravniškega potrdila pravico do 20 tednov dopusta. Dopust se ne sme začeti prej kot šest tednov pred predvidenim datumom poroda, razvidnim iz potrdila, in ne končati prej kot štirinajst tednov po datumu poroda. V primeru več hkrati rojenih otrok ali prezgodnjega poroda ali rojstva invalidnega otroka ali otroka s hudo boleznijo dopust traja 24 tednov. Prezgodnje rojstvo za namene te določbe je rojstvo pred koncem 34. tedna nosečnosti.

Uradniku, ki predloži dokazilo, da ne more opravljati dela zaradi bolezni ali nesreče, pripada pravica do bolniškega dopusta.

Uradnik obvesti institucijo o nezmožnosti za delo takoj, ko je to mogoče, in obenem navede svoj trenutni naslov. Če je odsoten več kakor tri dni, predloži zdravniško potrdilo. To potrdilo je treba poslati najkasneje peti dan odsotnosti z dela, velja datum poštnega žiga. V nasprotnem primeru in razen če potrdila ne pošlje zaradi razlogov, na katere ne more vplivati, se uradnikova odsotnost z dela šteje kot nedovoljena.

Uradnik je lahko kadar koli napoten na zdravniški pregled, ki ga organizira institucija. Če pregleda ni mogoče opraviti zaradi razlogov na strani uradnika, se njegova odsotnost z dela šteje kot nedovoljena od datuma, ko bi moral opraviti pregled.

Če se na pregledu ugotovi, da uradnik lahko opravlja delo, se ob upoštevanju spodnjega pododstavka njegova odsotnost z dela od datuma pregleda šteje kot neupravičena.

Če meni, da ugotovitve zdravniškega pregleda, ki ga organizira organ za imenovanja, niso medicinsko utemeljene, lahko uradnik sam, ali v njegovem imenu zdravnik, pri instituciji v dveh dneh vloži zahtevo, da se zadeva predloži neodvisnemu zdravniku, ki da mnenje.

Institucija nemudoma pošlje zahtevo drugemu zdravniku, o katerem se dogovorita uradnikov zdravnik in uradni zdravnik institucije. Če se v petih dneh po zahtevi o tem ne dogovorita, institucija izbere osebo s seznama neodvisnih zdravnikov, ki se v ta namen pripravi vsako leto v soglasju z organom za imenovanja in odborom uslužbencev. Uradnik lahko v dveh delovnih dneh vloži ugovor na izbiro institucije, nakar institucija s seznama izbere drugo osebo, ta izbira je dokončna.

Po posvetovanju z uradnikovim zdravnikom in uradnim zdravnikom institucije da neodvisni zdravnik mnenje, ki je zavezujoče. Kadar neodvisni zdravnik v mnenju potrdi ugotovitve pregleda, ki ga je organizirala institucija, se odsotnost z dela od datuma pregleda dalje šteje kot neopravičena. Kadar neodvisni zdravnik v mnenju ne potrdi ugotovitev navedenega pregleda, se odsotnost z dela za vse namene šteje kot opravičena.

►C6 2.

Če je v obdobju dvanajstih mesecev uradnik zaradi bolezni odsoten brez zdravniškega potrdila več kakor dvanajst dni skupaj in traja posamezna odsotnost do tri dni, ◄ mora za vsako nadaljnjo bolniško odsotnost predložiti zdravniško potrdilo. Njegova odsotnost se od trinajstega dne dalje šteje kot neopravičena zaradi bolezni brez zdravniškega potrdila.

Brez poseganja v uporabo pravil o disciplinskem postopku se, kadar je to primerno, vsaka na podlagi odstavkov 1 in 2 neopravičena odsotnost odšteje od letnega dopusta zadevnega uradnika. Če uradnik ni več upravičen do dopusta, izgubi pravico do osebnih prejemkov za ustrezno obdobje.

Organ za imenovanja lahko seznani invalidsko komisijo s primerom vsakega uradnika, ki je bil v zaporednih treh letih več kot dvanajst mesecev na bolniškem dopustu.

Po zdravniškem pregledu pri uradnem zdravniku institucije se lahko od uradnika zahteva, da gre na bolniški dopust, če je to potrebno zaradi njegovega zdravstvenega stanja ali če član njegovega gospodinjstva zboli za nalezljivo boleznijo.

V primeru spora se uporablja postopek, določen v petem do sedmem pododstavku odstavka 1.

Uradniki vsako leto opravijo zdravniški pregled pri uradnem zdravniku institucije ali pri zdravniku po lastni izbiri.

V slednjem primeru plača institucija stroške pregleda do višine, ki jo za obdobje največ treh let določi organ za imenovanja po posvetovanju z Odborom za Kadrovske predpise.

Letni dopust uradnika, ki lahko dela s krajšim delovnim časom, se med trajanjem dovoljenja sorazmerno skrajša.

Uradnik ne sme biti odsoten z dela brez predhodnega dovoljenja svojega neposredno nadrejenega, razen ob bolezni ali nesreči. Brez vpliva na kateri koli možen disciplinski ukrep se vsaka pravilno ugotovljena odsotnost, ki ni bila odobrena, uradniku odšteje od letnega dopusta. Če je letni dopust že izrabil, izgubi pravico do osebnih prejemkov za ustrezno obdobje.

Če želi uradnik prebiti dopust zunaj kraja zaposlitve, mora prej dobiti dovoljenje organa za imenovanja.

Organi za imenovanja institucij Unije po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise sporazumno pripravijo sezname praznikov.

Skladno s Prilogo VII in razen če ni izrecno drugače predvideno, je pravilno imenovani uradnik upravičen do osebnih prejemkov, ki ustrezajo njegovemu razredu in stopnji.

Osebni prejemki uradnika se izrazijo v eurih. Izplačajo se v valuti države, v kateri uradnik opravlja delo, ali v eurih.

Osebni prejemki, ki niso izplačani v eurih, se izračunajo na podlagi menjalnih tečajev, ki se uporabljajo za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije 1. julija zadevnega leta.

Menjalni tečaji se vsako leto ob letni posodobitvi prejemkov iz člena 65 posodobijo z učinkom za nazaj.

Osebni prejemki uradnika, ki so izraženi v eurih, se po obveznih odtegljajih, določenih s temi kadrovskimi predpisi ali v katerih koli sprejetih izvedbenih predpisih, ponderirajo po stopnji, ki je nad, pod ali enaka 100 %, odvisno od življenjskih razmer v posameznih krajih zaposlitve.

Korekcijski koeficienti se določajo ali ukinjajo ter letno posodabljajo v skladu s Prilogo XI. Ob upoštevanju posodobitve se vse vrednosti razumejo kot referenčne vrednosti. Komisija informativno objavi posodobljene vrednosti v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Korekcijski koeficient se ne uporablja za Belgijo in Luksemburg glede na njuno posebno referenčno vlogo, ki izhaja iz dejstva, da sta glavna in prvotna sedeža večine institucij.

Osebni prejemki uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije se vsako leto posodobijo ob upoštevanju gospodarske in socialne politike Unije. Zlasti se upošteva morebitno povišanje plač javnih uslužbencev v državah članicah in zaposlitvene potrebe. Posodobitev osebnih prejemkov se izvede v skladu s Prilogo XI. Ta posodobitev se opravi pred koncem posameznega leta ob upoštevanju poročila Komisije, ki temelji na statističnih podatkih, ki jih pripravi Statistični urad Evropske unije v soglasju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic; statistični podatki kažejo stanje v vsaki od držav članic na dan 1. julija. Navedeno poročilo vsebuje podatke o proračunskem učinku na osebne prejemke in pokojnine uradnikov Unije. Posreduje se Evropskemu parlamentu in Svetu.

Zneski iz drugega in tretjega odstavka člena 42a, členov 66 in 69, členov 1(1), 2(1), 3(1) in (2), 4(1), 7(2), 8(2), 10(1) Priloge VII in člena 8(2) Priloge XIII ter zneski iz prejšnjega člena 4a Priloge VII, ki se posodabljajo v skladu s členom 18(1) Priloge XIII, zneski iz člena 24(3), drugega pododstavka člena 28a(3), členov 28a(7), 93 in 94, drugega pododstavka člena 96(3), ter členov 96(7), 133, 134 in 136 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, zneski iz prvega pododstavka člena 1(1) Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 ( 7 ) in koeficient za zneske iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 ( 8 ) se posodabljajo letno v skladu s Prilogo XI. Komisija informativno objavi posodobljene zneske v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

V primeru znatne spremembe življenjskih stroškov se zneski iz odstavka 1 in ponderji iz člena 64 posodobijo v skladu s Prilogo XI. Komisija informativno objavi posodobljene zneske in ponderje v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Zneski iz odstavka 1 in ponderji iz člena 64 se razumejo kot zneski in ponderji, katerih dejanska vrednost se lahko v danem trenutku posodobi brez posredovanja drugega pravnega akta.

Brez poseganja v člen 3(5) in (6) Priloge XI se ne opravi nobena posodobitev iz odstavkov 1 in 2 v letih 2013 in 2014.

Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo v funkcionalnih skupinah AD in AST, kakor določa naslednja tabela:

Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo v funkcionalni skupini AST/SC, kakor določa naslednja tabela:

Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 in za upoštevanje uporabe metode za posodabljanje osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov brez poseganja v člen 65(3) se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2023 za osebne prejemke aktivno zaposlenega osebja v Uniji uporabi začasen ukrep, imenovan „solidarnostna dajatev“.

Stopnja te solidarnostne dajatve, ki se odmeri od osnove, določene v odstavku 3, je 6 %. Ta stopnja znaša 7 % za uradnike od vključno 2. stopnje razreda AD 15 dalje.

(a)

Osnova za odmero solidarnostne dajatve je osnovna plača, ki se uporabi za izračun osebnih prejemkov, od katere se odštejejo:

(i)

prispevki za socialno varnost in pokojnino ter davki pred solidarnostno dajatvijo, ki jih plačuje uradnik iz istega razreda in stopnje, ki nima vzdrževanih družinskih članov v smislu člena 2 Priloge VII, in

(ii)

znesek, enak osnovni plači uradnika iz stopnje 1 razreda AST 1.

(b)

Elementi, uporabljeni za določitev osnove za solidarnostno dajatev, se izrazijo v eurih in ponderirajo s 100.

Solidarnostna dajatev se mesečno odtegne pri viru; dohodki se vknjižijo kot prihodek splošnega proračuna Evropske unije.

Družinski dodatki vključujejo:

▼M56

(a)

gospodinjski dodatek;

(b)

otroški dodatek;

▼M16

(c)

dodatek za šolanje.

Uradniki, ki prejemajo družinske dodatke iz tega člena, prijavijo podobne dodatke, ki jih prejemajo iz drugih virov; ti se odštejejo od dodatkov, ki jih prejemajo po členih 1, 2 in 3 Priloge VII.

S posebnim obrazloženim sklepom organa za imenovanja se otroški dodatek lahko podvoji na podlagi medicinske dokumentacije, iz katere je razvidno, da je otrok invalid ali ima dolgotrajno bolezen, ki od uradnika zahteva velike izdatke.

►M95 Če se po členih 1, 2 in 3 Priloge VII taki družinski dodatki izplačujejo osebi, ki ni uradnik, se izplačujejo v valuti države, v kateri ta oseba prebiva, izračunajo pa se, kjer je to potrebno, po menjalnih tečajih iz drugega pododstavka člena 63. Če je zadevna država v ►M128 Uniji ◄ , se uporabi ponder za to državo, če imajo prebivališče v državi zunaj ►M128 Unije ◄ , pa ponder 100. ◄

Izplačevanje družinskih dodatkov iz člena 67(1) se ohrani, če je uradnik upravičen do nadomestila po členu 41 ali po členu 34 ali 42 prejšnjih Kadrovskih predpisov Evropske skupnosti za premog in jeklo.

Zadevna oseba prijavi podobne dodatke, ki jih prejema za istega otroka iz drugih virov; taki dodatki se odštejejo od dodatkov, plačanih po členih 1, 2 in 3 Priloge VII.

Uradnik, ki ima dovoljenje za delo s krajšim delovnim časom, je upravičen do osebnih prejemkov, ki se izračunajo, kakor je določeno v Prilogi IVa.

Izselitveni dodatek je enak 16 % celotnega zneska osnovne plače, ►M25 gospodinjskega dodatka ◄ in otroškega dodatka, do katerih je uslužbenec upravičen. Izselitveni dodatek znaša najmanj ►M148 571,35 EUR ◄ mesečno.

V primeru uradnikove smrti prejemajo preživeli zakonec ali vzdrževani otroci uradnikove osebne prejemke v celoti do konca tretjega meseca po mesecu, v katerem je umrl.

Če umre upravičenec do pokojnine ali invalidnine, se prejšnje določbe uporabijo za pokojnino ali invalidnino umrlega.

Skladno s Prilogo VII je uradnik upravičen do povračila stroškov, ki jih ima zaradi začetka dela, premestitve ali prenehanja dela, in tudi do povračila stroškov, ki jih ima med delom ali v zvezi z njegovim opravljanjem.

Uradnik, njegov zakonski partner, če pa ta ni upravičen do dajatev iste vrste in enake ravni na podlagi katere koli druge zakonske določbe ali predpisov, njegovi otroci in drugi vzdrževani družinski člani v smislu člena 2 Priloge VII so zdravstveno zavarovani do višine 80 % nastalih stroškov ob upoštevanju pravil, ki jih sporazumno pripravijo ►M131 organi za imenovanja institucij ◄ ►M128 Unije ◄ po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise.

Neporočeni partner uradnika se v sistemu zdravstvenega zavarovanja šteje kot zakonec, kadar so izpolnjeni prvi trije pogoji iz člena 1(2)(c) Priloge VII.

Po pravilih iz prvega pododstavka lahko ►M131 organi za imenovanja institucij ◄ eno izmed njih pooblastijo, da določi pravila, ki urejajo povračila stroškov v skladu s postopkom, določenim v členu 110.

Ta stopnja se poviša na 85 % za naslednje storitve: posvetovanja in obiski, kirurške operacije, hospitalizacija, farmacevtski proizvodi, radiologija, analize, laboratorijski testi in proteze na recept, razen zobnih. Stopnja se poviša na 100 % ob tuberkulozi, otroški paralizi, raku, duševni bolezni in drugih boleznih, ki jih organ za imenovanja prizna kot primerljivo težke bolezni, ter za zgodnje odkrivanje bolezni in porod. Vendar pa se 100 % povračilo ne uporabi v primeru poklicnih bolezni ali nesreče, za katere se uporabi člen 73.

Ena tretjina prispevka za tako zavarovanje se zaračuna uradniku, vendar tako, da zaračunani znesek ne presega 2 % njegove osnovne plače.

1a.

Uradnik, čigar delovno razmerje preneha in ki predloži dokazila, da ►M112 nima zaposlitve ali dela ◄ , lahko najpozneje mesec dni po mesecu, v katerem mu je prenehalo delovno razmerje, zaprosi za podaljšanje zdravstvenega zavarovanja iz odstavka 1 za največ šest mesecev po prenehanju delovnega razmerja. Prispevek iz prejšnjega odstavka se izračuna po uradnikovi zadnji osnovni plači, polovico prispevka pa plača sam.

Na podlagi sklepa, ki ga sprejme organ za imenovanja po posvetovanju z uradnim zdravnikom institucije, se rok enega meseca za vložitev prošnje in omejitev na šest mesecev iz prejšnjega odstavka ne uporabljata, če ima zadevna oseba hudo ali dolgotrajno bolezen, ki jo je dobila, preden je prenehala delati, in o kateri je obvestila institucijo pred iztekom šestmesečnega roka iz prejšnjega pododstavka, pod pogojem, da je opravila zdravniški pregled, ki ga je organizirala institucija.

1b.

Če uradnikov bivši zakonec, otrok, ki ni več vzdrževan, ali oseba, ki ►M112 nima zaposlitve ali dela ◄ otrok v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, lahko dokaže, da se ne more vključiti v noben drugi javni sistem zdravstvenega zavarovanja, je lahko še naprej, a največ za eno leto, zdravstveno zavarovan/-a v skladu z odstavkom 1 kot oseba, zavarovana po uradniku; to ne povzroči odmere prispevka. To enoletno obdobje se začne šteti od datuma pravnomočnosti odločbe o razvezi ali izgube statusa vzdrževanega otroka ali osebe, ki je bila obravnavana kot vzdrževani otrok.

Uradnik, ki je ►M131 do upokojitvene starosti ◄ delal v ►M128 Uniji ◄ ali ki prejema invalidnino, je po prenehanju delovnega razmerja upravičen do dajatev, predvidenih v odstavku 1. Znesek prispevka se izračuna na podlagi njegove pokojnine ali invalidnine.

Te pravice ima tudi oseba, upravičena do družinske pokojnine zaradi smrti aktivno zaposlenega uradnika ali uradnika, ki je bil v ►M128 Uniji ◄ zaposlen ►M131 do upokojitvene starosti ◄ , ali prejemnika invalidnine. Znesek prispevka se izračuna na podlagi zneska družinske pokojnine.

2a.

Pravice iz odstavka 1 pripadajo tudi naslednjim osebam, pod pogojem, da nimajo zaposlitve ali dela:

(i)

nekdanjim uradnikom, upravičenim do starostne pokojnine, ki so prenehali delati v ►M128 Uniji ◄ ►M131 pred upokojitveno starostjo ◄ ,

(ii)

osebam, upravičenim do družinske pokojnine zaradi smrti nekdanjega uradnika, ki je prenehal delati v ►M128 Uniji ◄ ►M131 pred upokojitveno starostjo ◄ .

Prispevek iz odstavka 1 se izračuna glede na pokojnino nekdanjega uradnika, kadar je to primerno, pred uporabo koeficienta znižanja, predvidenega v členu 9 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Vendar pa upravičenci do pokojnine po starših nimajo pravice do prejemkov iz odstavka 1, razen če zanje zaprosijo. Prispevek se izračuna na podlagi pokojnine po starših.

2b.

V primeru upravičencev do starostne ali družinske pokojnine prispevek iz odstavkov 2 in 2a ne sme biti nižji od prispevka, izračunanega glede na osnovno plačo za prvo stopnjo ►M131 razreda AST 1 ◄ .

2c.

Uradniki, odpuščeni v skladu s členom 51, ki niso upravičeni do starostne pokojnine, imajo prav tako pravico do prejemkov, predvidenih v odstavku 1, pod pogojem, da nimajo zaposlitve ali dela in da sami plačajo polovico prispevka, izračunanega glede na njihovo zadnjo osnovno plačo.

Kadar skupni nepovrnjeni izdatki za katero koli obdobje 12-ih mesecev presežejo polovico uradnikove osnovne mesečne plače ali pokojnine, organ za imenovanja dovoli posebno povračilo, pri čemer upošteva družinske okoliščine zadevne osebe, kakor je predvideno v pravilih iz odstavka 1.

►M56 Osebe, upravičene do zgornjih dajatev, prijavijo zneske vseh izplačanih povračil ali povračil, ki jih lahko zahtevajo zase ali za osebe, zavarovane po njih, iz drugega zdravstvenega zavarovanja, predvidenega z zakonom ali drugim predpisom. ◄

Če skupni znesek povračila, ki naj bi ga prejeli, presega znesek povračil iz odstavka 1, se razlika odšteje od zneska, ki se povrne na podlagi odstavka 1, z izjemo povračil iz naslova zasebnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja za tisti del izdatkov, ki niso zajeti v sistem zdravstvenega zavarovanja ►M128 Unije ◄ .

Uradnik je zavarovan od datuma začetka dela za primer poklicne bolezni in nesreče po pogojih iz pravil, ki jih sporazumno pripravijo ►M131 organi za imenovanja institucij ◄ ►M128 Unije ◄ po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise. K plačilu zavarovanja za tveganja, ki niso povezana z delom, prispeva do 0,1 % svoje osnovne plače.

Izplačujejo se naslednje denarne dajatve:

(a)

V primeru smrti:

Izplačilo pavšalnega zneska v višini petkratne letne osnovne plače umrlega, ki se izračuna na podlagi mesečnih zneskov plač, prejetih v 12-ih mesecih pred nesrečo, naslednjim osebam:

—

zakoncu in otrokom umrlega uradnika po zanje veljavnem dednem pravu; pri čemer zakonec ne sme dobiti manj kakor 25 % pavšalnega zneska;

—

če ni oseb iz zgoraj omenjene kategorije, drugim potomcem uradnika po zanje veljavnem dednem pravu;

—

če ni oseb iz zgornjih dveh kategorij, sorodnikom umrlega uradnika v ravni črti po za njih veljavnem dednem pravu;

—

če ni oseb iz zgornjih treh kategorij, instituciji.

(b)

V primeru popolne trajne invalidnosti:

Uradniku se izplača pavšalni znesek v osemkratni višini njegove letne osnovne plače, ki se izračuna na podlagi mesečnih zneskov plač, prejetih v 12-ih mesecih pred nesrečo.

(c)

V primeru delne trajne invalidnosti:

Uradniku se izplača del zneska iz pododstavka (b), ki se izračuna glede na lestvico iz pravil, navedenih v odstavku 1.

Kakor predvidevajo ta pravila, se zgoraj našteta izplačila lahko zamenjajo z rento.

Zgoraj navedene dajatve se lahko izplačujejo poleg dajatev, predvidenih v poglavju 3.

Tako, kakor je predvideno v pravilih iz odstavka 1, se pokrijejo tudi: zdravstveni, farmacevtski, bolnišnični, kirurški, protetični, radiološki, ortopedski in klinični stroški ter stroški za masaže in prevoz, pa tudi vsi drugi podobni stroški, ki nastanejo zaradi nesreče ali poklicne bolezni.

Vendar pa se povračilo izplača le, če znesek, ki je bil plačan uradniku na podlagi člena 72, ne pokriva celotnih stroškov.

Ob rojstvu uradnikovega otroka dobi oseba, ki dejansko skrbi zanj, dotacijo v višini ►M97 198,31 EUR ◄ .

Enaka dotacija se izplača uradniku, ki posvoji otroka, mlajšega od pet let in vzdrževanega v smislu člena 2(2) Priloge VII.

Ta dotacija se izplača tudi, če se nosečnost konča po najmanj sedmih mesecih.

Prejemnik dotacije ob rojstvu otroka prijavi kakršen koli prejemek iste vrste, ki ga za istega otroka dobi iz drugih virov; taki prejemki se odštejejo od dotacije, predvidene zgoraj. Če sta oba starša uradnika ►M128 Unije ◄ , se dotacija izplača samo enkrat.

Ob smrti uradnika, uradnikovega zakonskega partnerja ali vzdrževanega otroka, ali vsake druge vzdrževane osebe v smislu člena 2 Priloge VII, ki je bila član uradnikovega gospodinjstva, institucija povrne stroške za prevoz trupla od uradnikovega kraja zaposlitve do njegovega matičnega kraja.

Če uradnik umre na službeni poti, institucija poravna stroške prevoza trupla od kraja, v katerem je smrt nastopila, do uradnikovega matičnega kraja.

Uradnikom, nekdanjim uradnikom ali upravičencem po umrlem uradniku, ki so v zelo težkem položaju tudi zaradi ►M112 invalidnosti ali ◄ hude ali dolgotrajne bolezni ali družinskih razmer, se lahko dajo darila, posojila ali predplačila.

Preživeli zakonec, ki ima hudo ali dolgotrajno bolezen ali je invalid, lahko na podlagi presoje socialnih in zdravstvenih okoliščin zadevne osebe od institucije za čas bolezni ali invalidnosti dobi finančno pomoč, s katero se poveča pokojnina. Pravila za uporabo tega člena po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise v medsebojnem soglasju določijo ►M131 organi za imenovanja institucij ◄ .

Uradnik, ki dopolni najmanj 10 let delovne dobe, ima pravico do starostne pokojnine. Do nje je upravičen ne glede na delovno dobo, če je presegel upokojitveno starost, če ga v obdobju neaktivnega statusa ni bilo mogoče ponovno zaposliti ali v primeru upokojitve v interesu službe.

Najvišji znesek starostne pokojnine je 70 % zadnje osnovne plače za zadnji razred, v katerem je bil uradnik razvrščen najmanj eno leto. Uradniku se za vsako leto delovne dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII, izplača 1,80 % zadnje osnovne plače.

V primeru uradnikov, ki so pomagali nosilcem funkcij iz Pogodbe o Evropski uniji ali Pogodbe o delovanju Evropske unije, izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Unije ali izvoljenemu predsedniku ene od političnih skupin Evropskega parlamenta, se upravičenost do pokojnine za pokojninsko dobo, pridobljeno z delom na takem položaju, izračuna glede na zadnjo osnovno plačo, prejeto v tistem času, če ta presega referenčno plačo za namene iz drugega odstavka tega člena.

Znesek starostne pokojnine ne sme biti nižji od 4 % zneska življenjskega minimuma za vsako leto dela.

Upokojitvena starost se oceni vsakih pet let z začetkom 1. januarja 2014 na podlagi poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo oceni predvsem gibanje upokojitvene starosti osebja v javnih upravah držav članic in spremembe pričakovane življenjske dobe uradnikov v institucijah.

Po potrebi Komisija pripravi predlog o spremembi upokojitvene starosti v skladu z ugotovitvami iz tega poročila, pri čemer posebno pozornost nameni dogajanju v državah članicah.

Uradnik ima, kakor je predvideno v členih 13 do 16 Priloge VIII, pravico do invalidnine v primeru popolne trajne invalidnosti, zaradi katere ne more opravljati nalog delovnega mesta v svoji funkcionalni skupini.

Za prejemnike invalidnine se smiselno uporablja člen 52. Če se prejemnik invalidnine upokoji, preden dopolni 66 let starosti, in ni upravičen do polne pokojnine, se uporabijo splošna pravila o starostnih pokojninah. Znesek starostne pokojnine temelji na plači za razred in stopnjo, v katerima je bil uradnik ob nastanku invalidnosti.

Invalidnina znaša 70 % uradnikove zadnje osnovne plače, ne sme pa biti nižja od zneska življenjskega minimuma.

Od invalidnine se plačujejo prispevki v pokojninski sistem, ki se izračunajo na njeni podlagi.

Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem uradnikovega dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja življenja pri reševanju drugega človeka, znaša invalidnina najmanj 120 % zneska življenjskega minimuma. Poleg tega se v takem primeru prispevki v pokojninski sistem v celoti plačajo iz proračuna institucije ali organa iz člena 1b.

►M112 Preživeli zakonec ◄ uradnika ali nekdanjega uradnika je, tako kakor je predvideno v poglavju 4 Priloge VIII, ►M112 upravičen ◄ do družinske pokojnine v višini ►M5 60 % ◄ ►M112 starostne pokojnine ali invalidnine ◄ , ki jo je prejemal ►M112 umrli ◄ ali ki bi jo prejemal ne glede na delovno dobo ►M62 ali starost ◄ , če bi ob smrti izpolnjeval pogoje zanjo.

Znesek družinske pokojnine, izplačan ►M112 preživeli zakonec ◄ uradnika, ki je imel ob smrti enega od upravnih statusov iz člena 35 ►M62 ————— ◄ , ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma niti nižji od ►M23 35 % ◄ uradnikove zadnje osnovne plače.

Ta znesek ne sme biti nižji od 42 % zadnje osnovne plače uradnika, če je ta umrl zaradi ene od okoliščin iz ►M112 petega odstavka člena 78 ◄ .

Če uradnik ali oseba, ki je upravičena do starostne pokojnine ali invalidnine, ob smrti nima zakonca, ki bi bil upravičen do družinske pokojnine, so njegovi vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII ob njegovi smrti upravičeni do pokojnine po starših v skladu s členom 21 Priloge VIII.

Do takšne pokojnine so upravičeni tudi otroci, ki izpolnjujejo zgornje pogoje, v primeru smrti ali ponovne poroke zakonca, ki je ►M62 prejemnik ◄ družinske pokojnine.

Če uradnik ali oseba, ki je upravičena do ►M112 starostne pokojnine ali invalidnine ◄ , umre, pogoji iz prvega odstavka pa niso izpolnjeni, so vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII upravičeni do pokojnine po starših v skladu s členom 21 Priloge VII; vendar je znesek pokojnine enak polovici pokojnine, izračunane v skladu z navedenim členom.

Za osebe, ki se štejejo kot vzdrževani otroci v smislu člena 2(4) Priloge VII, pokojnina po starših ne sme presegati zneska v višini dvakratnega otroškega dodatka.

Kadar gre za posvojenega otroka, smrt biološkega roditelja, ki ga je nadomestil posvojitelj, ne povzroči plačila pokojnine po starših.

Upravičenost, opredeljena v prvem, drugem in tretjem odstavku, se uporablja, če umre nekdanji uradnik, upravičen do dodatka po členu 50 Kadrovskih predpisov, po členu 5 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 ( 9 ), po členu 3 Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 ( 10 ), ali po členu 3 Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 ( 11 ), ali če umre nekdanji uradnik, ki je prenehal delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je dopolnil upokojitveno starost.

Osebe, ki prejemajo pokojnino po starših, lahko od ►M128 Unije ◄ prejemajo samo eno tako pokojnino. Kadar je preživeli otrok upravičen do več kot ene pokojnine ►M128 Unije ◄ , dobiva tisto z višjim ali najvišjim zneskom.

Upravičenec do starostne pokojnine ali invalidnine ali družinske pokojnine ima pod pogoji iz Priloge VII pravico do družinskih dodatkov, določenih v členu 67; gospodinjski dodatek se izračuna glede na prejemnikovo pokojnino ali invalidnino. Ti dodatki se prejemniku družinske pokojnine izplačujejo le za otroke, ki jih je umrli uradnik ali nekdanji uradnik vzdrževal ob smrti.

Vendar pa je otroški dodatek, ki se izplačuje upravičencu do družinske pokojnine, dvakratni znesek dodatka iz člena 67(1) (b).

Ne glede na katere koli druge določbe, zlasti tiste o najnižjih zneskih, ki se izplačujejo upravičencem do družinske pokojnine, skupni znesek družinske pokojnine in družinskih dodatkov, ki se mu odštejejo davki in drugi obvezni odtegljaji, izplačan vdovi in drugim upravičencem, ne sme presegati:

(a)

v primeru smrti uradnika z enim od administrativnih statusov iz člena 35, zneska osebnih prejemkov, ki bi jih uradnik dobival za isti razred in stopnjo, če bi bil še vedno v delovnem razmerju, skupaj z družinskimi dodatki, ki bi jih v tem primeru dobival, in kateremu bi bili odšteti davek in drugi obvezni odtegljaji;

(b)

za obdobje po datumu, ko bi uradnik iz (a) zgoraj dopolnil ►M131 66 let starosti ◄ , zneska starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen, če bi bil še živ, na podlagi razreda in stopnje ob času smrti, ki se mu prištejejo vsi družinski dodatki, ki bi jih prejemal, ter odštejejo davek in drugi obvezni odtegljaji;

(c)

v primeru smrti nekdanjega uradnika, upravičenega do starostne ali ►M112 invalidnine ◄ , zneska pokojnine, do katere bi bil upravičen, če bi bil še živ, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz (b);

▼M131

(d)

v primeru smrti nekdanjega uradnika, ki je prenehal delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem je dopolnil upokojitveno starost, zneska starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen pri upokojitveni starosti, če bi bil še živ, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz točke (b);

▼M62

(e)

v primeru smrti uradnika ali nekdanjega uradnika, ki je na dan smrti upravičen do ►M131 nadomestila po členu 41, 42c ali 50 ◄ teh kadrovskih predpisov, po členu 5 Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, po členu 3 Uredbe (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72, po členu 3 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) 1543/73, po členu 2 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2150/82 ali po členu 3 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1679/85, zneska nadomestila, do katerega bi bil upravičen, če bi bil še živ, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz (b);

(f)

za obdobje po datumu, ko nekdanji uradnik iz (e) ne bi bil več upravičen do nadomestila, zneska starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na ta datum, če bi bil še živ in če bi izpolnjeval ustrezne starostne pogoje za dodelitev pokojninskih pravic, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz (b).

Za namene odstavka 1 se ponderji, ki bi lahko vplivali na različne zadevne zneske, ne upoštevajo.

Najvišji znesek, kakor je opredeljen v pododstavkih (a) do (f) zgoraj, se razdeli med upravičence do družinske pokojnine v sorazmerju z njihovo upravičenostjo, pri čemer se odstavek 1 za ta namen ne upošteva.

Za tako razdeljene zneske se uporabijo drugi, ►M112 in tretji ◄ pododstavek člena 82(1).

Pokojnine, predvidene zgoraj, se izračunajo glede na plačilno lestvico, ki je v veljavi prvi dan meseca, v katerem nastopi upravičenost.

Pokojnine, izražene v evrih, se izplačujejo v eni od valut, navedenih v členu 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Kadar se v skladu s členom 65(1) posodobijo osebni prejemki, se enaka posodobitev uporabi za pokojnine.

Določbe odstavkov 1 in 2 se smiselno uporabljajo za prejemnike invalidnine.

Izplačila dajatev po tem pokojninskem sistemu bremenijo proračun ►M128 Unije ◄ . Države članice skupno jamčijo za plačilo teh dajatev v skladu z lestvico za financiranje takšnih odhodkov.

Uradniki prispevajo eno tretjino stroškov financiranja tega sistema pokojninskega zavarovanja. Prispevek je ►M149 10,1 % ◄ uradnikove osnovne plače, pri čemer se ponderji iz člena 64 ne upoštevajo. Prispevek se mesečno odteguje od plač uradnikov. ►M112 Prispevek se prilagaja v skladu s pravili, določenimi v Prilogi XII. ◄

Postopek izračunavanja pokojnin uradnikov, ki so bili del svoje delovne dobe zaposleni v Evropski skupnosti za premog in jeklo ali v skupnih institucijah ali organih ►M128 Unije ◄ ter razdelitev teh stroškov med pokojninski sklad Evropske skupnosti za premog in jeklo in proračuna Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo se določijo z uredbo, ki jo sporazumno sprejmejo sveti in odbor predsednikov Evropske skupnosti za premog in jeklo po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise.

Ravnotežje sistema se ohranja v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v Prilogi XII.

Agencije, ki iz splošnega proračuna Evropske unije ne prejemajo subvencij, v ta proračun plačajo celoten znesek prispevkov, potrebnih za financiranje sistema. Od 1. januarja 2016 agencije, ki se delno financirajo iz navedenega proračuna, plačajo tisti del prispevkov delodajalcev, ki ustreza razmerju med prihodki agencije brez subvencije iz splošnega proračuna Evropske unije in njenimi skupnimi prihodki.

Ravnotežje pokojninskega sistema se zagotavlja z upokojitveno starostjo in stopnjo prispevkov v sistem. Ob petletni aktuarski oceni v skladu s Prilogo XII se stopnja prispevkov v sistem posodobi, da se ohrani ravnotežje sistema.

Komisija vsako leto posodobi aktuarsko oceno iz odstavka 3 v skladu s členom 1(2) Priloge XII. Kadar se pokaže, da je razlika med stopnjo trenutno veljavnega prispevka in stopnjo, potrebno za ohranitev aktuarskega ravnotežja, najmanj 0,25 točke, se stopnja posodobi v skladu z ureditvijo iz Priloge XII.

Za namene odstavkov 3 in 4 tega člena se referenčni znesek iz člena 83(2) posodablja. Komisija informativno objavi posodobljeno stopnjo za prispevke v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Vsak preplačani znesek se mora povrniti, če je prejemnik vedel, da ni pravne podlage za tako plačilo, ali če je bila odsotnost pravne podlage tako očitna, da bi moral vedeti zanjo.

Izterjavo je treba zahtevati najkasneje pet let po datumu, ko je bil znesek plačan. Kadar organ za imenovanja lahko dokaže, da je prejemnik namerno zavedel upravo z namenom, da pridobi zadevni znesek, zahtevek za izterjavo po preteku tega roka ne zapade.

Če smrt, poškodbo ali bolezen osebe, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, povzroči tretja oseba, dobi ►M128 Unija ◄ glede obveznosti, določenih v Kadrovskih predpisih, izhajajočih iz dogodka, ki je povzročil tako smrt, poškodbo ali bolezen, od žrtve ali tistih, ki so po njej zavarovani proti tretji osebi, subrogacijsko pravico, vključno s pravico tožbe.

Subrogacija, predvidena v odstavku 1, med drugim vključuje tudi naslednje:

—

neprekinjeno izplačevanje osebnih prejemkov uradniku v skladu s členom 59 med začasno nezmožnostjo za delo,

—

izplačila po smrti uradnika ali nekdanjega uradnika, upravičenega do pokojnine, v skladu s členom 70,

—

dajatve iz členov 72 in 73 ter pravila za njuno izvajanje, ki izhajajo iz zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja,

—

plačilo stroškov za prevoz trupla, kakor določa člen 75,

—

dodatne družinske dodatke, izplačane v skladu s členom 67(3) ter členom 2(3) in (5) Priloge VII za vzdrževanega otroka, ki je hudo bolan, nesposoben skrbeti zase ali invaliden,

—

►M112 invalidnine ◄ , izplačane v primeru nesreče ali bolezni, ki povzroči trajno invalidnost, zaradi katere uradnik ne more več opravljati svojega dela,

—

družinsko pokojnino, ki se izplačuje v primeru smrti uradnika ali nekdanjega uradnika ali smrti zakonca uradnika ali nekdanjega uradnika, upravičenega do pokojnine, če sam ni uradnik niti začasni uslužbenec,

—

pokojnino po starših ne glede na starost otroka uradnika ali nekdanjega uradnika, če se otrok po smrti osebe, ki ga je preživljala, zaradi hude bolezni, nesposobnosti skrbeti zase ali invalidnosti ne more sam preživljati.

Vendar pa ►M128 Unija ◄ ne prevzame pravic do odškodnine za povsem osebno oškodovanje, kakor je nematerialno oškodovanje, odškodnina za bolečine in trpljenje ali nadomestilo za izmaličenje in izgubo privlačnosti, ki presega dajatve za te primere po členu 73.

Določbe odstavkov 1, 2 in 3 ►M128 Uniji ◄ ne preprečujejo neposredne tožbe.

Uradnik je disciplinsko odgovoren, če namerno ali iz malomarnosti ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi po teh kadrovskih predpisih.

Kadar organ za imenovanja ali OLAF izve za dokaze o neizpolnjevanju obveznosti v smislu odstavka 1, lahko sproži upravno preiskavo, s katero se preveri, ali je prišlo da takega neizpolnjevanja obveznosti.

Disciplinska pravila, postopki in ukrepi ter pravila in postopki glede upravne preiskave so določeni v Prilogi IX.;

Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri organu za imenovanja vloži zahtevo za sprejem odločitve, ki se nanaša nanjo. Organ obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v štirih mesecih od datuma zahteve. Če po izteku tega roka ni odgovora na zahtevo, se šteje, da gre za molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, zoper katero se lahko vloži pritožba v skladu z naslednjim odstavkom.

Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri organu za imenovanja vloži pritožbo zoper akt, ki je imel zanjo negativne posledice, ne glede na to, ali je omenjeni organ sprejel odločitev ali pa ni sprejel nobenega od ukrepov, predpisanih v Kadrovskih predpisih. Pritožbo je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči:

—

na dan objave akta, če gre za ukrep splošne narave;

—

na dan, ko zadevno osebo uradno obvestijo o odločitvi, nikakor pa ne pozneje kakor na dan, ko je ta prejela uradno obvestilo, če ukrep zadeva neko določeno osebo; če pa akt, ki zadeva neko določeno osebo, vključuje tudi pritožbo proti drugi osebi, začne rok glede na to drugo osebo teči na dan, ko ta prejme uradno obvestilo o tem, vendar nikakor ne pozneje od dneva objave;

—

na dan izteka roka, predpisanega za odgovor, kadar gre za pritožbo zoper molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, kakor določa odstavek 1.

Organ obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v štirih mesecih po datumu vložitve pritožbe. Če po izteku tega roka ni odgovora na pritožbo, se šteje, da gre za molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, zoper katero se lahko vloži pritožba na podlagi člena 91.

Vsak posameznik, za katerega veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri direktorju OLAF-a vloži zahtevo v smislu člena 90(1), da direktor sprejme odločitev, ki se nanaša nanj v zvezi s preiskavo, ki jo vodi OLAF. Ta oseba lahko pri direktorju OLAF-a vloži tudi pritožbo v smislu člena 90(2) zoper akt, ki ima v zvezi s preiskavo OLAF zanj negativne posledice.

Vsak posameznik, za katerega veljajo ti Kadrovski predpisi, lahko pri evropskem nadzorniku za varstvo podatkov, v okviru njegovih pristojnosti, vloži zahtevo ali pritožbo v smislu člena 90(1) in (2).

Zahteve in pritožbe s področja, ki ga ureja člen 2(2), se vložijo pri organu za imenovanja, ki izvaja pooblastila.

Sodišče ►M128 Evropske unije ◄ je pristojno za vse spore med ►M128 Unijo ◄ in katero koli osebo, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, v zvezi z zakonitostjo akta, ki ima negativne posledice za to osebo v smislu člena 90(2). Sodišče ►M128 Evropske unije ◄ je neomejeno pristojno za spore finančne narave.

Pritožba na Sodišče ►M128 Evropske unije ◄ je mogoča le, če:

—

je bila najprej vložena pritožba pri organu za imenovanja na podlagi člena 90(2) v roku, določenem v istem členu, in

—

je bila pritožba zavrnjena z izrecno odločitvijo ali z molkom organa.

Pritožbe na podlagi odstavka 2 je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči:

—

na dan uradnega obvestila o odločitvi, sprejeti kot odgovor na pritožbo;

—

na dan preteka predpisanega roka za odgovor, če gre za pritožbo na molk organa, ki pomeni zavrnitev pritožbe, vloženo na podlagi člena 90(2); vendar pa začne rok za vložitev pritožbe teči od začetka, če je pritožba zavrnjena z izrecno odločitvijo po tem, ko je bila že zavrnjena z molkom organa, vendar pred pretekom roka za vložitev pritožbe.

Z odstopanjem od odstavka 2 lahko zadevna oseba po tem, ko je vložila pritožbo pri organu za imenovanja na podlagi člena 90(2), nemudoma vloži pritožbo na Sodišče, pod pogojem, da ta pritožba zajema tudi predlog za odložitev izvršitve izpodbijanega akta ali za sprejem začasnih ukrepov. Glavna obravnava pred Sodiščem ►M128 Evropske unije ◄ se nato odloži, dokler ni sprejeta izrecna odločitev o zavrnitvi pritožbe ali dokler ni pritožba zavrnjena z molkom organa.

Pritožbe po tem členu se preučijo in obravnavajo v skladu s Poslovnikom Sodišča ►M128 Evropske unije ◄ .

Vloge in pritožbe s področij, za katera se uporablja člen 2(2), se vložijo proti instituciji, ki ji je odgovoren organ za imenovanja, ki izvaja pooblastila.

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: „visoki predstavnik“) glede uslužbencev ESZD izvaja pooblastila, ki jih ima sicer organ za imenovanja v skladu s temi kadrovskimi predpisi. Visoki predstavnik lahko za izvajanje tega pooblastila določi drugo osebo v okviru ESZD. Uporablja se člen 2(2).

Pooblastila za imenovanje vodij delegacij se izvajajo z natančnim izbirnim postopkom, ki temelji na zaslugah in ob upoštevanju ustrezne zastopanosti obeh spolov in geografske uravnoteženosti, na podlagi seznama kandidatov, ki ga je odobrila Komisija v okviru svojih pristojnosti v skladu s Pogodbo. To pravilo se smiselno uporablja za premestitve v interesu službe, ki so opravljene v izjemnih okoliščinah in za določen čas na delovno mesto vodje delegacije.

V zvezi z vodji delegacij v primerih, ko pri svojem delu opravljajo naloge za Komisijo, organ za imenovanja začne upravne poizvedbe in disciplinske postopke iz členov 22 in 86 ter Priloge IX, če tako zahteva Komisija.

Ne glede na člen 11 se uradnik Komisije, ki dela v delegaciji Unije, ravna po navodilih vodje delegacije, skladno z njegovo vlogo, kakor to določa člen 5 Sklepa Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje ( 12 ).

Uradnik ali uradnica ESZD, ki pri svojem delu opravlja naloge za Komisijo, se v zvezi s temi nalogami ravna po navodilih Komisije, v skladu s členom 221(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Organa za imenovanja zadevnih institucij lahko z odstopanjem od členov 4 in 29 in pod pogoji iz člena 7(1) Kadrovskih predpisov do 30. junija 2014 uradnike, ki so bili v skladu s Sklepom 2010/427/EU premeščeni v ESZD, v izjemnih primerih in s skupnim dogovorom ter izključno v interesu službe, po razgovoru s temi uradniki premestita iz ESZD na prosto delovno mesto istega razreda v generalnem sekretariatu Sveta ali v Komisiji, ne da bi uslužbence obvestila o prostem delovnem mestu.

Za namene člena 29(1)(a) organ za imenovanja pri zapolnitvi prostega delovnega mesta v ESZD obravnava prijave uradnikov generalnega sekretariata Sveta, Komisije in ESZD, začasnih uslužbencev, za katere se uporablja člen 2(e) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, in osebja iz nacionalnih diplomatskih služb držav članic, pri čemer ne daje prednosti nobeni od teh kategorij kandidatov. ESZD do 30. junija 2013 z odstopanjem od člena 29 v zvezi z zaposlovanjem oseb, ki ne delajo v instituciji, ESZD zaposluje izključno uradnike iz generalnega sekretariata Sveta in iz Komisije ter osebje iz nacionalnih diplomatskih služb držav članic.

Vendar lahko v izjemnih primerih in po tem, ko so bile izčrpane vse možnosti zaposlovanja v skladu z navedenimi določbami, pa se organ za imenovanje lahko odloči, da bo zaposloval izven virov, navedenih v prvem stavku prvega pododstavka, tehnično podporno osebje na ravni AD, ki je potrebno za dobro delovanje ESZD, na primer izvedence za obvladovanje kriznih razmer, varnost in IT.

S 1. julijem 2013 organ za imenovanja obravnava tudi prijave uradnikov iz drugih institucij, ki niso navedene v prvem pododstavku, pri čemer ne daje prednosti nobeni od teh kategorij kandidatov.

Za namene člena 29(1)(a) in brez poseganja v člen 97 organ za imenovanja institucij, razen ESZD, pri zapolnitvi prostega delovnega mesta obravnava prijave notranjih kandidatov in uradnikov ESZD, ki so bili pred nastopom dela v ESZD uradniki zadevne institucije, pri čemer ne daje prednosti nobeni od teh kategorij kandidatov.

Disciplinska komisija Komisije je tudi disciplinska komisija ESZD, dokler se visoki predstavnik ne odloči ustanoviti disciplinsko komisijo za ESZD. Visoki predstavnik sprejme odločitev najpozneje do 31. decembra 2011

Do ustanovitve disciplinske komisije ESZD sta dva dodatna člana iz člena 5(2) Priloge IX imenovana izmed uradnikov ESZD. Organ za imenovanja in odbor uslužbencev iz členov 5(5) in 6(4) Priloge IX sta organ za imenovanja in odbor uslužbencev ESZD.

Dokler se v ESZD ne ustanovi odbor uslužbencev v skladu s prvo alineo člena 9(1)(a) in najpozneje do 31. decembra 2011, odbor uslužbencev Komisije z odstopanjem od navedene določbe zastopa tudi uradnike in druge uslužbence ESZD.

Brez poseganja v druge določbe Kadrovskih predpisov so v Prilogi X predpisane posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi.

Splošne določbe za izvajanje kadrovskih predpisov sprejme organ za imenovanja vsake institucije po posvetovanju z odborom uslužbencev in Odborom za kadrovske predpise.

Pravila za izvajanje teh kadrovskih predpisov, ki jih sprejme Komisija, vključno s splošnimi izvedbenimi določbami iz odstavka 1, se smiselno uporabljajo za agencije. Komisija zato agencije obvesti o vsakem izvedbenem pravilu takoj po njegovem sprejetju.

Izvedbena pravila začnejo v agencijah veljati devet mesecev po začetku njihove veljavnosti pri Komisiji ali devet mesecev po datumu, ko je Komisija o sprejetju izvedbenega pravila obvestila agencije, kar nastopi pozneje. Ne glede na navedeno se agencija lahko odloči tudi, da bodo izvedbena pravila začela veljati na zgodnejši datum.

Z odstopanjem lahko agencija pred potekom omenjenega devetmesečnega obdobja iz drugega pododstavka tega odstavka in po posvetovanju z odborom uslužbencev predloži Komisiji v soglasje izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija. Pod enakimi pogoji lahko agencija zaprosi Komisijo za soglasje, da nekaterih od navedenih izvedbenih pravil ne uporabi. V slednjem primeru lahko Komisija, namesto da zahtevek sprejme ali zavrne, zahteva, da ji agencija predloži v soglasje izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija.

Devetmesečno obdobje iz drugega pododstavka tega odstavka se začasno prekine od datuma, ko je agencija zaprosila Komisijo za soglasje, do datuma, ko je Komisija izrazila svoje stališče.

Agencija lahko po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev predloži Komisiji v soglasje izvedbena pravila, ki se nanašajo na druge zadeve kot izvedbena pravila, ki jih je sprejela Komisija.

Agencije za namene sprejetja izvedbenih pravil zastopa upravni odbor ali enakovreden organ, naveden v aktu Unije o njihovi ustanovitvi.

Za namene sprejetja pravil, ki jih sporazumno sprejmejo institucije, se agencije ne štejejo za institucije. Vseeno se Komisija pred sprejetjem teh pravil z agencijami posvetuje.

Osebje je treba seznaniti s pravili za izvajanje teh kadrovskih predpisov, vključno s splošnimi izvedbenimi določbami iz odstavka 1 in pravili, ki jih sporazumno sprejmejo organi za imenovanja institucij.

Upravne službe institucij in agencij se redno posvetujejo o uporabi teh kadrovskih predpisov. Agencije so na teh posvetovanjih skupno zastopane v skladu s pravili, ki jih določijo sporazumno.

Sodišče Evropske unije upravlja register pravil, ki jih je sprejel organ za imenovanja vsake institucije za izvajanje teh kadrovskih predpisov, in pravil, ki so jih sprejele agencije, če ta odstopajo od pravil, ki jih je sprejela Komisija, v skladu s postopkom iz odstavka 2, vključno z njihovimi morebitnimi spremembami. Institucije in agencije imajo neposreden dostop do tega registra in neomejeno pravico, da spremenijo svoja pravila. Države članice imajo neposreden dostop do tega registra. Poleg tega Komisija vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o pravilih za izvajanje teh kadrovskih predpisov, ki jih je sprejel organ za imenovanje vsake institucije.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 112 v zvezi z nekaterimi vidiki delovnih pogojev in nekaterimi vidiki izvajanja pravil o osebnih prejemkih in sistemu socialne varnosti.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov, člena 13(3) Priloge VII in člena 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ter členov 28a(11) in 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akti, sprejeti v skladu s členi 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov ter členom 13(3) Priloge VII ali členom 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ali členoma 28a(11) ali 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, začnejo veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Komisija do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni uporabo teh kadrovskih predpisov.

Odbor uslužbencev sestavljajo člani in njihovi morebitni namestniki, mandat članov traja tri leta. ►M131 Organ za imenovanje vsake institucije ◄ lahko določi krajši mandat, ki pa ne sme trajati manj kakor eno leto. Vsak uradnik institucije ima pravico voliti in kandidirati na volitvah.

Pogoji za izvolitev v odbor uslužbencev, če ta ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali za izvolitev v lokalno sekcijo, če je odbor uslužbencev organiziran v lokalnih sekcijah, se določijo na skupnem sestanku zaposlenih uradnikov institucije na ustreznem kraju zaposlitve. ►M131 Vendar se organ za imenovanja vsake institucije lahko odloči, da se pogoji za izvolitev določijo v skladu z izbiro uslužbencev institucije, izraženo na referendumu. ◄ Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.

Če je odbor uslužbencev organiziran v lokalnih sekcijah, se način imenovanja članov centralnega odbora iz vsakega kraja zaposlitve določi na skupnem sestanku zaposlenih uradnikov institucije na ustreznem kraju zaposlitve. Za člane centralnega odbora so lahko imenovani le člani zadevne lokalne sekcije.

Članstvo v odboru uslužbencev, če ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali v lokalni sekciji, če je organiziran v lokalnih sekcijah, mora zagotavljati zastopanost ►M131 treh funkcionalnih skupin ◄ iz člena 5 Kadrovskih predpisov, pa tudi uslužbencev iz prvega odstavka člena 7 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ►M128 Unije ◄ . Centralni odbor odbora uslužbencev se veljavno konstituira, ko je vanj imenovana večina članov.

Volitve v odbor uslužbencev, če ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali v lokalno sekcijo, če je organiziran v lokalnih sekcijah, so veljavne le, če se jih udeležita dve tretjini uradnikov z volilno pravico. Če taka volilna udeležba ni dosežena, je drugi krog volitev veljaven, če se ga udeleži večina volilnih upravičencev.

Dolžnosti, ki jih prevzamejo člani odbora uslužbencev in uradniki, ki jih odbor imenuje v telesa, ustanovljena na podlagi Kadrovskih predpisov, ali ki jih ustanovi institucija, so del njihovih običajnih delovnih dolžnosti v instituciji. Opravljanje takih dolžnosti tej osebi nikakor ne sme škodovati

Postopek za ustanovitev splošnega skupnega odbora sprejmejo z medsebojnim dogovorom institucije, zastopane v splošnem skupnem odboru, po posvetovanju s svojimi odbori uslužbencev.

Skupni odbor se sestane na sklic organa za imenovanja ali na zahtevo odbora uslužbencev.

Delo odbora je veljavno le, če so prisotni vsi člani ali, v njihovi odsotnosti, namestniki.

►M23 Mnenje ◄ odbora se v petih dneh po sprejetju v pisni obliki pošlje organu za imenovanja in odboru uslužbencev.

Vsak član odbora lahko zahteva, da se njegovo mnenje zabeleži v mnenju odbora.

Splošni skupni odbor se sestane bodisi na zahtevo organa za imenovanja iz ►M112 člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov bodisi na zahtevo organa za imenovanja ali odbora uslužbencev ene od institucij, zastopanih v tem skupnem odboru.

Delo splošnega skupnega odbora je veljavno le, če so prisotni vsi člani ali njihovi namestniki.

Predsednik splošnega skupnega odbora ne glasuje, razen v zvezi s proceduralnimi vprašanji.

Mnenje splošnega skupnega odbora se v petih dneh po sprejetju v pisni obliki pošlje organu za imenovanja v smislu ►M112 člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov, drugim organom za imenovanja in njihovim odborom uslužbencev.

Vsak član splošnega skupnega odbora lahko zahteva, da se njegovo mnenje zabeleži v mnenju skupnega odbora.

Če zadevni uradnik zdravnika ne imenuje, ga imenuje predsednik Sodišča ►M128 Evropske unije ◄ .

Če se o imenovanju tretjega zdravnika ni mogoče dogovoriti v dveh mesecih po imenovanju drugega zdravnika, imenuje tretjega predsednik Sodišča ►M128 Evropske unije ◄ na zahtevo ene od zadevnih strani.

Stroške, nastale v zvezi z delom invalidske komisije, poravna institucija, v kateri je zaposlen zadevni uradnik.

Če uradnikov izbrani zdravnik ne prebiva v kraju zaposlitve uradnika, nosi dodatne stroške uradnik, razen stroškov potovanja v prvem razredu, ki jih povrne institucija.

Uradnik lahko invalidski komisiji predloži katero koli poročilo ali spričevalo svojega rednega zdravnika ali katerega koli zdravnika, ki ga je pregledal.

Člane odbora za poročila vsako leto imenujeta organ za imenovanja in odbor uslužbencev, vsak imenuje enako število članov izmed uradnikov institucije iz funkcionalne skupine AD. Odbor izvoli predsednika. Člani skupnega odbora ne smejo biti člani odbora za poročila.

Kadar mora dati odbor za poročila priporočilo, ki se nanaša na uradnika, katerega neposredno nadrejeni je član odbora, ta ne sme sodelovati pri obravnavanju zadeve.

Skupni svetovalni odbor za ugotavljanje strokovne nesposobnosti sestavljajo predsednik in vsaj dva člana, ki sta uradnika iz razreda AD 14 ali višjega. Predsednik in člani so imenovani za tri leta. Polovico članov imenuje odbor uslužbencev, polovico pa organ za imenovanja. Predsednika imenuje organ za imenovanja iz seznama kandidatov, ki se pripravi skupaj z odborom uslužbencev.

Kadar obravnava primer uradnika iz razreda AD 14 ali nižjega, se v skupni svetovalni odbor vključita dva dodatna člana iz iste funkcionalne skupine in razreda kot zadevni uradnik, ki sta imenovana na enak način kot stalni člani.

Kadar mora skupni svetovalni odbor preučiti primer visokega vodstvenega uradnika v smislu člena 29(2) Kadrovskih predpisov, se ustanovi poseben priložnostni skupni svetovalni odbor, ki ga sestavljata dva člana, ki ju imenuje odbor uslužbencev in dva člana, ki ju imenuje organ za imenovanja, ki morajo biti vsaj iz razreda, enakega razredu zadevnega uradnika.

Organ za imenovanja in odbor uslužbencev se sporazumeta o priložnostnem postopku, s katerim se določijo ostali člani iz drugega odstavka, ki sodelujejo pri zadevah uradnikov, zaposlenih v državi izven Unije ali pogodbenih uslužbencev.

►M23 Objavo natečajev pripravi organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom. ◄

Obvestilo o javnem natečaju, skupnem za dve ali več institucij, pripravi organ za imenovanja iz ►M112 člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov po posvetovanju s splošnim skupnim odborom.

Obvestilo o javnem natečaju se objavi v Uradnem listu ►M128 Evropske unije ◄ najmanj en mesec pred rokom za oddajo prošenj in, kadar je to primerno, najmanj dva meseca pred datumom preizkusov.

Vsi natečaji se objavijo v institucijah treh ►M128 Evropske unije ◄ , upoštevajo se enaki roki.

Komisijo za izbiro kandidatov sestavljajo predsednik, ki ga imenuje organ za imenovanja, in člani, ki jih v enakem številu imenujeta organ za imenovanja in odbor uslužbencev.

Komisijo za izbiro kandidatov na podlagi javnih natečajev, skupnih za dve ali več institucij, sestavljajo predsednik, ki ga imenuje organ za imenovanja iz ►M112 člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov in člani, ki jih imenuje organ za imenovanja iz ►M112 člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov na predlog institucij, kot tudi člani, imenovani z dogovorom med odbori uslužbencev institucij, tako da je zagotovljena enaka zastopanost.

Komisiji za izbiro kandidatov pri nekaterih preskusih lahko pomaga en ali več izpraševalcev v svetovalni funkciji.

Člani komisije ►M112 funkcionalne skupine in ◄ za izbiro kandidatov so izbrani med uradniki iz razreda, ki je najmanj enak razredu za prosto delovno mesto.

Če ima komisija za izbiro kandidatov več kot štiri člane, morata biti v njej vsaj po dva člana vsakega spola.

Organ za imenovanja sestavi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, določene v členu 28(a) (b) in (c) Kadrovskih predpisov, in ga skupaj z dokumentacijo kandidatov pošlje predsedniku komisije za izbiro kandidatov.

Komisija za izbiro kandidatov po pregledu te dokumentacije sestavi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo zahteve, določene v objavi natečaja.

Kadar natečaj temelji na kvalifikacijah, komisija za izbiro kandidatov najprej določi, kako se kvalifikacije kandidatov ocenjujejo, nato pa preuči kvalifikacije kandidatov s seznama, predvidenega v prvem odstavku.

Kadar temelji natečaj na preizkusih in kvalifikacijah, komisija za izbiro kandidatov določi, kateri kandidati s seznama naj opravijo preizkuse.

Komisija za izbiro kandidatov ob koncu postopka pripravi seznam ustreznih kandidatov, predviden v členu 30 Kadrovskih predpisov; na seznamu je vedno, ko je to mogoče, najmanj dvakrat toliko imen kot je prostih delovnih mest.

Komisija za izbiro kandidatov pošlje seznam in svoje obrazloženo poročilo z vsemi pripombami, ki jih lahko dajo člani, organu za imenovanja.

Po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise institucije pooblastijo ►M128 Evropski urad za izbor osebja (v nadaljnjem besedilu: „urad“ ◄ ), da sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev enakih standardov v postopkih izbire uradnikov ►M128 Unije ◄ in pri postopkih ocenjevanja in preizkušanja iz členov 45 in 45a Kadrovskih predpisov.

Naloga službe je:

(a)

na zahtevo posameznih institucij organizirati javne natečaje;

(b)

na zahtevo posameznih institucij zagotoviti tehnično pomoč pri notranjih natečajih, ki jih organizirajo same;

(c)

določiti vsebino vseh preizkusov, ki jih organizirajo institucije, da zagotovi, da so zahteve iz člena 45(1)(c) Kadrovskih predpisov izpolnjene enotno in dosledno;

(d)

prevzeti splošno odgovornost za opredelitev in organiziranje ocenjevanja jezikovnih sposobnosti, da zagotovi, da so zahteve iz člena 45(2) Kadrovskih predpisov izpolnjene enotno in dosledno.

Služba lahko na zahtevo posamezne institucije opravlja druge naloge, povezane z izbiro uradnikov.

Različnim institucijam na njihovo zahtevo pomaga pri izbiri začasnih in pogodbenih uslužbencev, predvsem pri opredeljevanju vsebine preizkusov in organizaciji postopka izbire v okviru členov 12 in 82 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Uradnik, na katerega se nanaša člen 41 ali 50 Kadrovskih predpisov, ima pravico do:

(a)

mesečnega nadomestila v višini njegove osnovne plače, ki ga dobiva tri mesece;

(b)

mesečnega nadomestila, za čas, ki je odvisen od starosti in delovne dobe v skladu s tabelo iz odstavka 3, v višini:

—

85 % njegove osnovne plače od četrtega do šestega meseca;

—

70 % njegove osnovne plače naslednjih pet let;

—

nato pa 60 % njegove osnovne plače.

Pravica do nadomestila preneha na dan, ko uradnik dopolni ►M131 66 ◄ let starosti.

Osnovna plača za namene tega člena je tista iz tabele člena 66 Kadrovskih predpisov, ki je v veljavi prvi dan v mesecu, za katerega se nadomestilo izplača.

Določbe te priloge se proučijo po začetku veljavnosti Kadrovskih predpisov.

Obdobje, v katerem uradnik prejema nadomestilo, predvideno v členu 41 ali 50 Kadrovskih predpisov, se določi tako, da se njegova delovna doba pomnoži z ustreznim odstotkom, kakor kaže tabela spodaj; kadar je to potrebno, se obdobje zaokroži navzdol na najbližji mesec.

Starost	%
20	18
21	19,5
22	21
23	22,5
24	24
25	25,5
26	27
27	28,5
28	30
29	31,5
30	33
31	34,5
32	36
33	37,5
34	39
35	40,5
36	42
37	43,5
38	45
39	46,5
40	48
41	49,5
42	51
43	52,5
44	54
45	55,5
46	57
47	58,5
48	60
49	61,5
50	63
51	64,5
52	66
53	67,5
54	69
55	70,5
56	72
57	73,5
58	75
►M131 59 do 65 ◄	►M23 76,5 ◄

V času upravičenosti do nadomestila in v naslednjih šestih mesecih imajo uradnik iz členov 41 in 50 Kadrovskih predpisov in po njem zavarovane osebe pravico do dajatev in storitev iz zdravstvenega zavarovanja, predvidenega v členu 72 Kadrovskih predpisov pod pogojem, da uradnik plačuje ustrezen prispevek, ki je izračunan glede na njegovo plačo ali njen odstotek, določen v odstavku 1 tega člena, odvisno od primera, in da nima zaposlitve ali dela.

Ob koncu obdobja iz prvega pododstavka in v skladu s pogoji iz prvega pododstavka lahko uradnik na lastno zahtevo še naprej prejema dajatve iz navedenega zdravstvena zavarovanja, če plača celoten prispevek iz člena 72(1) Kadrovskih predpisov.

Ko uradnikova upravičenost do nadomestila preneha, se njegov prispevek izračuna glede na zadnjo prejeto mesečno nadomestilo.

Če je uradnik začel prejemati pokojnino iz pokojninskega zavarovanja, predvidenega v Kadrovskih predpisih, se ga za namene člena 72 Kadrovskih predpisov obravnava enako kakor uradnika, ki je delal do ►M131 66 ◄ . leta starosti.

Uradnik odda prošnjo za delo s krajšim delovnim časom preko svojega neposredno nadrejenega vsaj dva meseca pred zahtevanim datumom, razen v upravičenih nujnih primerih.

Dovoljenje se izda za najmanj en mesec dni in največ tri leta, brez poseganja v primere iz člena 15 in ►M131 točke (g) člena 55a(2) ◄ .

Pod enakimi pogoji ga je mogoče obnoviti. Uradnik vloži prošnjo za obnovitev najmanj dva meseca pred iztekom obdobja, za katero je dovoljenje izdano. Delo s krajšim delovnim časom ne more biti krajše od polovice običajnega delovnega časa.

Delo s krajšim delovnim časom se začne prvi dan meseca, razen v upravičenih primerih.

Organ za imenovanja lahko na uradnikovo zahtevo dovoljenje prekliče pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano. Datum preklica ne sme biti več kot dva meseca po datumu, ki ga predlaga uradnik ali štiri mesece po tem datumu, če se delo s krajšim delovnim časom dovoli za več kot eno leto.

Organ za imenovanja lahko v izjemnih primerih in v interesu službe dovoljenje prekliče pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano, z dvomesečnim odpovednim rokom.

Uradnik ima v obdobju, ko dela s krajšim delovnim časom, pravico do odstotka svojih osebnih prejemkov, ki ustreza odstotku običajnega delovnega časa. Vendar pa se odstotek ne uporabi za otroški dodatek, osnovni znesek gospodinjskega dodatka ali dodatek za šolanje.

Prispevki za zdravstveno zavarovanje se izračunajo glede na osnovno plačo, ki se izplača uradniku, ki dela s polnim delovnim časom. Prispevki za pokojninsko zavarovanje se izračunajo glede na osnovno plačo, ki jo dobiva uradnik, ki dela s krajšim delovnim časom. Uradnik lahko prav tako zahteva, da se prispevki za pokojninsko zavarovanje izračunajo glede na osnovno plačo, ki se izplačuje uradniku, ki dela s polnim delovnim časom, v skladu s členom 83 Kadrovskih predpisov. Za namene členov 2, 3 in 5 Priloge VIII se pridobljene pokojninske pravice izračunajo v sorazmerju z odstotkom plačanih prispevkov.

V obdobju, ko dela s krajšim delovnim časom, uradnik ne sme delati preko polnega delovnega časa ali imeti kakršne koli zaposlitve ali dela, razen take, ki je v skladu s členom 15 Kadrovskih predpisov.

Ne glede na prvi stavek prvega odstavka člena 3 ►M131 uradnik, ki mu je v skladu s točko (g) člena 55a(2) Kadrovskih predpisov dovoljeno, da dela s polovičnim delovnim časom ◄ , prejema znižano osnovno plačo, ki je enaka višjemu od dveh zneskov, dobljenih tako, da se za osnovno plačo za poln delovni čas uporabijo naslednji odstotki:

Uradniki, ki vložijo prošnjo po tem členu, se morajo ob prenehanju dela s polovičnim delovnim časom bodisi upokojiti ali povrniti znesek, ki presega 50 % osnovne plače, ki so jo prejemali med delom s polovičnim delovnim časom.

V letu, ko uradnik nastopi ali preneha delo, ima pravico do dveh delovnih dni dopusta za vsak dopolnjen mesec dela, do dveh delovnih dni za nepopoln mesec z več kot 15-imi dnevi in do enega delovnega dne dopusta za nepopoln mesec s 15-imi ali manj delovnimi dnevi.

Letni dopust lahko uradnik na svojo željo in glede na zahteve dela izrabi naenkrat ali v več delih. Razporejen mora biti tako, da vsaj en del traja dva zaporedna tedna. Novo zaposleni uradnik ima pravico do letnega dopusta po dopolnjenih treh mesecih dela; v izjemnih primerih se lahko dopust zaradi utemeljenih razlogov odobri prej.

Uradniku, ki med letnim dopustom zboli in zaradi tega ne bi mogel opravljati svojega dela, če bi bil v službi, se pod pogojem, da predloži zdravniško potrdilo, letni dopust podaljša za čas nezmožnosti za delo.

Če uradnik iz razlogov, ki niso službeni, pred koncem koledarskega leta ne izrabi letnega dopusta, lahko v naslednje leto prenese največ 12 dni letnega dopusta.

Če uradnik ob prenehanju dela ni izrabil vsega letnega dopusta, dobi ob prenehanju dela kompenzacijsko plačilo v višini ene tridesetine mesečnih osebnih prejemkov za vsak dan neizrabljenega dopusta, ki mu pripada.

Znesek, izračunan na način iz prejšnjega odstavka, se odšteje od plače uradnika, ki je ob prenehanju dela izkoristil več dni dopusta, kolikor mu do tega dne pripada.

Uradniku, ki ga med letnim dopustom zaradi službenih razlogov pokličejo na delo ali mu dopust prekličejo, se povrnejo vsi zaradi tega nastali stroški, če predloži ustrezna dokazila, na novo se mu odobri tudi potovalni čas.

Poleg letnega dopusta se lahko uradniku na njegovo prošnjo odobri tudi izredni dopust. Izredni dopust se odobri zlasti v naslednjih primerih:

Institucija lahko odobri tudi izredni dopust zaradi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v okvirih, predvidenih v programu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki ga pripravi na podlagi člena 24a Kadrovskih predpisov.

Izredni dopust se lahko poleg tega izjemoma odobri uradnikom v primeru izrednega dela, ki presega njihove običajne obveznosti. Tak izredni dopust se odobri najpozneje tri mesece po tem, ko organ za imenovanja sprejme odločitev o izjemni naravi uradnikovega dela.

Neporočeni partner uradnika se za namene tega člena šteje kot zakonec, kadar so izpolnjeni prvi trije pogoji iz točke (c) člena 1(2) Priloge VII.

V primeru odobritve izrednega dopusta v skladu s tem oddelkom se potovalni čas določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.

Uradniki, ki so upravičeni do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, so vsako leto upravičeni do dveh dni in pol dodatnega dopusta za obisk svoje matične države.

Prvi odstavek se uporablja za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemlju držav članic. Če je kraj zaposlitve zunaj teh ozemelj, se trajanje dopusta za obisk doma določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.

V okviru člena 56 Kadrovskih predpisov ima uradnik iz razredov SC 1 do SC 6 ali razredov AST 1 do AST 4 za opravljeno delo preko polnega delovnega časa pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila, in sicer:

Če je uradnik na službeni poti, se čas potovanja v kraj službenega potovanja in nazaj ne šteje kot nadurno delo v smislu te priloge. Organ za imenovanja lahko odloči, da dobi uradnik za ure, ki jih v kraju službenega potovanja opravi nad polnim delovnim časom, kompenzacijski dopust ali plačilo nadur glede na primer.

Ne glede na prejšnje določbe te priloge lahko dobijo nekatere skupine uradnikov iz razredov SC 1 do SC 6 ali razredov AST 1 do AST 4 za nadurno delo v posebnih razmerah plačilo v obliki fiksnega dodatka, znesek in pogoje za pridobitev takega dodatka pa določi organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom.

Gospodinjski dodatek se določi v osnovnem znesku ►M148 192,78 EUR ◄ eurov, ki se mu prištejeta 2 % uradnikove osnovne plače.

Gospodinjski dodatek dobi:

(a)

poročeni uradnik;

(b)

ovdoveli, razvezani, sodno ločeni ali neporočeni uradnik, ki ima enega ali več vzdrževanih otrok v smislu člena 2(2) in (3) spodaj;

▼M112

(c)

uradnik, ki živi v registrirani izvenzakonski skupnosti, pod pogojem, da:

(i)

par predloži dokument, ki ga država članica ali pristojni organ države članice prizna kot pravni dokument, ki potrjuje njun status izvenzakonskih partnerjev,

(ii)

nobeden od partnerjev ni poročen ali ni v drugi izvenzakonski skupnosti,

(iii)

partnerja nista v sorodu na kateri koli od naslednjih načinov: roditelj, otrok, stari starši, vnuk/-inja, brat, sestra, teta, stric, nečak, nečakinja, zet, snaha,

(iv)

par nima pravne možnosti za poroko v državi članici; za namene te točke se šteje, da ima par zakonsko možnost poroke samo, kadar oba partnerja izpolnjujeta pogoje, določene v zakonodaji države članice, ki dovoljujejo poroke takih parov;

▼M25

►M112 (d) ◄

s posebnim obrazloženim sklepom organa za imenovanja, ki temelji na dodatni dokumentaciji, uradnik, ki sicer ne izpolnjuje pogojev ►M112 iz točk (a), (b) in (c) ◄ , vendar pa dejansko prevzema naloge hranilca družine.

Če ima uradnikov zakonec zaposlitev ali delo, za katerega dobi pred odbitkom davkov znesek, višji od ►M39 osnovne letne plače uradnika iz ►M112 druge stopnje ►M131 razreda AST 3 ◄ ◄ , ponderiran po stopnji za državo, kjer zakonec opravlja delo ◄ , uradnik, ki je sicer upravičen do gospodinjskega dodatka, tega ne prejema, razen če organ za imenovanja s posebnim sklepom ne odloči drugače. Vendar pa ima pravico do dodatka, če imata zakonca enega ali več vzdrževanih otrok.

Če sta mož in žena zaposlena v službah ►M128 Unije ◄ in sta po zgornjih določbah oba upravičena do gospodinjskega dodatka, se ta izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

Če je uradnik upravičen do gospodinjskega dodatka le na podlagi odstavka 2(b) in je po zakonu ali po sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa za skrbnika vseh njegovih vzdrževanih otrok v smislu člena 2(2) in (3) spodaj določena druga oseba, se gospodinjski dodatek izplača tej drugi osebi v uradnikovem imenu in za njegov račun. V primeru vzdrževanih polnoletnih otrok se ta pogoj šteje za izpolnjen, če je običajno prebivališče otrok pri drugem roditelju.

Če pa za uradnikove otroke skrbi več različnih oseb, se gospodinjski dodatek razdeli med njih glede na število otrok v njihovi oskrbi.

Če je oseba, po zgornjih določbah upravičena do prejemanja gospodinjskega dodatka, ki se izplačuje v uradnikovem imenu, upravičena tudi do prejemanja tega dodatka zaradi lastnega statusa uradnika ali drugega zaposlenega, prejema le višjega od obeh dodatkov.

Uradnik, ki ima enega ali več vzdrževanih otrok, dobi v skladu z odstavki 2 in 3 spodaj mesečni dodatek v višini ►M148 421,24 EUR ◄ za vsakega vzdrževanega otroka.

„Vzdrževan otrok“ pomeni zakonskega, biološkega ali posvojenega otroka uradnika ali njegovega zakonca, ki ga uradnik dejansko vzdržuje.

Enako velja za otroka, za katerega je bila vložena prošnja za posvojitev in se je postopek posvojitve že začel.

Vsak otrok, ki ga mora uradnik vzdrževati po sodbi, ki temelji na zakonodaji države članice o varstvu mladoletnikov, se šteje kot vzdrževani otrok.

Dodatek se dodeli:

(a)

samodejno otrokom do dopolnjenega osemnajstega leta starosti;

(b)

na prošnjo, ki ji uradnik priloži dodatno dokumentacijo, otrokom uslužbenca, starim od osemnajst do šestindvajset let, če se šolajo ali poklicno usposabljajo.

Vsaka oseba, ki jo je uradnik po zakonu dolžan vzdrževati, tako vzdrževanje pa je povezano z visokimi stroški, se lahko na podlagi posebnega obrazloženega sklepa organa za imenovanja, ki temelji na dodatni dokumentaciji, izjemoma šteje kot vzdrževan otrok.

Dodatek za otroka, ki se zaradi hude bolezni ali invalidnosti ne more sam preživljati, se izplačuje ves čas trajanja bolezni ali invalidnosti, ne glede na njegovo starost.

Za enega vzdrževanega otroka se izplača le en otroški dodatek v smislu tega člena, tudi če sta starša zaposlena v dveh različnih institucijah ►M128 Evropske unije ◄ .

Če je skrbništvo za vzdrževanega otroka v smislu odstavkov 2 in 3 po zakonu ali sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa zaupano drugi osebi, se otroški dodatek izplačuje tej osebi v imenu in za račun uradnika.

Ob upoštevanju pogojev, določenih v splošnih izvedbenih predpisih, uradnik prejme dodatek za šolanje v višini dejanskih stroškov izobraževanja, ki jih nosi, do največ ►M148 285,81 EUR ◄ na mesec za vsakega vzdrževanega otroka v smislu člena 2(2) te priloge, ki je star najmanj pet let in se redno šola v osnovni ali srednji šoli, ki zaračunava šolnino, ali v visokošolskem zavodu. Zahteva glede šolanja v šoli, ki zaračunava šolnino, se ne uporablja za povračilo stroškov šolskega prevoza.

Pravica do tega dodatka nastane prvi dan meseca, v katerem začne otrok obiskovati osnovno šolo, in preneha ob koncu meseca, v katerem otrok zaključi izobraževanje, ali ob koncu meseca, ko dopolni šestindvajset let, kar nastopi prej.

Zahteva glede šolanja v šoli, ki zaračunava šolnino, se ne uporablja za plačila po tretjem pododstavku.

Če je skrbništvo otroka, za katerega se izplačuje dodatek za šolanje, po zakonu ali sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa zaupano drugi osebi, se dodatek za šolanje izplačuje tej osebi v imenu in za račun uradnika. V takem primeru se razdalja najmanj 50 kilometrov iz prejšnjega odstavka izračuna od kraja bivanja otrokovega skrbnika.

Za vsakega vzdrževanega otroka v smislu člena 2(2) te priloge, ki je mlajši od petih let ali se še ne šola redno v osnovni ali srednji šoli, znaša dodatek ►M148 102,90 EUR ◄ mesečno. Uporablja se prvi stavek zadnjega pododstavka odstavka 1.

►M39 1. ◄

Izselitveni dodatek v višini 16 % celotnega zneska osnovne plače, ►M25 gospodinjskega dodatka ◄ in otroškega dodatka, ►M25 se izplača uradniku ◄ :

▼B

(a)

uradnikom:

—

ki niso in nikoli niso bili državljani države ►M39 ————— ◄ , na katere ozemlju je kraj, v katerem so zaposleni in

—

ki v obdobju petih let, ki se je končalo šest mesecev pred začetkom dela, niso stalno prebivali ali opravljali svoje glavne poklicne dejavnosti na evropskem ozemlju te države. Pri uporabi te določbe se ne upoštevajo okoliščine, ki izhajajo iz dela za drugo državo ali mednarodno organizacijo;

(b)

uradnikom, ki so ali so bili državljani države, na ozemlju katere je kraj njihove zaposlitve, vendar so v desetih letih pred datumom začetka svoje službe stalno prebivali zunaj evropskega ozemlja te države zaradi razlogov, ki niso povezani z opravljanjem dela v državni službi ali v službi mednarodne organizacije.

Uradnik, ki ni in ni nikoli bil državljan države, na katere ozemlju je zaposlen, in ki ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 1, ima pravico do nadomestila za prebivanje v tujini v višini ene četrtine dodatka za izselitev.

Za namene odstavkov 1 in 2 se uradnik, ki je s poroko samodejno pridobil državljanstvo države, na katere ozemlju je zaposlen/-a, in ga ne more vrniti, obravnava enako kakor uradnik iz prve alinee odstavka 1(a).

Nadomestilo za nastanitev v višini dvomesečne osnovne plače;, če je uradnik upravičen do gospodinjskega dodatka, in v višini ene mesečne osnovne plače v drugih primerih, se izplača zaposlenemu uradniku, ki predloži dokazila, da je moral spremeniti prebivališče zaradi izpolnjevanja zahtev člena 20 Kadrovskih predpisov.

Če sta mož in žena uradnika ►M112 ali druga uslužbenca ◄ ►M128 Evropske unije ◄ in imata oba pravico do nadomestila za ►M112 nastanitev ◄ , se izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

Nadomestilo za nastanitev se ponderira po stopnji, določeni za kraj, v katerem je uradnik zaposlen.

Nadomestilo za nastanitev v enaki višini se izplača vsakemu uslužbencu, ki je premeščen v nov kraj zaposlitve in mora zaradi zahtev iz člena 20 Kadrovskih predpisov spremeniti kraj prebivanja.

Nadomestilo za nastanitev se izračuna glede na zakonski stan uradnika in plačo na dan dejanske zaposlitev ali na dan njegove premestitve v nov kraj zaposlitve.

Nadomestilo za nastanitev se izplača po predložitvi dokumentov, iz katerih je razvidno, da se je uradnik s svojo družino, če je upravičen ►M25 do gospodinjskega dodatka ◄ , preselil v kraj zaposlitve.

Uradnik, ki ima pravico ►M25 do gospodinjskega dodatka ◄ , njegova družina pa se ne preseli v kraj zaposlitve, dobi le polovico nadomestila, do katerega bi bil sicer upravičen; druga polovica se izplača, ko se njegova družina preseli v kraj njegove zaposlitve, če to stori v roku, določenem v členu 9(3). Če uslužbenca premestijo v kraj, v katerem njegova družina stalno prebiva, in se torej pred tem tja ni preselila, uslužbenec ni upravičen do nadomestila za nastanitev.

Zaposleni uradnik, ki je prejel nadomestilo za nastanitev in prostovoljno preneha delati v ►M128 Uniji ◄ pred pretekom dveh let po začetku dela, mora ob prenehanju dela vrniti del nadomestila, ki je v sorazmerju z manjkajočim obdobjem do dveh let.

Uradnik, ki prejema nadomestilo za nastanitev, mora prijaviti vsako podobno nadomestilo, ki ga prejema iz drugih virov; taka nadomestila se odštejejo od nadomestila iz tega člena.

Zaposleni uradnik, ►M112 ki predloži dokazila o spremembi bivališča ◄ , ima ob prenehanju delovnega razmerja pravico do nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve v višini dvomesečne osnovne plače, ►M25 če je upravičen do gospodinjskega dodatka ◄ , ali do enomesečne osnovne plače ►M25 v drugih primerih ◄ , če je bil zaposlen polna štiri leta in ne dobi podobnega nadomestila v svoji novi službi. ►M25 Če sta mož in žena uradnika ►M112 ali druga uslužbenca ◄ ►M128 Unije ◄ in sta oba upravičena do nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve, se izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo. ◄

Pri izračunu let zaposlitve se upoštevajo leta dela v katerem koli upravnem statusu iz člena 35 Kadrovskih predpisov, razen dopusta iz osebnih razlogov.

Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve se ponderira po stopnji, določeni za kraj, v katerem je bil uradnik nazadnje zaposlen.

V primeru smrti uradnika se nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve izplača preživelemu zakoncu ali, če ga ni, vzdrževanemu družinskemu članu v smislu člena 2, tudi če ni izpolnjena zahteva glede dolžine zaposlitve iz odstavka 1.

Pri izračunavanju nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve se upošteva zakonski stan uradnika in plača na dan prenehanja delovnega razmerja.

Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve se izplača na podlagi dokaza, da se je uradnik z družino ali, če uradnik umre, le njegova družina preselila v kraj, ki je najmanj sedemdeset kilometrov oddaljen od kraja, v katerem je bil zaposlen.

Uradnik, ali ob uradnikovi smrti njegova družina, se mora preseliti v treh letih po datumu prenehanja zaposlitve.

Ta časovna omejitev ne velja, če osebe, ki imajo po umrlem pravico do takega nadomestila, dokažejo, da za zgoraj omenjene določbe niso vedele.

Uradnik ima pravico do pavšalnega plačila za stroške svojega prevoza ter prevoza zakonca in vzdrževancev, ki dejansko živijo v njegovem gospodinjstvu:

(a)

ob nastopu službe za pot iz kraja vpoklica v kraj zaposlitve;

(b)

ob prenehanju delovnega razmerja v smislu člena 47 Kadrovskih predpisov za pot iz kraja zaposlitve v matični kraj, kot je določen v odstavku 4 tega člena;

(c)

ob vsaki premestitvi, zaradi katere se spremeni kraj zaposlitve.

V primeru smrti uradnika imajo preživeli zakonec in vzdrževanci pravico do pavšalnega plačila pod enakimi pogoji.

Potni stroški za otroke, ki so med celotnim koledarskim letom mlajši od dveh let, se ne povrnejo.

Pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru geografske razdalje med krajema iz odstavka 1.

Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako leto posodobita v enakem razmerju kot osebni prejemki.

Z odstopanjem od odstavka 2 se potni stroški v zvezi s premestitvijo, ki vključuje spremembo med krajem zaposlitve na ozemljih držav članic Evropske unije in krajem zaposlitve zunaj teh ozemelj, ali premestitvijo, ki vključuje spremembo med krajema zaposlitve zunaj teh ozemelj, povrnejo kot pavšalno plačilo na podlagi stroškov letalskega prevoza za razred tik nad ekonomskim razredom.

Matični kraj uradnika se določi ob njegovem nastopu službe, načeloma ob upoštevanju kraja vpoklica ali, na izrecno in ustrezno utemeljeno zahtevo, kraja, v katerem je središče interesov uradnika. Tako določen matični kraj se lahko s posebnim sklepom organa za imenovanja spremeni med uradnikovim službovanjem ali po njegovem prenehanju. Vendar se med uradnikovim službovanjem tak sklep sprejme le izjemoma in na podlagi ustreznih dokazil, ki jih predloži uradnik.

Vendar posledice te spremembe ne smejo biti take, da bi za kraj, v katerem je središče interesov uradnika, veljal kraj, ki je zunaj ozemelj držav članic Unije ali držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino.

Uradniki, upravičeni do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, imajo v okviru omejitve iz odstavka 2 v vsakem koledarskem letu pravico do pavšalnega plačila, ki je enako stroškom svojega prevoza iz kraja zaposlitve v matični kraj, kot je določen v členu 7, če pa so upravičeni do gospodinjskega dodatka, se znesek izplača tudi za zakonca in vzdrževance v smislu člena 2.

Če sta mož in žena oba uradnika Evropske unije, ima vsak pravico zase in za vzdrževance dobiti pavšalno plačilo potnih stroškov v skladu s prejšnjimi določbami; vsak vzdrževanec ima pravico le do enega izplačila. Izplačilo za vzdrževane otroke se določi na zahtevo moža ali žene na podlagi matičnega kraja enega od njiju.

Če se uradnik v določenem letu poroči in zato postane upravičen do gospodinjskega dodatka, se potni stroški za zakonca izračunajo v sorazmerju z obdobjem od poroke do konca leta.

Če se osnova za izračun po datumu izplačila zneskov kakor koli spremeni zaradi spremembe družinskega statusa, se od uradnika ne zahteva povračilo.

Potni stroški za otroke, ki so med celotnim koledarskim letom mlajši od dveh let, se ne povrnejo.

Pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in njegovim matičnim krajem.

Če je matični kraj, kot je določen v členu 7, zunaj ozemelj držav članic Unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino, pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in glavnim mestom države članice, katere državljan je. Uradniki, katerih matični kraj je zunaj ozemelj držav članic Unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino in ki niso državljani ene od držav članic, niso upravičeni do pavšalnega plačila.

Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako leto posodobita v enakem razmerju kot osebni prejemki.

Uradnik, ki je iz kakršnega koli razloga, razen v primeru smrti, prenehal delati v koledarskem letu ali je del leta na dopustu iz osebnih razlogov, ima pravico le do delnega pavšalnega plačila iz odstavkov 1 in 2, ki se izračuna v sorazmerju s časom, ko je aktivno delal, če je v zadevnem letu v instituciji Unije aktivno delal manj kot devet mesecev.

Odstavki 1, 2 in 3 tega člena veljajo za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemlju držav članic. Uradnik, katerega kraj zaposlitve je zunaj ozemlja držav članic, ima v vsakem koledarskem letu pravico do pavšalnega plačila potnih stroškov za potovanje do matičnega ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja, zase, in če prejema gospodinjski dodatek, za zakonca in druge vzdrževance v smislu člena 2. Če pa zakonec in osebe iz člena 2(2) ne živijo z uradnikom v kraju zaposlitve, imajo vsako koledarsko leto pravico do povračila potnih stroškov za potovanje od matičnega kraja do kraja zaposlitve ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za navedeno potovanje.

Uradniki, ki se morajo ob začetku službovanja ali poznejši spremembi kraja zaposlitve preseliti zaradi zahtev iz člena 20 Kadrovskih predpisov in ki jim ti stroški niso bili povrnjeni iz drugih virov, so v okviru zgornjih meja stroškov upravičeni do povračila stroškov, nastalih zaradi selitve pohištva in osebnega premoženja, skupaj s stroški običajnega škodnega zavarovanja (zlasti proti poškodbam, kraji, ognju).

Zgornje meje upoštevajo družinske okoliščine uradnika v času selitve ter povprečne selitvene stroške in s tem povezano zavarovanje.

Organ za imenovanja vsake institucije sprejme splošne izvedbene določbe za uveljavitev tega odstavka.

Ob prenehanju delovnega razmerja ali ob smrti uradnika se stroški selitve iz kraja zaposlitve v matični kraj povrnejo v okviru omejitev iz odstavka 1. Če umrli uradnik ni bil poročen, se stroški izplačajo njegovim pravnim naslednikom.

Stalno zaposleni uradnik se preseli v enem letu po koncu poskusne dobe. Ob prenehanju delovnega razmerja je treba opraviti selitev v treh letih, kot določa drugi pododstavek člena 6(4). Stroški selitve, nastali po izteku rokov, določenih v tem odstavku, se povrnejo le v izjemnih primerih in s posebnim sklepom organa za imenovanja.

Uradnik, ki predloži dokazila, da je moral zaradi izpolnitve določb člena 20 Kadrovskih predpisov spremeniti kraj prebivanja, je za obdobje, določeno v odstavku 2 tega člena, upravičen do hranarine na koledarski dan, kakor sledi:

▼M148

—

44,28 EUR za uradnika, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka,

—

35,71 EUR za uradnika, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka.

▼M112

Prejšnja lestvica se pregleda ob vsakem popravku osebnih prejemkov, ki se opravi na podlagi člena 65 Kadrovskih predpisov.

Obdobje prejemanja hranarine je:

(a)

v primeru uradnika, ►M25 ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka ◄ : 120 dni;

(b)

v primeru uradnika, ►M25 ki je upravičen do gospodinjskega dodatka ◄ : 180 dni ali čas poskusne dobe, ki se mu prišteje en mesec, če je uradnik na poskusnem delu.

Kadar sta mož in žena uradnika ►M112 ali druga uslužbenca ◄ ►M128 Evropske unije ◄ in sta oba upravičena do osnovne hranarine, se za določitev časa prejemanja hranarine uporabi točka b za osebo, ki ima višjo osnovno plačo. Za drugega zakonca se uporabi obdobje iz točke a.

Nikakor pa se hranarine ne more dodeliti za obdobje po datumu, ko se uradnik preseli, da bi izpolnil pogoje iz člena 20 Kadrovskih predpisov.

Uradnik na službeni poti, ki ima ustrezen potni nalog, ima pravico do povračila potnih stroškov in dnevnic skladno z naslednjimi določbami.

►M112 Na potnem nalogu je treba navesti pričakovano trajanje službene poti, na podlagi katerega se izračuna predujem dnevnic, ki ga uradnik lahko dvigne. ◄ Razen če je sprejeta posebna odločitev, se predujmi ne izplačujejo, če službena pot verjetno ne bo trajala dlje kakor 24 ur in se opravi v državi, v kateri uporabljajo isto valuto kakor v kraju zaposlitve uradnika.

Razen v posebnih primerih, ki se določijo s posebnim sklepom, in predvsem kadar je uradnik poklican z dopusta, se povračilo potnih stroškov omeji na stroške najbolj ekonomičnega potovanja med krajem zaposlitve in krajem službenega potovanja, ki ne zahteva, da bi uradnik znatno podaljšal službeno pot.

Potni stroški za službena potovanja po železnici se povrnejo ob predložitvi dodatne dokumentacije na podlagi stroškov prevoza v prvem razredu po najkrajši poti med krajem zaposlitve in krajem službenega potovanja.

Uradnik lahko potuje z letalom, če bi bila povratna pot z vlakom dolga vsaj 800 kilometrov.

Organ za imenovanja na podlagi dolžine in stroškov potovanja za vsak primer odobri razred, ki se uporabi in dodatke za kabino, ki se lahko povrnejo.

Potni stroški se povrnejo kot pavšalni znesek na podlagi stroškov za prevoz po železnici v skladu s točko 1; ne izplačujejo se nobeni drugi dodatki.

V primeru, ko uradnik na službeni poti potuje v posebnih okoliščinah, lahko organ za imenovanja odloči, da dobi kilometrino namesto povračila potnih stroškov, predvidenih zgoraj, če je uporaba javnega prevoza nedvomno neugodna.

Dnevnice za službeno pot vključujejo pavšalni znesek, s katerim se pokrijejo vsi stroški osebe na službeni poti: zajtrk, dva glavna obroka in dodatne stroške, vključno z lokalnim prevozom. Stroški nastanitve, vključno z lokalnimi davki, se ob predložitvi dodatne dokumentacije povrnejo do najvišjega zneska, določenega za posamezno državo.

(a)

Lestvica za države članice je:

▼M139

Namembna država	Zgornja meja za stroške namestitve (hotel)	Dnevnica
Belgija	148	102
Bolgarija	135	57
Češka	124	70
Danska	173	124
Nemčija	128	97
Estonija	105	80
Irska	159	108
Grčija	112	82
Španija	128	88
Francija	180	102
Hrvaška	110	75
Italija	148	98
Ciper	140	88
Latvija	116	73
Litva	117	69
Luksemburg	148	98
Madžarska	120	64
Malta	138	88
Nizozemska	166	103
Avstrija	132	102
Poljska	116	67
Portugalska	101	83
Romunija	136	62
Slovenija	117	84
Slovaška	100	74
Finska	142	113
Švedska	187	117
Združeno kraljestvo	209	125

▼M112

Če za prehrano in namestitev uslužbenca na službeni poti poskrbi ali povrne stroške ena od institucij ►M128 Unije ◄ , uprava ali zunanji organ, je treba to prijaviti. Ustrezen znesek se nato odšteje.

(b)

Organ za imenovanja določi lestvico za službena potovanja izven evropskih ozemelj držav članic in jo občasno prilagodi.

Komisija stopnje iz točke (a) odstavka 2 pregleda vsaki dve leti. Ta pregled opravi na podlagi poročila o cenah hotelov, restavracij in gostinskih storitev ter ob upoštevanju indeksov sprememb teh cen. Za namen tega pregleda Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov.

Z odstopanjem od odstavka 1 se stroški nastanitve, ki so jih imeli uradniki zaradi službenih potovanj v glavne kraje dela njihove institucije, iz Protokola št. 6 k Pogodbi o delovanju Evropske unije, lahko povrnejo na podlagi pavšalnega zneska, ki ne presega najvišjega zneska, določenega za zadevno državo članico.

Podrobna pravila za uporabo členov 11, 12 in 13 te priloge ►M131 organi za imenovanja različnih institucij ◄ določijo v splošnih izvedbenih določbah.

Organ za imenovanja lahko uradnikom, ki imajo zaradi svojih službenih dolžnosti stroške za reprezentanco, odobri fiksno nadomestilo in določi njegov znesek.

V posebnih primerih organ za imenovanja lahko odloči, da institucija krije tudi del stroškov nastanitve za te uradnike.

Kadar dobi uradnik posebna navodila, zaradi katerih ima občasne stroške za reprezentanco v službene namene, se znesek nadomestila zanje odredi v vsakem primeru posebej na podlagi dodatne dokumentacije in pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja.

Organ za imenovanja lahko odloči, da ►M112 visoki vodstveni uslužbenci v smislu člena 29(2) Kadrovskih predpisov ◄ , ki nimajo službenega avtomobila, dobijo fiksno nadomestilo, ki ne presega ►M97 892,42 EUR ◄ letno, za stroške običajnega prevoza po mestu, v katerem so zaposleni.

Organ za imenovanja z obrazloženim sklepom lahko dodeli tako nadomestilo, če mora uradnik zaradi svojih dolžnosti ves čas potovati in ima dovoljenje za uporabo lastnega avtomobila.

Osebni prejemki uradnikov se izplačujejo 15. dan vsakega meseca za tekoči mesec. Znesek osebnih prejemkov se zaokroži navzgor ►M94 na najbližji ◄ stotin.

Kadar se osebni prejemki ne izplačajo za poln mesec, se razdelijo na tridesetine in

(a)

če je dejansko število dni za izplačilo 15 ali manj, je število tridesetin enako številu dni za izplačilo;

(b)

če je dejansko število dni za izplačilo večje od 15, je število tridesetin enako razliki med dejanskim številom dni, za katere se izplačilo ne opravi, in trideset.

Kadar je uradnik upravičen do družinskih dodatkov in izselitvenega dodatka po datumu začetka dela, jih prejema od prvega dne v mesecu, v katerem pridobi pravico. Ob prenehanju upravičenosti dobi uradnik pripadajoči znesek do zadnjega dne v mesecu, v katerem upravičenost preneha.

Izplačila za posameznega uradnika se opravijo v kraju in v valuti države, v kateri opravlja delo, ali na zahtevo uradnika v eurih v banki v Evropski uniji.

Pod pogoji, določenimi v pravilih, ki jih po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise sporazumno določijo organi za imenovanja vsake institucije, lahko uradniki zaprosijo za posebno redno nakazilo dela svojih osebnih prejemkov.

Po prejšnjih določbah se lahko nakazujejo naslednji zneski, ločeno ali združeno:

Nakazila, predvidena v odstavku 2, se izvedejo ►M131 v valuti zadevne države članice ◄ po deviznem tečaju iz drugega odstavka člena 63 Kadrovskih predpisov. Nakazani zneski se pomnožijo s koeficientom, ki izraža razliko med ►C2 korekcijskim koeficientom, opredeljenim v členu 3(5)(b) Priloge XI h Kadrovskim predpisom za državo, v katero se znesek nakaže, in korekcijskim koeficientom, ki se uporablja za osebne prejemke uradnika (iz člena 3(5)(a) Priloge XI h Kadrovskim predpisom). ◄

Uradnik lahko zahteva, poleg nakazil iz odstavkov 1 do 3, redna nakazila v drugo državo ►M131 članico v lokalni valuti ◄ po mesečnem deviznem tečaju, brez uporabe katerega koli koeficienta. To nakazilo ne sme presegati 25 % uradnikove osnovne plače.

Kadar se z zdravniškim pregledom, opravljenim pred nastopom dela ugotovi, da je uradnik bolan ali invalid, lahko organ za imenovanja glede tveganj, ki izhajajo iz te bolezni ali invalidnosti, določi, da začne uradnik uživati zagotovljene pravice glede invalidnosti ali smrti šele po petih letih od datuma nastopa dela v ►M128 Uniji ◄ .

Uradnik, ki je na dopustu zaradi služenja vojaškega roka, preneha uživati pravice glede invalidnosti ali smrti, če ju neposredno povzroči nesreča ali bolezen, povezana s to obveznostjo. Zgornje določbe ne vplivajo na upravičenost do družinske pokojnine na temelju pravic, ki jih je uradnik pridobil do datuma, ko je odšel na tak dopust.

Starostna pokojnina se izplača na podlagi skupnega števila let uradnikove pokojninske dobe. Vsako leto dela da uslužbencu po izračunu iz člena 3 pravico do enega leta pokojninske dobe, vsak dopolnjen mesec pa pravico do ene dvanajstine te dobe.

Pri izračunu pravic do starostne pokojnine se lahko upošteva največ ►M112 toliko let, kolikor je potrebnih za dosego najvišje pokojnine v smislu drugega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov ◄ let pokojninske dobe.

Pod pogojem, da je zadevni uslužbence plačal svoj del pokojninskih prispevkov za zadevna obdobja zaposlitve, se pri izračunu pokojninske dobe v smislu člena 2 upoštevajo:

Uradnik, ki je kot uradnik, začasni uslužbenec ali pogodbeni uslužbenec prenehal delati v eni od institucij in se nato ponovno aktivno zaposli v instituciji ►M128 Unije ◄ , pridobi nove pokojninske pravice. Lahko zahteva, da se v skladu s členom 3 te priloge, za izračun pokojninskih pravic upošteva celotna delovna doba, ko je bil zaposlen kot uradnik, začasni uslužbenec ali pogodbeni uslužbenec, za katero so plačani prispevki, pod pogojem, da:

(a)

vrne odpravnino, plačano po členu 12, ki se ji prištejejo obrestne obresti po ►M145 2,9 ◄ -odstotni letni stopnji. Kadar je bil v primeru zadevnega uradnika uporabljen člen 42 ali 112 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, mora povrniti znesek, izplačan po navedenem členu, ki se mu prištejejo obrestne obresti po zgoraj navedeni stopnji;

(b)

ima za ta namen rezerviran znesek, pred izračunom priznanih anuitet, predviden v členu 11(2) in pod pogojem, da je uradnik po ponovni zaposlitvi to zahteval in se zanj uporabi navedeni člen, v višini dela zneska, prenesenega v pokojninski sistem ►M128 Unije ◄ , ki ustreza aktuarskemu ekvivalentu, izračunanemu in prenesenemu v matični sistem na podlagi člena 11(1) ali člena 12(1)(b), ki se mu prištejejo obrestne obresti po ►M145 2,9 ◄ -odstotni letni stopnji.

Kadar se za zadevnega uradnika uporabi člen 42 ali 112 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, se pri izračunu zneska, ki se rezervira, upošteva znesek, plačan po navedenih členih, ki se mu prištejejo obrestne obresti po ►M145 2,9 ◄ -odstotni letni stopnji.

Kadar znesek, prenesen v sistem ►M128 Unije ◄ , ni dovolj visok, da bi v celoti pokril pokojninske pravice iz prejšnjega obdobja zaposlitve, uradnik na zahtevo lahko poravna znesek do višine, določene v točki (b) prvega odstavka.

Obrestna mera, določena v odstavku 1, se lahko popravi v skladu s pravili, določenimi v členu 10 Priloge XII.

Ne glede na določbe člena 2 te priloge ima uradnik, ki ostane zaposlen po upokojitveni starosti, pravico do povečanja pokojnine v višini 1,5 % osnovne plače, ki se upošteva pri izračunu pokojnine za vsako leto službe po tej starosti, vendar tako, da celotna pokojnina in povečanje skupaj ne presežeta 70 % njegove zadnje osnovne plače iz drugega ali, odvisno od primera, tretjega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov.

Tako povečanje se izplača tudi v primeru smrti uradnika, ki je ostal zaposlen po upokojitveni starosti.

Znesek življenjskega minimuma za izračun pokojninskih pravic se ujema z osnovno plačo uradnika, razvrščenega ►M131 na prvo stopnjo razreda AST 1 ◄ .

Aktuarski ekvivalent starostne pokojnine pomeni kapitalizirano vrednost prejemkov, ki se natečejo uradniku, izračunano glede na najnovejše tabele umrljivosti iz člena 9 Priloge XII in ob upoštevanju ►M145 2,9 ◄ -odstotne letne obrestne mere, ki se lahko popravi v skladu s pravili, določenimi v členu 10 Priloge XII.

Uradnik, ki preneha delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo, lahko zahteva, da se:

Pokojnina se zniža za 3,5 % za vsako leto pred letom, ko bi uradnik postal upravičen do starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov. Če razlika med starostjo, v kateri oseba pridobi pravico do starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov, in njeno takratno dejansko starostjo ni polno število let, se znižanju doda še eno leto.

Za namene določanja znižane pokojnine uradnikov, ki so pridobili pokojninske pravice, ki presegajo 70 % njihove zadnje osnovne plače, in ki zahtevajo takojšnje plačilo starostne pokojnine v skladu s členom 9, se znižanje po členu 9 uporablja za navidezno številko, ki ustreza pokojninski dobi, in ne za znesek, omejen na 70 % zadnje osnovne plače. Vendar pa tako izračunana znižana pokojnina v nobenem primeru ne sme presegati 70 % zadnje osnovne plače v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov.

Pravica do prejemanja starostne pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca, ki sledi tistemu, v katerem uradnik samodejno ali na lastno zahtevo postane upravičen do te pokojnine; osebne prejemke dobiva, dokler se ne začne izplačevati pokojnina.

Uradnik, ki preneha delati v ►M128 Uniji ◄ , da bi:

—

začel delati v državni upravi ali državni ali mednarodni organizaciji, ki je ►M128 z Unijo ◄ sklenila dogovor;

—

kot zaposlena ali samozaposlena oseba opravljal dejavnost, na podlagi katere pridobiva pokojninske pravice v sistemu, katerega organ upravljanja je ►M128 z Unijo ◄ sklenil dogovor,

ima pravico, da se aktuarski ekvivalent njegovih pravic do starostne pokojnine, ►M112 ažuriranih na dejanski datum prenosa, ◄ pridobljenih v ►M128 Uniji ◄ , prenese v pokojninski sklad te uprave ali organizacije, ali v pokojninski sklad, v katerem pridobiva pokojninske pravice zaradi opravljanja dejavnosti kot zaposlena ali samozaposlena oseba.

Uradnik, ki začne delati v ►M128 Uniji ◄ po tem, ko:

—

je prenehal delati v državni upravi ali v nacionalni ali mednarodni organizaciji; ali

—

je opravljal dejavnost kot zaposlena ali samozaposlena oseba,

▼M112

ima po tem, ko se zaposli, vendar preden izpolni pogoje za plačilo starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov, pravico ►M128 Uniji ◄ plačati na dejanski datum prenosa ažurirano kapitalizirano vrednost pokojninskih pravic, pridobljenih na podlagi takega dela ali dejavnosti.

V takem primeru ►M131 organ za imenovanja institucije ◄ , v kateri je uradnik zaposlen, ob upoštevanju njegove osnovne plače, starosti in deviznega tečaja na dan, ko se za prenos zaprosi, s pomočjo splošnih izvedbenih določb določi število let pokojninske dobe, ki se mu za prejšnje zaposlitve priznajo v novem pokojninskem zavarovanju na podlagi prenesenega kapitalskega zneska, po odbitku zneska povečanja vrednosti kapitala med datumom, ko se za prenos zaprosi in dejanskim datumom prenosa.

Uradniki lahko tako ureditev uporabijo samo enkrat za vsako državo članico in zadevni pokojninski sklad.

Odstavek 2 se uporabi tudi za uradnike, ki se ponovno zaposlijo po koncu napotitve po drugi alinei člena 37(1)(b) Kadrovskih predpisov, in za uradnike, ki se ponovno zaposlijo po poteku dopusta iz osebnih razlogov po členu 40 Kadrovskih predpisov.

Uradnik, ki ne dopolni upokojitvene starosti in mu, razen zaradi smrti ali invalidnosti, preneha zaposlitev, in ki nima pravice do takojšnje ali odložene starostne pokojnine, ima ob prenehanju dela pravico do izplačila:

(a)

odpravnine v višini trikratnega zneska, odtegnjenega od njegove osnovne plače za pokojninske prispevke, po odbitku katerega koli zneska, izplačanega po členih 42 in 112 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, če je delal manj kot eno leto in ni izkoristil ureditve, določene v členu 11(2);

(b)

v drugih primerih pa do prejemkov, določenih v členu 11(1), ali do plačila aktuarskega ekvivalenta takih prejemkov v zasebno zavarovalnico ali pokojninski sklad, ki ga sam izbere, pod pogojem, da zavarovalnica ali sklad jamči, da:

(i)

kapital ne bo vrnjen;

(ii)

se bo mesečni dohodek izplačeval najprej od 60. leta starosti in najkasneje od 66. leta starosti;

(iii)

uporablja določbe glede vsote, ki se mora izplačati po smrti upravičenca, ali družinskih pokojnin;

(iv)

se prenos v drugo zavarovalnico ali drug sklad dovoli samo, če tak sklad izpolnjuje pogoje, določene v točkah (i), (ii) in (iii).

Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 imajo uradniki, ki še niso dosegli upokojitvene starosti in so od začetka dela zaradi pridobitve ali ohranitve pokojninskih pravic plačevali v nacionalni pokojninski sistem, zasebno zavarovalno shemo ali pokojninski sklad po lastni izbiri, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, njihovo delovno razmerje pa ne preneha zaradi smrti ali invalidnosti, prav tako pa ne izpolnjujejo pogojev za takojšnjo ali odloženo starostno pokojnino, ob prenehanju dela pravico do odpravnine v višini aktuarske vrednosti njihovih pokojninskih pravic, pridobljenih med zaposlitvijo v institucijah. V teh primerih se izplačila za pridobitev ali ohranitev njihovih pokojninskih pravic v nacionalnem pokojninskem sistemu v skladu s členoma 42 ali 112 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev odštejejo od odpravnine.

Če se uradnikovo delovno razmerje prekine zaradi odstranitve z delovnega mesta, se odpravnina, ki se izplača ali aktuarski ekvivalent, ki se prenese, odvisno od primera, določi glede na odločitev, sprejeto v skladu s členom 9(1)(h) Priloge IX.

►M112 1. ◄

Ob upoštevanju določb člena 1(1) ima uradnik, mlajši od 65 let, ki ga invalidska komisija kadar koli v času pridobivanja pokojninskih pravic spozna za popolnega trajnega invalida, kar mu onemogoča opravljati naloge delovnega mesta v njegovem kariernem razredu in mora zato prenehati z delom ►M15 v ►M128 Uniji ◄ ◄ , ves čas trajanja take nezmožnosti pravico ►M23 do ►M112 invalidnine ◄ , kakor določa člen 78 Kadrovskih predpisov ◄ .

Osebe, ki prejemajo invalidnino, se brez predhodnega dovoljenja organa za imenovanja ne smejo zaposliti ali delati. Od invalidnine se odšteje vsak dohodek iz take zaposlitve ali dela, ki skupaj z invalidnino presega končne skupne osebne prejemke, prejete v času aktivne zaposlitve, določene na podlagi plačne lestvice, veljavne prvi dan meseca, v katerem se invalidnina izplača.

Prejemnik invalidnine mora na zahtevo predložiti vsak pisni dokaz in svojo institucijo obvestiti o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na upravičenost do invalidnine.

Uradnik pridobi pravico do prejemanja ►M112 invalidnina ◄ prvi dan koledarskega meseca, ki sledi njegovi upokojitvi po členu 53 Kadrovskih predpisov.

Če nekdanji ►M62 uradnik ◄ ne izpolnjuje več pogojev za plačilo ►M112 invalidnina ◄ , ga je treba ponovno zaposliti na prvem praznem delovnem mestu v njegovi kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu kariernemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu v svoji kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu kariernemu razredu, ob upoštevanju istih določb; če odkloni drugič, se od njega lahko zahteva, da odstopi ►M112 ————— ◄ .

Če umre nekdanji ►M62 uradnik ◄ , ki prejema ►M112 invalidnina ◄ , ta upravičenost preneha ob koncu koledarskega meseca, v katerem je umrl.

Dokler nekdanji ►M62 uradnik ◄ , ki dobiva ►M112 invalidnino ◄ , ne dopolni ►M131 upokojitvene starosti ◄ , ga institucija lahko napoti na občasne zdravniške preglede, s katerimi preveri, ali še izpolnjuje pogoje za izplačevanje pokojnine.

►M23 Če umre uradnik, ki ima enega od upravnih statusov, določenih v členu 35 Kadrovskih predpisov, ima ►M112 preživeli zakonec ◄ ◄ , ►M112 če je bil par v času smrti poročen ◄ vsaj eno leto in z upoštevanjem določb členov 1(1) in 22, pravico do ►M112 družinske pokojnine ◄ v višini ►M5 60 % ◄ ►M62 starostne ◄ pokojnine, do katere bi bil upravičen uradnik, če bi ob smrti izpolnjeval pogoje zanjo, ne glede na delovno dobo.

Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel uradnik v zakonski zvezi ali v prejšnji zakonski zvezi enega ali več otrok, ki jih vzdržuje ali jih je vzdrževala ►M112 preživeli zakonec ◄ , ali če je uradnik umrl zaradi telesne okvare ali bolezni, ki je posledica opravljanja dela ali nesreče.

Z upoštevanjem člena 1(1) in 22 ima ►M112 preživeli zakonec ◄ bivšega uradnika, ki je bil odpuščen ali je prenehal delati na podlagi uredb (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 ali (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 in ki je ob smrti prejemal mesečni dodatek po členu 50 Kadrovskih predpisov ali po eni od zgoraj omenjenih uredb, pravico do ►M112 družinska pokojnina ◄ v višini 60 % starostne pokojnine, do katere bi bil ob smrti upravičen ►M112 zakonec ◄ , če bi izpolnjeval pogoje za tako pokojnino, ne glede na delovno dobo ali starost, ►M112 če je bil par, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, že poročen najmanj eno leto ◄ najmanj leto dni.

Znesek ►M112 družinska pokojnina ◄ iz prvega odstavka ne sme biti nižji od zneska iz drugega odstavka člena 79 Kadrovskih predpisov. Vendar pa znesek ►M112 družinska pokojnina ◄ nikakor ne sme presegati zneska prvega izplačila starostne pokojnine, do katerega bi bil upravičen nekdanji uradnik, če bi preživel in izčrpal pravice do enega ali drugega zgoraj omenjenega dodatka in bil zato upravičen do starostne pokojnine.

Trajanje zakonske zveze, opredeljeno v prvem odstavku, se ne upošteva, če je imel uradnik, preden je prenehal delati, v zakonski zvezi enega ali več otrok, pod pogojem, da te vzdrževane otroke v smislu člena 2(2) Priloge VII ►M112 preživeli zakonec ◄ vzdržuje ali jih je vzdrževala.

Prav tako se ne upošteva trajanje zakonske zveze, če nekdanji uradnik umre v eni od okoliščin, opisanih v drugem odstavku člena 17.

Če je nekdanji uradnik prejemal starostno pokojnino, ima preživeli zakonec pravico do družinske pokojnine v višini 60 % starostne pokojnine, ki jo je uradnik prejemal ob smrti, če sta bila, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, poročen vsaj eno leto in z upoštevanjem določb člena 22. Najnižja družinska pokojnina znaša 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek družinske pokojnine nikakor ne sme presegati zneska starostne pokojnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.

Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel uradnik pred prenehanjem dela v zakonu enega ali več otrok in če zanje skrbi ali je skrbel preživeli zakonec.

►M112 Preživeli zakonec ◄ bivšega uradnika, ki je prenehal delati pred ►M131 upokojitveno starostjo ◄ in je zahteval, da se izplačilo starostne pokojnine odloži do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem dopolni ►M131 upokojitveno starost ◄ , ima, ►M112 če je bil par, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, že poročen najmanj eno leto ◄ , z upoštevanjem določb člena 22 pravico do ►M112 družinska pokojnina ◄ v višini 60 % starostne pokojnine, ki bi se izplačevala ►M112 zakoncu ◄ ►M131 ob upokojitveni starosti ◄ . Najnižja ►M112 družinska pokojnina ◄ je 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek ►M112 družinska pokojnina ◄ nikakor ne sme preseči zneska starostne pokojnine, do katere bi bil uradnik upravičen ►M131 ob dopolnitvi upokojitvene starosti ◄ .

Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel ►M62 uradnik ◄ pred prenehanjem dela v zakonu enega ali več otrok in če zanje skrbi ali je skrbela ►M112 preživeli zakonec ◄ .

Če je nekdanji uradnik prejemal invalidnino, ima preživeli zakonec ob upoštevanju določb člena 22 te priloge in pod pogojem, da sta bila takrat, ko je postal upravičen do invalidnine, poročena, pravico do družinske pokojnine v višini 60 % invalidnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.

Najnižja družinska pokojnina znaša 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek družinske pokojnine nikakor ne sme presegati zneska invalidnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.

V ►M62 členih 17a, 18, 18a in 19 ◄ se pogoj, ki se nanaša na trajanje zakonske zveze, ne upošteva, če je zakonska zveza, čeprav sklenjena po prenehanju delovnega razmerja, trajala vsaj pet let.

Pokojnina po starših, predvidena v ►M62 prvem, drugem in tretjem odstavku ◄ člena 80 Kadrovskih predpisov znaša za prvega otroka osem desetin družinske pokojnine, do katere bi bila ►M112 upravičen ◄ ►M112 preživeli zakonec ◄ uradnika ali bivšega uradnika, ki je prejemal ►M112 starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , pri čemer se ne upošteva zmanjšanje iz člena 25.

Z upoštevanjem določbe člena 22 ne sme biti nižja od zneska življenjskega minimuma.

Za vsakega naslednjega vzdrževanega otroka se pokojnina poviša za znesek, enak dvakratnemu znesku otroškega dodatka.

Tako izračunani skupni znesek pokojnine in dodatka se enako razdeli med upravičene otroke.

Če uradnik zapusti ►M112 preživelega zakonca ◄ in tudi otroke iz prejšnjega zakona ali druge osebe, upravičene po njem, se celotna pokojnina, izračunana, kakor da bi bile vse te osebe odvisne od ►M112 preživelega zakonca ◄ , razdeli mednje v sorazmerju s pokojninami, ki bi se izplačale vsaki kategoriji, če bi jih obravnavali ločeno.

Če uradnik zapusti otroke iz več zakonov, se celotna pokojnina, izračunana kakor da bi bili vsi otroci iz istega zakona, razdeli mednje v sorazmerju s pokojninami, ki bi se izplačale vsaki kategoriji, če bi jih obravnavali ločeno.

Za izračun te razdelitve so vsi otroci obeh zakoncev iz prejšnjega zakona, ki so vzdrževani v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, vključeni v kategorijo zakonitih otrok uradnika ali bivšega uradnika, ki prejema ►M112 starostno pokojnino ali invalidnino ◄ .

V primeru, ki je predviden v drugem odstavku, se predniki, priznani kot vzdrževanci iz člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, obravnavajo enako kakor vzdrževani otroci in se za izračun razdelitve vključijo v kategorijo potomcev.

Pravica do prejemanja družinske pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca po mesecu, v katerem uradnik ►M62 ali nekdanji uradnik, ki prejema ◄ ►M112 starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , umre. ►M23 Če pa gre za izplačilo ob smrti uradnika ali upravičenca do pokojnine iz člena 70 Kadrovskih predpisov, se ta pravica pridobi prvi dan četrtega meseca po mesecu, v katerem je uradnik umrl. ◄

Pravica do prejemanja družinske pokojnine preneha ob koncu koledarskega meseca, v katerem prejemnik pokojnin umre ali preneha izpolnjevati pogoje za izplačilo pokojnine. ►M112 Podobno preneha pravica do pokojnine po starših, če prejemnik ne šteje več za vzdrževanega otroka v smislu člena 2 Priloge VII. ◄

Če je starostna razlika med umrlim uradnikom ►M62 ali nekdanjim uradnikom, ki je prejemal ◄ ►M112 starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , in preživelo ženo, od katere se odštejejo leta trajanja zakonske zveze, več kakor deset let, se družinska pokojnina, izračunana na podlagi prejšnjih določb, zmanjša za vsako polno leto razlike v višini:

►M112 Preživeli zakonec ◄ izgubi pravico do družinske pokojnine, če se ponovno poroči. Če se ne uporablja člen 80 Kadrovskih predpisov, ►M112 je upravičen ali upravičena ◄ do takojšnjega izplačila glavnice v višini dvakratnega letnega zneska svoje družinske pokojnine.

Razvezani zakonec uradnika ali nekdanjega uradnika je upravičen do družinske pokojnine, opredeljene v tem poglavju, če ob smrti bivšega zakonca lahko dokaže upravičenost do preživnine, dodeljene po odločbi sodišča ali z uradno registriranim dogovorom med njim/njo in bivšim zakoncem.

Vendar pa družinska pokojnina ne sme presegati zneska preživnine, izplačane ob smrti bivšega zakonca, pri čemer se znesek ►M131 posodobi ◄ v skladu s postopkom iz člena 82 Kadrovskih predpisov.

Upravičenost razvezanega zakonca preneha, če se ponovno poroči preden bivši zakonec umre. Če se ponovno poroči po smrti bivšega zakonca, veljajo določbe člena 26.

Če je imel umrli uradnik več kot ►M112 enega razvezanega zakonca ◄ , upravičeno do družinske pokojnine ali ►M112 enega ali več razvezanih zakoncev ◄ in ►M112 preživelega zakonca ◄ , ki so upravičene do družinske pokojnine, se pokojnina razdeli sorazmerno s trajanjem posamezne zakonske zveze. Uporabijo se določbe drugega in tretjega odstavka člena 27.

Če kateri koli upravičenec do pokojnine umre ali se odpove ►M112 njegovemu ali njenemu deležu ◄ prišteje k deležu drugih oseb, razen če gre za pravice otrok umrlega uradnika po drugem odstavku člena 80 Kadrovskih predpisov.

Pri dodelitvi pokojnin na podlagi tega člena se znižanje zaradi razlike v letih iz člena 25 uporabi ločeno.

Če ►M112 razvezani zakonec ◄ po členu 42 ni več upravičena do pokojnine, se celotni znesek pokojnine izplača ►M112 razvezanemu zakoncu ◄ , če se ne uporabi drugi pododstavek člena 80 Kadrovskih predpisov.

Zakonec ali vzdrževanci uradnika, ►M62 ki je imel enega od upravnih statusov iz člena 35 Kadrovskih predpisov ◄ , začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi, če je bivališče tega uradnika več kot eno leto neznano.

Zakonec ali vzdrževanci bivšega uradnika, ki prejema ►M112 starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , čigar bivališče ►M62 ————— ◄ je več kot eno leto neznano, lahko začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi.

Zakonec ali vzdrževanci bivšega uradnika v smislu člena 18a Priloge VIII, ali bivšega uradnika, upravičenega do nadomestila po členu 50 Kadrovskih predpisov, ►M112 ali po Uredbi (EGS) št. 1857/89 ( 13 ), Uredbi (ES, Euratom) št. 1746/2002 ( 14 ), Uredbi (ES, Euratom) št. 1747/2002 ( 15 ), ali Uredbi (ES, Euratom) št. 1748/2002 ( 16 ) ◄ , lahko začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi, če je prebivališče bivšega uradnika neznano več kot eno leto.

Določbe člena 31 se uporabljajo za vzdrževance prejemnika ali upravičenca do družinske pokojnine, čigar bivališče je več ►M62 ————— ◄ kot eno leto neznano.

Začasne pokojnine po členih 30, 31 ►M62 , 31a ◄ in 32 se spremenijo v dokončne pokojnine, ko se pravilno ugotovi smrt uradnika, ►M62 bivšega uradnika ◄ ali upravičenca do družinske pokojnine ali ko je pogrešanec razglašen za mrtvega.

Določbe drugega odstavka člena 81 Kadrovskih predpisov se uporabljajo za prejemnike začasne pokojnine.

Člena 80 in 81 Kadrovskih predpisov se uporabljata tudi za otroke, rojene manj kot 300 dni po smrti uradnika ali nekdanjega uradnika, ki je prejemal starostno pokojnino ali invalidnino.

Upokojencu dodelitev ►M112 starostne ali družinske pokojnine ali invalidnine ◄ ne daje pravice do dodatka za izselitev.

Od plač ►M112 in invalidnin ◄ se v vsakem primeru odvajajo prispevki za pokojninsko zavarovanje, predvideno v členih 77 do 84 Kadrovskih predpisov.

Napoteni uradnik nadaljuje s plačevanjem prispevka iz prejšnjega člena na podlagi plače za svoj razred in stopnjo. To se za največ pet let, kakor predvideva člen 3 ►M39 , uporablja tudi za uradnike, ki dobivajo nadomestilo, predvideno za neaktivni status ali upokojitev v interesu službe, in uradnike na dopustu iz osebnih razlogov, ki še naprej pridobivajo pokojninske pravice pod pogoji iz člena 40(3) Kadrovskih predpisov. ◄

Vse dajatve, do katerih so lahko upravičeni ta uradnik ali njegovi upravičenci po tem pokojninskem sistemu, se izračunajo na temelju take plače.

Pravilno odtegnjenih prispevkov se ne refundira. Napačno odtegnjeni prispevki ne dajejo pravice do prejemanja pokojnine; taki prispevki se na zahtevo uslužbenca ali njegovih upravičencev povrnejo brez obresti.

Za izračun zneska ►M112 starostne, ali družinske, ali začasne pokojnine, ali invalidnine ◄ je pristojna institucija, v kateri je bil uradnik zaposlen v času, ko se je njegova aktivna zaposlitev končala. Nadrobni izpisek izračuna se predloži uradniku ali njegovim upravičencem ter ►M128 Evropski komisiji ◄ , ki je plačilna agencija, skupaj z odločbo o dodelitvi pokojnine.

Starostna pokojnina ali invalidnina se ne izplačuje sočasno s plačo, ki se izplačuje iz splošnega proračuna Evropske unije ali ki jo izplačuje ena od agencij, niti sočasno z nadomestilom iz členov 41 in 50 Kadrovskih predpisov. Podobno sta nezdružljivi s kakršnimi koli osebnimi prejemki, ki izhajajo iz delovnega mesta v eni od institucij ali agencij.

Če je bila narejena kakršna koli napaka ali je bilo kaj prezrto, se znesek pokojnine lahko kadar koli izračuna na novo.

Pokojnina se lahko spremeni ali odvzame, če je bila dodeljena v nasprotju z določbami Kadrovskih predpisov ali te priloge.

Če umre uradnik ►M62 ali nekdanji uradnik, ki prejema ►M112 starostno pokojnino ali invalidnino ◄ ◄ in po njem upravičene osebe ne zaprosijo za pokojnino ►M112 ali invalidnino ◄ v enem letu po datumu smrti, izgubijo to pravico, razen če je dokazana višja sila.

Nekdanji ►M62 uradnik ◄ ali po njem upravičene osebe, ki imajo pravice iz tega pokojninskega zavarovanja, predložijo zahtevana pisna dokazila in obvestijo institucijo iz drugega odstavka člena 45 o vseh dejstvih, ki lahko vplivajo na njihovo pravico.

Kadar so bile uradniku v celoti ali delno ►M112 začasno ◄ kratene pokojninske pravice ►M112 po členu 9 Priloge IX ◄ , ima pravico, da v sorazmernem znesku, za katerega je bila pokojnina manjša, zahteva povračilo plačanih pokojninskih prispevkov.

V ►M15 imenu ►M128 Unije ◄ ◄ jih zagotavlja institucija, ki jo določi proračunski organ; nobena druga institucija ne sme pod nobeno navedbo iz lastnih virov izplačati dajatev, predvidenih v tem pokojninskem zavarovanju.

Upokojencem, ki stalno prebivajo v Evropski uniji, se prejemki izplačujejo v evrih na banko v ►M131 Evropski uniji ◄ .

Upokojencem, ki stalno prebivajo izven Evropske unije, se pokojnine izplačujejo v evrih na ►M131 banko v Evropski uniji ali ◄ v državi, v kateri stalno prebivajo. Izjemoma se pokojnine lahko izplačujejo ►M131 ————— ◄ v tuji valuti v državi stalnega prebivališča upokojenca, pretvorjeni pa najnovejšem deviznem tečaju, ki se uporablja za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije.

Od zneska dajatve ali od dajatev, izplačljivih upravičencem, se odštejejo vsi zneski, ki jih uradnik ►M62 ali nekdanji uradnik, prejemnik ►M112 starostne pokojnine ali invalidnine ◄ ◄ , dolguje ►M128 Uniji ◄ na datum, ko postane pravica iz tega pokojninskega sistema izplačljiva. Vračilo dolžnega zneska se lahko razdeli na več mesecev.

Uradnik, za katerega se uporabljajo Kadrovski predpisi na podlagi prehodnih določb, je upravičen do pokojninskih pravic, ki se izračunajo od dne, ko se je vključil v začasni skupni sistem socialnega zavarovanja institucij ►M128 Unije ◄ .

Na uradnikovo zahtevo se njegove pokojninske pravice, ne glede na katere koli nasprotne določbe v Kadrovskih predpisih, izračunajo od datuma začetka dela na katerem koli položaju v instituciji ►M128 Evropske unije ◄ . Če ves čas ali del časa prejšnje zaposlitve ni plačeval prispevkov v sklad socialnega zavarovanja, je upravičen do obročnega nakupa pokojninskih pravic, za katere ni mogel plačevati prispevka. Šteje se, da so zneski prispevkov uradnika in ustrezni zneski prispevkov institucije na datum začetka veljavnosti teh kadrovskih predpisov knjiženi v dobro uradnika v začasnem skladu socialnega zavarovanja.

Če uradnik uveljavi možnost, da s svojega računa pri začasnem skupnem skladu socialnega zavarovanja institucij ►M128 Unije ◄ dvigne zneske, ki jih je moral plačati kot prispevke v matični državi, da je tam obdržal svoje pokojninske pravice, se njegove pokojninske pravice za obdobje članstva v začasnem skupnem skladu socialnega zavarovanja znižajo sorazmerno z zneski, ki jih dvigne z računa.

Prejšnji odstavek se ne uporabi, če uradnik v treh mesecih po tem, ko so zanj začeli veljati Kadrovski predpisi, prosi za dovoljenje, da povrne te zneske, ki se jim prištejejo 3,5 % letne obrestne obresti.

Uradnik, za katerega se uporabljajo Kadrovski predpisi na podlagi prehodnih določb, ki preneha delati v 65. letu starosti in ne dopolni po prvem odstavku člena 77 Kadrovskih predpisov zahtevanih desetih let, ima pravico izbrati odpravnino, ki se izračuna v skladu s členom 12 te priloge ali sorazmerni del pokojnine, ki se izračuna v skladu z drugim odstavkom člena 77 Kadrovskih predpisov.

Ta pokojninski sistem se uporablja za vdovo in upravičence po katerem koli uslužbencu ►M128 Unije ◄ , ki je umrl med aktivno zaposlitvijo pred začetkom veljavnosti Kadrovskih predpisov in za vsakega uslužbenca ►M128 Unije ◄ , ki je bil pred začetkom veljavnosti Kadrovskih predpisov popoln trajen invalid v smislu člena 78 Kadrovskih predpisov, pod pogojem, da se ►M15 na ►M128 Unijo ◄ ◄ prenesejo zneski, ki jih ima na računu začasnega skupnega sklada socialnega zavarovanja institucij ►M128 Unije ◄ . ►M15 ►M128 Unija ◄ prevzame obveznost ◄ plačevanja dajatev, predvidenih v tem pokojninskem sistemu.

Kadar koli se v preiskavi OLAF razkrije možna osebna vpletenost uradnika ali nekdanjega uradnika institucije, se pod pogojem, da to ne škoduje preiskavi, zadevna oseba o tem hitro obvesti. V nobenem primeru se po končani preiskavi ne sme pripraviti sklepne ugotovitve, v katerih je z imenom naveden uradnik, če ta ni imel možnosti dati pripombe v zvezi z dejstvi, ki se nanašajo nanj. Te pripombe se navedejo v sklepnih ugotovitvah.

V primerih, ko je zaradi preiskave potrebna popolna zaupnost in ki zahtevajo uporabo preiskovalnih postopkov, ki spadajo v pristojnost nacionalnega sodišča, se v soglasju z organom za imenovanje izpolnjevanje obveznosti glede možnosti uradnika, da da pripombe, lahko začasno odloži. V takih primerih ni mogoče začeti disciplinskega postopka, preden ima uradnik možnost dati pripombe.

Če po preiskavi OLAF uradniku, domnevnem kršilcu, ni mogoče dokazati krivde, se zadevna preiskava brez nadaljnjih ukrepov ustavi z odločitvijo direktorja OLAF, ki uradnika in institucijo o tem pisno obvesti. Uradnik lahko zahteva, da se ta odločitev vloži v njegov osebni spis.

Pravila, določena v členu 1 te priloge, se s potrebnimi spremembami uporabljajo za druge upravne preiskave, ki jih izvaja organ za imenovanja.

Ko se preiskava zaključi, organ za imenovanja obvesti zadevno osebo in ji predloži sklepne ugotovitve poročila o preiskavi ter, na zahtevo in ob upoštevanju varovanja legitimnih interesov tretjih strank, vse dokumente, ki so neposredno povezani z domnevnimi obtožbami proti njej.

►M131 Organi za imenovanja vsake institucije ◄ sprejmejo izvedbene postopke za ta člen v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

Po tem, ko je zadevni uradnik obveščen o vseh dokazih v spisu in po njegovem zaslišanju lahko organ za imenovanja na podlagi poročila o preiskavi:

(a)

odloči, da uradniku ni mogoče dokazati krivde, in o tem pisno obsveti uradnika; ali

(b)

odloči, da se ne sprejmejo nobeni disciplinski ukrepi, čeprav je, ali se zdi, da je prišlo do neizpolnjevanja obveznosti in, kadar je to primerno, uradnika opomni; ali

(c)

v primeru neizpolnjevanja obveznosti v smislu člena 86 Kadrovskih predpisov:

(i)

odloči, da začne disciplinski postopek, predviden v oddelku 4 te priloge ali

(ii)

odloči, da začne disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo.

Uradnika, ki ga iz objektivnih razlogov ni mogoče zaslišati po določbah te priloge, se lahko pozove, da da pisne pripombe, lahko pa ga zastopa oseba, ki jo sam izbere.

►M131 V vsaki instituciji se ustanovi disciplinska komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija), razen če se dve ali več agencij ne odloči, da bi v skladu z odstavkom 1a člena 9 Kadrovskih predpisov ustanovile skupno komisijo. ◄ Komisija ima vsaj enega člana, izbranega izven institucije, ki je lahko njen predsednik.

Komisija ima predsednika in štiri člane, ki jih lahko nadomeščajo namestniki, in v primerih, ki se nanašajo na uradnike iz razredov do AD 13, dva dodatna člana iz iste funkcionalne skupine in razreda kot uradnik v disciplinskem postopku.

Člani komisije in njihovi namestniki so za vse primere, razen tistih, ki se nanašajo na uradnike iz razreda AD 16 ali AD 15, imenovani izmed aktivno zaposlenih uradnikov razreda AD 14 ali višjega.

Člani komisije in njihovi namestniki so za primere, ki se nanašajo na uradnike iz razreda AD 16 ali AD 15, imenovani izmed aktivno zaposlenih uradnikov razreda AD 16.

Organ za imenovanja in odbor uslužbencev se dogovorita o priložnostnem postopku za imenovanje dodatnih članov iz odstavka 2, ki sodelujejo v primerih uslužbencev, napotenih na delo v tretjo državo.

Organ za imenovanja in odbor uslužbencev istočasno imenujeta po dva člana in namestnika.

Predsednika in namestnika predsednika imenuje organ za imenovanja.

Predsednik, člani in namestniki so imenovani za tri leta. Vendar pa institucije lahko predvidijo krajši mandat članov in namestnikov, pri čemer ta ne sme biti krajši od enega leta.

Dva člana komisije, razširjene v skladu s členom 5(2) te priloge, sta imenovana na naslednji način:

(a)

organ za imenovanja pripravi seznam, na katerem sta, če je to mogoče, imeni po dveh uradnikov iz vsakega razreda vsake funkcionalne skupine. Istočasno pošlje odbor uslužbencev organu za imenovanja seznam, ki ga pripravi na enaki podlagi;

(b)

v desetih dneh po obvestilu o poročilu, na katerem temelji odločitev o začetku disciplinskega postopka ali postopka, določenega v členu 22 Kadrovskih predpisov, predsednik komisije v prisotnosti zadevne osebe iz zgoraj omenjenih seznamov izžreba imeni dveh članov komisije, po enega iz vsakega seznama. Predsednik lahko odloči, da ga v tem postopku nadomešča tajnik. Predsednik obvesti zadevnega uradnika in posamezne člane komisije o njeni popolni sestavi.

Zadevni uradnik ima pravico, da v petih dneh po ustanovitvi komisije zavrne enega člana. Tudi institucija ima pravico zavrniti enega člana komisije.

V enakih mejah lahko člani komisije iz legitimnih razlogov prosijo za oprostitev dolžnosti in se umaknejo, če gre za navskrižje interesov.

Če je to potrebno, predsednik komisije izžreba nove člane, imenovane v skladu z odstavkom 4.

Predsednik in člani komisije so pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni.

Posvetovanja in delo komisije so tajni.

Organ za imenovanja lahko izreče eno od naslednjih kazni:

(a)

pisno opozorilo;

(b)

opomin;

(c)

odlog povišanja v stopnji za obdobje od enega do triindvajset mesecev;

(d)

nazadovanje v stopnji;

(e)

začasno degradiranje za obdobje med petnajst dnevi in enim letom;

(f)

degradiranje v isti funkcionalni skupini;

(g)

razporeditev v nižjo funkcionalno skupino, z ali brez degradiranja;

(h)

odstranitev z delovnega mesta in, kadar je to primerno, pro tempore znižanje pokojnine ali zadržanje določenega zneska od invalidnine za določen čas; učinki tega ukrepa ne zadevajo uradnikovih vzdrževancev. V primeru takega znižanja pa dohodek nekdanjega uradnika, skupaj z vsemi izplačljivimi družinskimi dodatki, ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma, določenega v členu 6 Priloge VIII.

Kadar uradnik dobiva starostno pokojnino ali invalidnino, organ za imenovanja lahko odloči, da za določen čas zadrži znesek od pokojnine ali invalidnine; učinki tega ukrepa ne zadevajo uradnikovih vzdrževancev. Dohodek nekdanjega uradnika, skupaj z vsemi izplačljivimi družinskimi dodatki, ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma, določenega v členu 6 Priloge VIII.

Za eno kršitev dolžnosti se izreče ena disciplinska kazen.

Teža disciplinskih kazni je sorazmerna s težo kršitve. Pri določitvi teže kršitve in odločitvi glede disciplinske kazni, ki se naloži, je treba upoštevati predvsem:

Organ za imenovanja se brez posvetovanja s komisijo lahko odloči za kazen v obliki pisnega opozorila ali opomina. Preden organ za imenovanja izreče tak ukrep, je uradnik zaslišan.

Organ za imenovanja predloži komisiji poročilo, v katerem so jasno navedena dejstva v zvezi z obtožbo in, kadar je to primerno, okoliščine, v katerih so se pojavila, vključno z vsemi oteževalnimi ali olajševalnimi okoliščinami.

Poročilo se pošlje zadevnemu uradniku in predsedniku komisije, ki z njim seznani člane komisije.

Po prejemu poročila ima zadevni uradnik pravico pridobiti svoj celotni osebni spis in kopirati vse za postopek pomembne dokumente, tudi razbremenilne dokaze.

Zadevni uradnik ima za pripravo zagovora na voljo najmanj petnajst dni od datuma prejema poročila, s katerim se začne disciplinski postopek.

Zadevnemu uradniku lahko pomaga oseba, ki jo sam izbere.

Če zadevni uradnik v prisotnosti predsednika prizna svojo kršitev in brez pridržkov sprejme poročilo iz člena 12 te priloge, lahko organ za imenovanja v skladu z načelom sorazmernosti med vrsto kršitve in zagroženo kaznijo, zadevo umakne s komisije. Kadar se zadeva umakne s komisije, da predsednik mnenje o možni kazni.

Po tem postopku lahko organ za imenovanja, z odstopanjem od člena 11 te priloge, naloži eno od kazni, predvidenih v členu 9(1) (a) do (d) te priloge.

Pred priznanjem krivde je treba zadevnega uradnika seznaniti z možnimi posledicami takega priznanja.

Pred prvim sestankom komisije predsednik zadolži enega od članov, da pripravi splošno poročilo o zadevi in o tem obvesti druge člane komisije.

Komisija zasliši zadevnega uradnika; na zaslišanju lahko predloži pisne ali ustne pripombe, osebno ali preko zastopnika. Lahko pokliče priče.

Institucijo pred komisijo zastopa uradnik, ki ima v ta namen mandat organa za imenovanja in ima enake pravice kot zadevni uradnik

V primerih, ko je preiskavo začel OLAF, komisija lahko zasliši njegove preiskovalce.

Če disciplinska komisija meni, da glede dejstev v zvezi z obtožbo ali okoliščinami njihovega nastanka nima dovolj jasnih informacij, odredi preiskavo, v kateri lahko vsaka stran predstavi svojo zadevo in odgovori drugi.

Preiskovalna dejanja opravlja v imenu komisije njen predsednik ali član. Komisija zaradi preiskave lahko zahteva katere koli dokumente, povezane z obravnavano zadevo. Institucija ravna v skladu s tako zahtevo v morebitnem roku, ki ga določi komisija. Kadar se taka zahteva naslovi na uradnika, se njegova zavrnitev zabeleži.

Po proučitvi predloženih dokumentov in ob upoštevanju vseh ustnih ali pisnih izjav ter izidov opravljene preiskave komisija z večino glasov sprejme obrazloženo mnenje o tem, ali so dejstva v zvezi z obtožbo dokazana in o kakršni koli kazni, ki bi morala izhajati iz njih. Mnenje podpišejo vsi člani komisije. K mnenju lahko vsak član priloži ločeno mnenje. Komisija pošlje mnenje organu za imenovanja in zadevnemu uradniku v dveh mesecih po datumu prejema poročila organa za imenovanja, pod pogojem, da je ta rok sorazmeren z zapletenostjo zadeve. Kadar se preiskava vodi na pobudo komisije, je rok štiri mesece, pod pogojem, da je ta rok sorazmeren z zapletenostjo zadeve.

Predsednik o zadevah, ki jih obravnava komisija, ne glasuje, razen glede proceduralnih zadev ali ob neodločenem izidu glasovanja.

Predsednik zagotovi, da se odločitve komisije izvršijo in vsakega člana seznani z vsemi informacijami in dokumenti v zvezi z zadevo.

Zapisnike sestan kov disciplinske komisije pripravi tajnik. Priče podpišejo zapisnik o svojem pričanju.

Če se disciplinski postopek konča z izrekom ene od kazni, predvidene v členu 9 te priloge, plača stroške disciplinskega postopka, nastale na uradnikovo pobudo, zlasti honorar branilca, uradnik.

Vendar lahko v izjemnih primerih, kadar bi bilo breme za zadevnega uradnika neupravičeno, organ za imenovanja odloči drugače.

Po zaslišanju uradnika sprejme organ za imenovanja odločitev, predvideno v členih 9 in 10 te priloge, v dveh mesecih po prejemu mnenja komisije. Odločitev mora biti utemeljena.

Če organ za imenovanja odloči, da zadevo zaključi brez izreka kakršne koli disciplinske kazni, o tem takoj pisno obvesti zadevnega uradnika. Zadevni uradnik lahko zahteva, da se ta odločitev vloži v njegov osebni spis.

Če organ za imenovanja uradnika obdolži hude kršitve, bodisi zaradi nespoštovanja poklicnih obveznosti ali zaradi kršitve zakona, lahko obdolženo osebo takoj za določen ali nedoločen čas odstrani z delovnega mesta.

Organ za imenovanja sprejme tako odločitev po zaslišanju zadevnega uradnika, razen v izjemnih okoliščinah.

V odločbi o začasni odstranitvi z delovnega mesta je navedeno, ali uradnik med začasno odstranitvijo dobiva osebne prejemke v celoti, oziroma kateri del prejemkov se odtegne. Znesek, izplačan uradniku skupaj z vsemi izplačljivimi družinskimi dodatki, ne sme biti v nobenem primeru nižji od zneska življenjskega minimuma, določenega v členu 6 Priloge VIII.

Položaj uradnika, ki je začasno odstranjen z delovnega mesta, je treba dokončno rešiti v šestih mesecih po datumu začetka suspenza. Če v šestih mesecih odločitev ni sprejeta, ima zadevni uradnik pravico ponovno dobivati celotne osebne prejemke, ob upoštevanju odstavka 3.

Po šestmesečnem roku iz odstavka 2 se osebni prejemki lahko še naprej odtegujejo, če je zadevni uradnik zaradi istih dejanj v kazenskem postopku in je zaradi tega v priporu. V takem primeru uradnik ne dobiva osebnih prejemkov v celoti, dokler pristojno sodišče ne odredi njegove izpustitve.

Zneski, odtegnjeni po odstavku 1, se uradniku vrnejo, če je s končno odločitvijo naložena disciplinska kazen, ki ni strožja od pisnega opozorila, opomina ali odloga povišanja v stopnji, ali če ni izrečena nobena disciplinska kazen; v slednjem primeru se vrnejo tudi obrestne obresti po stopnji, določeni v členu 12 Priloge XII.

Če pa uradnika za ta ista dejanja kazensko preganjajo, se končna odločitev sprejme šele po pravnomočni sodbi sodišča, ki je obravnavalo zadevo.

Odločitve iz členov 11, 14, 22 in 23 te priloge se v primerih, ko se je preiskava začela na pobudo OLAF, pošljejo Uradu v vednost.

Uradnik, ki mu je bila izrečena disciplinska kazen, razen odstranitve z delovnega mesta, lahko vloži prošnjo za izbris tega ukrepa iz osebnega spisa, v primeru pisnega opozorila ali opomina po treh letih, v primeru vseh drugih kazni pa po šestih letih. Organ za imenovanja odloči, ali prošnji ugodi.

Če se ugotovijo nova z dokazi podprta dejstva, organ za imenovanja lahko obnovi disciplinski postopek na lastno pobudo ali na zahtevo zadevnega uradnika.

Če uradniku ni bila dokazana krivda po členih 1(3) in 22(2) te priloge, ima pravico zahtevati, da se s pomočjo primerne objave odločitve organa za imenovanja popravi škoda, ki jo je utrpel.

Brez poseganja v člen 2(3) organ za imenovanja vsake institucije, če se mu to zdi primerno, po posvetovanju z odborom uslužbencev sprejme izvedbene postopke za to prilogo.

Ta priloga predpisuje posebne in izjemne določbe za uradnike ►M128 Evropske unije ◄ , ki delajo v tretji državi.

Za delo v tretji državi se lahko zaposli le državljane držav članic ►M128 Unije ◄ , organ za imenovanja se ne sme sklicevati na izjemo iz člena 28(a) Kadrovskih predpisov.

Splošne določbe za izvajanje se sprejmejo v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

Organ za imenovanja sprejme odločitev v interesu službe, če je to potrebno ne glede na prosta delovna mesta, s katero uradnike periodično premešča.

Organ za imenovanja opravi taka premeščanja po posebnem postopku, imenovanem „mobilnostni postopek“;, za katerega po posvetovanju z odborom uslužbencev določi podrobna pravila za izvajanje.

►M112 Po mobilnostnem postopku je uradnik, ki dela v tretji državi, z odločitvijo organa za imenovanje lahko začasno razporejen na sedež institucije ali kateri koli drug kraj zaposlitve v ►M128 Uniji ◄ ; taka razporeditev, za katero ni potrebna predhodna objava prostega delovnega mesta, ne sme trajati dlje kakor štiri leta. ◄ Kot izjema od prvega pododstavka člena 1 se organ za imenovanja na podlagi splošnih določb za izvajanje lahko odloči, da se za uradnika med začasno razporeditvijo še naprej uporabljajo nekatere določbe te priloge, razen njenih členov 5, 10 in 12.

Uradnik opravlja svoje naloge v kraju, v katerega je razporejen ob zaposlitvi ali premestitvi v interesu službe na osnovi mobilnostnega postopka.

Uradnik mora bivati v stanovanju, primernem za raven njegovih nalog in sestavo njegove vzdrževane družine, če le-tega preskrbi institucija.

Podrobna pravila za izvajanje odstavka 1 določi organ za imenovanja po posvetovanju z odborom uslužbencev. V skladu s pogoji, ki veljajo za vsak kraj zaposlitve, organ za imenovanja odloči tudi o upravičenosti do pohištva in druge stanovanjske opreme.

Uradnik ima v koledarskem letu pravico do dveh delovnih dni letnega dopusta za vsak mesec dela.

Ne glede na prvi odstavek tega člena imajo uradniki, ki že delajo v tretji državi na dan 1. januarja 2014 pravico do:

V letu, v katerem uradnik začne ali preneha opravljati delo v tretji državi, ima pravico do dveh delovnih dni dopusta za vsak dopolnjen mesec dela, do dveh delovnih dni za nedopolnjen mesec z več kot 15 dnevi in do enega delovnega dneva za nedopolnjen mesec s 15 dnevi ali manj.

Če uradnik zaradi neslužbenih razlogov ne izkoristi letnega dopusta pred koncem tekočega koledarskega leta, lahko v prihodnje leto prenese največ 14 delovnih dni dopusta.

Organ za imenovanja lahko izjemoma s posebnim obrazloženim sklepom uradniku prizna dopust za počitek zaradi zelo težkih življenjskih razmer v kraju zaposlitve. Organ za imenovanja določi kraje oziroma mesto/a, za katera se tak dopust lahko odobri.

Uradniki, ki se udeležijo strokovnih izobraževanj in usposabljanj v skladu s členom 24a Kadrovskih predpisov in ki se jim odobri dopust za počitek v skladu s prvim odstavkom tega člena, se zavežejo, kadar primerno, združiti obdobja navedenih izobraževanj in usposabljanj s svojim dopustom za počitek.

Letni dopust se lahko izkoristi naenkrat ali v več delih, glede na uradnikove želje in ob upoštevanju zahtev službe. Vseeno pa mora vsaj del dopusta trajati dva zaporedna tedna.

Dopust za počitek iz člena 8 ne sme presegati 15 ►M112 delovnih dni ◄ za vsako leto dela. ►M112 ————— ◄ .

Trajanje dopusta za počitek se podaljša za čas potovanja, ki se izračuna v skladu s členom 7 Priloge V h Kadrovskim predpisom.

Med starševskim dopustom iz člena 42a ali družinskim dopustom iz člena 42b Kadrovskih predpisov za uradnike se členi 5, 23 in 24 te priloge uporabljajo še naprej za kumulativno obdobje največ šestih mesecev za vsaki dve leti razporeditve v tretjo državo, člen 15 te priloge pa se uporablja še naprej za kumulativno obdobje največ devetih mesecev za vsaki dve leti razporeditve v tretjo državo.

Dodatek za življenjske razmere se določi glede na kraj zaposlitve uradnika, izrazi pa se v odstotku referenčnega zneska. Ta referenčni znesek vključuje celotno osnovno plačo ter dodatek za izselitev, gospodinjski dodatek in otroški dodatek, od te vsote pa se odštejejo obvezni odtegljaji, navedeni v Kadrovskih predpisih ali uredbah, sprejetih za njihovo izvajanje.

Dodatek iz prejšnjega odstavka se ne izplačuje, če je uradnik zaposlen v državi, kjer se lahko šteje, da so življenjske razmere enake običajnim razmeram v Evropski uniji.

Za druge kraje zaposlitve se dodatek za življenjske razmere določi med drugim ob upoštevanju naslednjih meril:

Organ za imenovanja pregleda dodatek za življenjske razmere, določen za vsak kraj zaposlitve, in ga po potrebi po pridobitvi mnenja odbora uslužbencev vsako leto prilagodi.

Organ za imenovanja se lahko odloči, da bo poleg dodatka za življenjske razmere odobril dodatno premijo, če je bil uradnik večkrat razporejen na kraj zaposlitve, ki velja za težkega ali zelo težkega. Ta dodatna premija ne presega 5 % referenčnega zneska iz prvega pododstavka, da pa bi se upoštevala enaka obravnava, organ za imenovanja posamezne odločitve ustrezno utemelji, pri čemer se opre na raven težavnosti predhodne prerazporeditve.

Če so življenjske razmere v kraju zaposlitve take, da je uradnik osebno ogrožen, se mu na podlagi posebnega obrazloženega sklepa organa za imenovanja izplača začasno povišani dodatek. Ta dodatek se določi kot odstotek od referenčnega zneska iz prvega pododstavka odstavka 1:

—

če organ svojemu osebju odsvetuje, da bi se v kraj zaposlitve preselili s svojo družino in drugimi vzdrževanci, uslužbenci pa to priporočilo upoštevajo;

—

če organ začasno zmanjša število osebja, ki dela v kraju zaposlitve.

V ustrezno utemeljenih primerih lahko organ za imenovanja tudi določi, da se uradnik napoti na delovno mesto brez družine. Zgoraj omenjeni dodatek se izplača članom osebja, ki spoštujejo to določilo.

O podrobnih določbah za uporabo tega člena odloči organ za imenovanja.

Osebni prejemki in tudi dodatki iz člena 10 se izplačujejo v ►M94 eurih ◄ v ►M131 Evropski uniji ◄ . Zanje velja ponderiranje, ki se uporabi za osebne prejemke uradnikov, zaposlenih v Belgiji.

Na uradnikovo zahtevo lahko organ za imenovanja sklene, da se izplačilo prejemkov iz dela v celoti ali delno opravi v valuti države zaposlitve. V tem primeru se uporabi ponderiranje za kraj zaposlitve, konverzijo pa se opravi na podlagi ustreznega menjalnega tečaja.

V pravilno utemeljenih izjemnih primerih organ za imenovanja celotno izplačilo ali njegov del lahko opravi v valuti, ki ni valuta države zaposlitve, tako, da se ohrani kupna moč.

Da bi uradnikom v največji možni meri zagotovili enako kupno moč ne glede na kraj zaposlitve, se enkrat letno v skladu s prilogo XI posodobijo ponderji iz člena 12. Po posodobitvi se vse vrednosti razumejo kot referenčne vrednosti. Komisija informativno objavi posodobljene vrednosti v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Če pa se za določeno državo ugotovi, da se je razlika med življenjskimi stroški, izmerjenimi na podlagi ponderiranja, in ustreznimi menjalnimi tečaji od zadnje posodobitve povečala za več kot 5 %, se opravi začasna posodobitev za prilagoditev ponderjev v skladu s postopkom iz prvega odstavka.

Komisija predloži Svetu letno poročilo o izvajanju te priloge in zlasti o določanju zneska dodatka za življenjske razmere, predvidenega v členu 10.

Pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja, dobi uradnik dodatek za šolanje, s katerim pokriva dejanske stroške šolanja, dodatek se izplača ob predložitvi dokazil. Razen v primerih, ki jih organ za imenovanja šteje za izjemne, ta dodatek ne sme presegati trikratnega dvojnega najvišjega dodatka za šolanje.

Povračila se izplačajo uradniku na podlagi obrazložene zahteve ►M112 v eurih ali v valuti države zaposlitve ali v valuti, v kateri so stroški nastali ◄ .

Uradniki lahko izberejo izplačilo nadomestila za nastanitev ali nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve v ►M94 eurih ◄ ali v valuti države nastanitve ali preselitve; v primeru preselitve se nadomestilo ponderira glede na kraj in pretvori po ustreznem deviznem tečaju.

Če se mora uradnik, ki ►M112 prebiva v stanovanju, preskrbljenem na podlagi člena 5 ali 23 te priloge in ◄ , zaradi razlogov, na katere ne more vplivati, v kraju zaposlitve preseliti, dobi na podlagi posebnega obrazloženega sklepa organa za imenovanja in ob predložitvi dokazil povrnjene stroške za selitev pohištva in osebnih stvari v skladu s pravili, ki se nanašajo na selitev.

V takih primerih mu ob predložitvi dokazil povrnejo ►M112 druge stroške, nastale zaradi spremembe bivališča ◄ , ob upoštevanju najvišjega zneska v višini polovice nadomestila za nastanitev.

Ob predložitvi hotelskih računov in po predhodni odobritvi organa za imenovanja se uradniku povrnejo hotelski stroški zanj in za njegovo družino, če v kraju zaposlitve prebiva v hotelu, ker mu stanovanja iz člena 5 še ni mogoče dodeliti ali mu ni več na voljo, ali če zaradi razlogov, na katere ne more vplivati, ni mogel zasesti dodeljenega stanovanja.

Uradnik dobiva tudi hranarino, predvideno v členu 10 Priloge VII, znižano za 50 %, razen v primerih višje sile, kar določi organ za imenovanja.

Če uradniku ni mogoče preskrbeti nastanitve v hotelu, ima po predhodni odobritvi organa za imenovanje pravico do povračila dejanskih stroškov najema začasnega stanovanja.

Uradnik, ki za službena potovanja, neposredno povezana z opravljanjem njegovih nalog, nima na voljo službenega avtomobila, dobi obrabnino za uporabo svojega avtomobila. Znesek obrabnine določi organ za imenovanja.

Ob dopustu za počitek se uradniku povrnejo stroški potovanja od kraja zaposlitve do odobrenega kraja dopusta, če pa je upravičen do gospodinjskega dodatka se stroški povrnejo tudi za zakonca in vzdrževance, če živijo z njim.

Ne glede na razdaljo in če potovanje z vlakom ni mogoče ali ni izvedljivo, se na podlagi posebnega sklepa in po predložitvi letalskih vozovnic povrnejo stroški zanje.

Če mora uradnik ob začetku dela ali premestitvi spremeniti kraj bivanja, da bi izpolnil določbe člena 20 Kadrovskih predpisov, institucija pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja, in glede na vrsto nastanitve, ki se uradniku lahko preskrbi v kraju zaposlitve, plača stroške:

V primeru prenehanja delovnega razmerja ali smrti uradnika institucija plača dejanske stroške selitve njegovega pohištva in osebnih stvari iz kraja, kjer se takrat nahajajo, v matični kraj, ali stroške prevoza osebnih stvari iz kraja zaposlitve v matični kraj, pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja. Povrne se lahko posamezne ali vse zgoraj navedene stroške.

Institucija uradniku na poskusnem delu vnaprej izplača dodatek za začasno namestitev in stroške prevoza osebnih stvari njegove žene in vzdrževancev.

Če se uradnik po koncu poskusne dobe ne zaposli, institucija lahko v izjemnih primerih ukrepa tako, da na podlagi določb, ki jih predpiše organ za imenovanja, dobi povračilo do polovice teh zneskov.

Organ za imenovanja uradniku na podlagi seznama držav, ki ga ta organ opredeli, in če institucija uradniku ne preskrbi stanovanja, plačuje dodatek za namestitev ali povrne najemnino, ki jo je uradnik plačal.

Dodatek za namestitev se plačuje na podlagi predložitve najemne pogodbe, razen če se organ za imenovanja tej obveznosti odpove iz ustrezno utemeljenih razlogov, povezanih s praksami in lokalnimi razmerami v kraju zaposlitve v zadevni tretji državi. Dodatek za namestitev se izračuna predvsem na podlagi ravni uradnikovih nalog, nato pa tudi na podlagi sestave družine, ki jo vzdržuje.

Najemnina se povrne, če je organ za imenovanja namestitev izrecno odobril in če ustreza predvsem ravni uradnikovih nalog, nato pa tudi sestavi družine, ki jo vzdržuje.

Podrobna pravila za uporabo tega člena določi organ za imenovanja. Dodatek za namestitev v nobenem primeru ne presega stroškov, ki so nastali uradniku.

Uradnik, njegova žena, otroci in drugi vzdrževanci so vključeni v dodatno zdravstveno zavarovanje, ki pokriva razliko med dejanskimi stroški in izplačili iz zavarovanja, predvidenega v členu 72 Kadrovskih predpisov; povračil po členu 72(3) ni.

Polovico premije plača uradnik, polovico pa institucija. Vendar pa uradnikov prispevek ne sme presegati 0,6 % njegove osnovne plače, morebitno razliko poravna institucija.

Uradnik, njegova žena, otroci in drugi vzdrževanci so zavarovani za repatriacijo iz zdravstvenih razlogov v primeru sile ali skrajne sile; celotno premijo plača institucija.

Uradnikova žena, otroci in drugi vzdrževanci so v državah iz seznama, ki ga v ta namen sprejme organ za imenovanja, zavarovani za primer nesreče izven ►M128 Unije ◄ .

LETNA POSODOBITEV OSEBNIH PREJEMKOV, PREDVIDENA V ČLENU 65(1) KADROVSKIH PREDPISOV

Eurostat za namen posodobitve iz člena 65(1) Kadrovskih predpisov in člena 13 Priloge X, vsako leto pred koncem oktobra pripravi poročilo o spremembah življenjskih stroškov v Bruslju in Luksemburgu, o ekonomskih paritetah med Brusljem in nekaterimi kraji v državah članicah in po potrebi v tretjih državah ter o spremembah kupne moči plač nacionalnih javnih uslužbencev državnih uprav.

Eurostat pripravi indeks, s katerim se izmerijo spremembe življenjskih stroškov za uradnike Unije v Belgiji in Luksemburgu. Ta indeks (v nadaljnjem besedilu „skupni indeks“) se izračuna s ponderiranjem nacionalne inflacije (kot ga merijo harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v primeru Belgije in indeks cen življenjskih potrebščin v primeru Luksemburga) od junija predhodnega leta do junija tekočega leta skladno s porazdelitvijo osebja, zaposlenega v teh državah članicah.

4. Spremembe kupne moči plač nacionalnih javnih uslužbencev državnih uprav (posebni kazalniki)

Komisija za namene člena 15 te priloge redno preverja potrebe po kadrih v institucijah.

se določi na podlagi razmerij med ustreznimi ekonomskimi paritetami iz člena 1 te priloge in menjalnimi tečaji iz člena 63 Kadrovskih predpisov za ustrezne države.

V krajih zaposlitve z visoko stopnjo inflacije se uporabijo postopki iz člena 8 te priloge v zvezi z retroaktivno uporabo korekcijskih koeficientov.

Če ta retroaktivna posodobitev zahteva povračilo preplačanih zneskov, se tako povračilo lahko porazdeli na obdobje največ 12 mesecev od začetka veljavnosti naslednje letne posodobitve.

VMESNE POSODOBITVE OSEBNIH PREJEMKOV IN POKOJNIN (ČLEN 65(2) KADROVSKIH PREDPISOV)

Če napoved kaže negativen odstotek, se pri izračunu vmesne posodobitve upošteva polovica tega odstotka.

je znesek posodobitve skupni indeks, pomnožen, kadar je to ustrezno, s polovico napovedanega posebnega kazalnika, če je ta negativen.

Korekcijski koeficienti so razmerje med ustrezno ekonomsko pariteto in menjalnim tečajem iz člena 63 Kadrovskih predpisov, pomnoženo z vrednostjo posodobitve, če prag posodobitve za Bruselj in Luksemburg ni dosežen.

DATUM, KO ZAČNE UČINKOVATI KOREKCIJSKI KOEFICIENT (KRAJI ZAPOSLITVE Z VISOKO RASTJO ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV)

OBLIKOVANJE IN ODPRAVA KOREKCIJSKIH KOEFICIENTOV (ČLEN 64 KADROVSKIH PREDPISOV)

Taka zahteva bi morala temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki kažejo na več let trajajočo znatno razliko v življenjskih stroških med krajem zaposlitve in glavnim mestom zadevne države članice (razen za Nizozemsko, kjer se namesto Amsterdama uporabi Haag). Če Eurostat potrdi, da je razlika znatna (več kot 5 %) in trajna, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov določi korekcijski koeficient za ta kraj.

Za vrednost posebnega kazalnika, uporabljenega za letno posodobitev, veljata zgornja omejitev 2 % in spodnja omejitev – 2 %. Če vrednost posebnega kazalnika presega zgornjo omejitev ali je nižja od spodnje, se za izračun vrednosti posodobitve uporabi vrednost omejitve.

Preostala letna posodobitev, ki nastane iz razlike med vrednostjo posodobitve, izračunano s posebnim kazalnikom, in vrednostjo posodobitve, izračunano z omejitvijo, se uporabi od 1. aprila naslednjega leta.

VLOGA EUROSTATA IN ODNOSI Z NACIONALNIMI STATISTIČNIMI INŠTITUTI ALI DRUGIMI USTREZNIMI ORGANI DRŽAV ČLANIC

Naloga Eurostata je spremljati kakovost temeljnih podatkov in statističnih metod, ki se uporabljajo za ugotovitev dejavnikov, ki se upoštevajo pri posodobitvi osebnih prejemkov. Eurostat zlasti opravi vse ocene ali študije, potrebne za tako spremljanje.

Eurostat marca vsako leto skliče sestanek delovne skupine, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz nacionalnih statističnih uradov ali drugih ustreznih organov držav članic, imenovano „delovna skupina za člena 64 in 65 Kadrovskih predpisov“.

Na tem sestanku se preučita statistična metodologija in njeno izvajanje v zvezi s posebnimi in kontrolnimi kazalniki, skupnim indeksom in ekonomskimi paritetami.

Zagotovijo se tudi podatki, potrebni za pripravo napovedi sprememb kupne moči za namene vmesne posodobitve osebnih prejemkov, skupaj s podatki o delovnem času v državnih upravah.

Države članice Eurostat na njegovo zahtevo obvestijo o kakršnih koli dejavnikih, ki neposredno ali posredno vplivajo na sestavo in spremembe osebnih prejemkov javnih uslužbencev državnih uprav.

Za določitev prispevka uradnikov v pokojninski sistem iz člena 83(2) Kadrovskih predpisov Komisija vsakih pet let, prvič v letu 2004, opravi aktuarsko oceno ravnotežja pokojninskega sistema in člena 83a(3) Kadrovskih predpisov. V tej oceni je navedeno, ali je prispevek uradnikov zadosten za financiranje ene tretjine stroškov pokojninskega sistema.

Ob pripravi pregleda iz člena 83a(4) Kadrovskih predpisov Komisija vsako leto posodobi aktuarsko oceno, pri čemer upošteva populacijske spremembe, opredeljene v členu 9 te priloge, spremembe obrestne mere, opredeljene v členu 10 te priloge in stopnje letne spremembe plačnih lestvic uradnikov, opredeljene v členu 11 te priloge.

Ocena in posodobitve se opravijo v vsakem letu n, na podlagi populacije aktivnih članov pokojninskega sistema na dan 31. decembra predhodnega leta (n-1).

Vsaka posodobitev prispevne stopnje začne učinkovati 1. julija, sočasno z letno posodobitvijo osebnih prejemkov v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov. Nobena posodobitev ne sme povzročiti, da bi bil prispevek več kot eno odstotno točko nad ali pod stopnjo, veljavno v predhodnem letu.

Razlika med posodobitvijo prispevne stopnje, ki bi izhajala iz aktuarskega izračuna, in med posodobitvijo, ki izhaja iz odstopanja iz zadnjega stavka odstavka 1, se nikoli ne izterja ali posledično upošteva pri kasnejših aktuarskih izračunih. Prispevna stopnja, ki bi izhajala iz aktuarskega izračuna, se navede v poročilu o oceni iz člena 1 te priloge.

V petletnih aktuarskih ocenah se določijo pogoji za uravnoteženje, pri čemer se kot obremenitve sistema upoštevajo starostne pokojnine, opredeljene v členu 77 Kadrovskih predpisov, invalidnine, opredeljene v členu 78 Kadrovskih predpisov, družinske pokojnine, opredeljene v členih 79 in 80 Kadrovskih predpisov.

Aktuarsko ravnotežje se oceni na podlagi metode izračunavanja, določene v tem poglavju.

Po tej metodi predstavlja „aktuarska vrednost“ pokojninskih pravic, pridobljenih pred datumom izračuna, preteklo obveznost iz delovnega razmerja, medtem ko predstavlja aktuarska vrednost pokojninskih pravic, ki bodo pridobljene v letu dela, ki se začne na datum izračuna, „strošek iz delovnega razmerja“.

Domneva se, da se bodo vse upokojitve (razen zaradi invalidnosti) pojavile v določeni povprečni starosti (r). Povprečno upokojitveno starost je treba posodobiti le ob petletni aktuarski oceni iz člena 1 te priloge, za različne skupine zaposlenih je ta lahko različna.

Pri določanju aktuarskih vrednosti:

(a)

se upoštevajo prihodnje spremembe uradnikove osnovne plače med datumom izračuna in domnevno upokojitveno starostjo;

(b)

se ne upoštevajo pokojninske pravice, prislužene pred datumom izračuna (pretekla obveznost iz delovnega razmerja).

V aktuarski oceni stroškov iz delovnega razmerja se upoštevajo vse ustrezne določbe, predvidene v teh Kadrovskih predpisih (predvsem v Prilogah VIII in XIII).

Za določitev realne diskontne stopnje in letne spremembe plačnih lestvic uradnikov ►M128 Unije ◄ se uporabi postopek glajenja. Glajenje se dobi s pomočjo ►M131 tridesetletne ◄ drseče sredine obrestnih mer in povišanja plačnih lestvic.

Formula za prispevek temelji na enačbi:

Prispevek uslužbencev za stroške financiranja pokojninskega sistema se izračuna kot ena tretjina razmerja med stroškom iz delovnega razmerja za tekoče leto (n) za vse uradnike, ki so aktivni člani pokojninskega sistema in med seštevkom letnih osnovnih plač za isto populacijo aktivnih članov pokojninskega sistema na dan 31. decembra predhodnega leta (n-1).

Strošek iz delovnega razmerja je znesek:

(a)

stroška iz delovnega razmerja za upokojitev (podrobnosti v členu 6 te priloge), to je aktuarska vrednost pokojninskih pravic, ki bodo pridobljene med letom n, vključno z vrednostjo tistega dela te pokojnine, ki bo postal izplačljiv preživelemu zakoncu in/ali vzdrževanim otrokom ob smrti uradnika po upokojitvi (vsota, ki se izplača po smrti);

(b)

stroška iz delovnega razmerja za invalidnost (podrobnosti v členu 7 te priloge), to je aktuarska vrednost pokojninskih pravic, ki bodo postale izplačljive aktivnim uradnikom, za katere se pričakuje, da bodo v letu n postali invalidi; in

(c)

stroška iz delovnega razmerja za družinske pokojnine (podrobnosti v členu 8 te priloge), to je aktuarska vrednost pokojninskih pravic, ki bodo postale izplačljive na račun aktivnih uradnikov, za katere se pričakuje, da bodo v letu n umrli.

Ocena stroškov iz delovnega razmerja temelji na pokojninskih pravicah in ustreznih anuitetah, določenih v členih 6 do 8 te priloge.

Aktuarska sedanja vrednost anuitet je en EUR letno, ob upoštevanju obrestne mere, stopnje letne sprememb plačnih lestvic in verjetnosti preživetja do upokojitvene starosti.

Upošteva se znesek življenjskega minimuma, naveden v poglavju 2 naslova V Kadrovskih predpisov in v Prilogi VIII.

Za izračun vrednosti starostnih pokojnin se pokojninske pravice, pridobljene v letu n, izračunajo za vsakega aktivnega uradnika tako, da se njegova predvidena osnovna plača ob upokojitvi pomnoži z zanj veljavnim odmernim faktorjem.

Če so kumulativne pokojninske pravice (pravice iz zaposlitve, vključno s premestitvami), pripisane uradniku na dan 31. decembra leta n-1, vsaj 70 %, se šteje, da v letu n ni pridobil pravice do pokojnine.

Predvidena osnovna plača (PS) ob upokojitvi se izračuna iz osnovne plače na dan 31. decembra predhodnega leta in ob upoštevanju stopnje letne rasti plačnih lestvic ter ocenjene letne stopnje rasti zaradi delovne dobe in napredovanja, kakor sledi:

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)

Ker se opravijo realni izračuni, brez inflacije, sta stopnja letne spremembe v plačnih lestvicah in letna stopnja rasti zaradi delovne dobe in napredovanj, stopnji rasti brez inflacije.

Na podlagi izračuna pokojninskih pravic, ki jih zasluži uradnik, se aktuarska vrednost teh pokojninskih pravic (in pokojnin, izplačljivih preživelim družinskim članom) izračuna tako, da se letne pokojninske pravice, opredeljene zgoraj, pomnožijo z vsoto:

(a)

takoj plačljive, za m let odložene anuitete, v starosti x:

pri čemer je:

x = starost uradnika na dan 31. december leta n-1

τ = obrestna mera

kpx = verjetnost, da bo oseba, stara x let, čez k let še živa

m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

ω = zgornja meja iz tablic umrljivosti;

(b)

takoj plačljive odložene anuitete, izplačljive preživelim družinskim članom v starostih x in y, pri čemer je y domnevna starost zakonca. Ta slednja anuiteta se pomnoži z verjetnostjo, da je uradnik poročen in s stopnjo, veljavno za izplačilo preživelim družinskim članom, določeno v skladu s prilogo VIII:

pri čemer je:

x = starost uradnika na dan 31. december leta n-1

y = starost uradnikovega zakonca na dan 31. decembra leta n-1

τ = obrestna mera

kpx = verjetnost, da bo uradnik, star x let, čez k let še živ

kpy = verjetnost, da bo oseba, stara y let (zakonec uradnika, starega x let), čez k let še živa

m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

ω = zgornja meja iz tablic umrljivosti.

Izračun stroškov iz delovnega razmerja za upokojitev upošteva:

(a)

odmerno premijo za uradnike, ki ostanejo v delovnem razmerju po upokojitveni starosti;

(b)

koeficient znižanja za uradnike, ki prenehajo delati pred upokojitveno starostjo.

Za izračun vrednosti invalidnin se število invalidnin, za katere se pričakuje, da bodo postale izplačljive v letu n, oceni tako, da se za vsakega aktivnega uradnika uporabi verjetnost, da v letu n postane invalid. To verjetnost se nato pomnoži z letnim zneskom invalidnin, do katerih bo upravičen uradnik.

Pri izračunu aktuarske vrednosti invalidnin, ki se prvič izplačajo v letu n, se uporabijo naslednje anuitete:

(a)

takoj plačljiva začasna anuiteta v starosti x let:

pri čemer je:

x = starost uradnika na dan 31. december leta n-1

τ = obrestna mera

kpx = verjetnost, da bo oseba, stara x let, čez k let še živa

m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic),

(b)

takoj plačljiva anuiteta, ki se izplača preživelim družinskim članom. Ta slednja anuiteta se pomnoži z verjetnostjo, da je uradnik poročen in z stopnjo, veljavno za izplačilo preživelim družinskim članom:

pri čemer je:

x = starost uradnika na dan 31. december leta n-1

y = starost uradnikovega zakonca na dan 31. decembra leta n-1

τ = obrestna mera

kpx = verjetnost, da bo oseba, stara x let, čez k let še živa

m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)

kpy = verjetnost, da bo oseba, stara y let (zakonec osebe, stare x let), čez k let še živa

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

Vrednost pokojninskih pravic, ki bodo v letu n postale izplačljive preživelim družinskim članom, se meri tako, da se za vsakega uradnika uporabi verjetnost, da med letom lahko umre. Nato se to verjetnost pomnoži z letnim zneskom zakončeve pokojnine, ki bo postala izplačljiva v tekočem letu. Pri izračunu se upoštevajo morebitne pokojnine po starših, ki lahko postanejo izplačljive.

Pri izračunu aktuarske vrednosti pokojninskih pravic, ki bodo postale izplačljive preživelim družinskim članom v letu n, se uporabi takoj plačljiva anuiteta. Ta anuiteta se pomnoži z verjetnostjo, da je uradnik poročen:

kpy = verjetnost, da bo oseba, stara y let (zakonec osebe, stare x let), čez k let še živa

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

Demografski parametri, ki se upoštevajo pri aktuarski oceni, temeljijo na opazovanju populacije, vključene v sistem, in se sestoji iz aktivno zaposlenih in upokojencev. Te podatke Komisija zbira letno, pri čemer uporabi podatke, ki jih dobi od različnih institucij in agencij, katerih zaposleni so vključeni v sistem.

Na podlagi opazovanja te populacije se sklepa predvsem na strukturo populacije, povprečno upokojitveno starost in preglednice invalidnosti.

Tabele umrljivosti se nanašajo na populacijo, ki ima kar najbolj podobne značilnosti kot populacija, ki je vključena v sistem. Posodobijo se le ob petletni aktuarski oceni iz člena 1 te priloge.

Obrestne mere, ki se upoštevajo pri aktuarskih izračunih, temeljijo na opazovanih povprečnih letnih obrestnih merah dolgoročnih javnih dolgov držav članic, ki jih objavi Komisija. Za izračun ustrezne obrestne mere brez inflacije, potrebne za aktuarske izračune, se uporabi ustrezen indeks cen življenjskih potrebščin.

Efektivna letna mera, ki se uporabi pri aktuarskih izračunih, je povprečje dejanskih povprečnih obrestnih mer za ►M131 30 let ◄ pred tekočim letom.

Letna sprememba plačnih lestvic uradnikov, ki se upošteva pri aktuarskih izračunih, temelji na posebnih kazalcih iz člena 1(4) Priloge XI.

Efektivna letna mera, ki se uporabi pri aktuarskih izračunih, je povprečje neto posebnih kazalcev za Evropsko unijo za ►M131 30 let ◄ pred tekočim letom.

Do leta 2020 se za uporabo členov 4(6), 10(2) in 11(2) te priloge drseča sredina izračunava na podlagi naslednje časovne lestvice:

Obrestna mera iz členov 4 in 8 Priloge VIII za izračun obrestnih obresti je efektivna obrestna mera iz člena 10 te priloge in se ob petletnih aktuarskih ocenah po potrebi posodobi.

V zvezi s posodobitvijo se obrestna mera iz členov 4 in 8 Priloge VIII razume kot referenčna obrestna mera. Komisija informativno objavi posodobljene efektivne obrestne mere v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Za tehnično izvajanje te priloge je odgovoren Eurostat.

Pri pripravi aktuarske ocene iz člena 1 te priloge Eurostatu pomaga eden ali več usposobljenih neodvisnih strokovnjakov. Eurostat jim zagotovi predvsem parametre iz členov 9 do 11 te priloge.

Vsako leto 1. septembra Eurostat predloži poročilo o oceni in posodobitvah iz člena 1 te priloge.

Vsa vprašanja glede metodologije, ki se pojavijo pri izvajanju te priloge, obravnava Eurostat v sodelovanju z nacionalnimi strokovnjaki iz ustreznih organov držav članic in usposobljenim neodvisnim strokovnjakom ali strokovnjaki. V ta namen Eurostat skliče sestanek te skupine vsaj vsako leto. Če se zdi Eurostatu potrebno, lahko sestanke skliče pogosteje.

Komisija v letu 2022 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu upošteva proračunske posledice te priloge in oceni aktuarsko ravnotežje pokojninskega sistema. Če bo to primerno, bo Komisija na podlagi tega poročila podala predlog za spremembo te priloge.

Komisija v letu 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo o uporabi te priloge.

Prehodni ukrepi, ki se uporabljajo za uradnike ►M128 Unije ◄ (člen 107a Kadrovskih predpisov)

V obdobju od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006 se člen 5(1) in (2) Kadrovskih predpisov nadomesti z naslednjim:

„1.

Delovna mesta, ki jih urejajo Kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v padajočem vrstnem redu v štiri kategorije, in sicer A*, B*, C* in D*.

V kategoriji A* je dvanajst, v kategoriji B* devet, v kategoriji C* sedem in v kategoriji D* pet razredov.“

Vsako sklicevanje na datum zaposlitve se šteje kot sklicevanje na datum začetka dela.

1. maja 2004 se, ob upoštevanju člena 8 te priloge, razredi uradnikov, ki imajo enega od upravnih statusov, določenih v členu 35 Kadrovskih predpisov, preimenujejo na naslednji način:

Prejšnji razred	Nov (vmesni razred)	Prejšnji razred	Nov (vmesni razred)	Prejšnji razred	Nov (vmesni razred)	Prejšnji razred	Nov (vmesni razred)
A1	A*16
A2	A*15
A3/LA3	A*14
A4/LA4	A*12
A5/LA5	A*11
A6/LA6	A*10	B1	B*10
A7/LA7	A*8	B2	B*8
A8/LA8	A*7	B3	B*7	C1	C*6
		B4	B*6	C2	C*5
		B5	B*5	C3	C*4	D1	D*4
				C4	C*3	D2	D*3
				C5	C*2	D3	D*2
						D4	D*1

Ob upoštevanju določb člena 7 te priloge se osnovne mesečne plače določijo za vsak razred in stopnjo, kakor predvidevajo naslednje tabele (v evrih):

Kategorija A (1) (2)
Prejšnji razredi	Nov vmesni razred	1	2	3	4	5	6	7	8
A1	A*16	14 822,86	15 445,74	16 094,79	16 094,79	16 094,79	16 094,79
		12 717,09	13 392,63	14 068,17	14 743,71	15 419,25	16 094,79
		0,8579377	0,8670760	0,8740822	0,9160548	0,9580274	1,0
A2	A*15	13 100,93	13 651,45	14 225,11	14 620,87	14 822,86	15 445,74
		11 285,38	11 930,01	12 574,64	13 219,27	13 863,90	14 508,53
		0,8614182	0,8739006	0,8839749	0,9041370	0,9353053	0,9393224
A3	A*14	11 579,04	12 065,60	12 572,62	12 922,41	13 100,93	13 651,45	14 225,11	14 822,86
		9 346,34	9 910,20	10 474,06	11 037,92	11 601,78	12 165,64	12 729,50	13 293,36
		0,8071775	0,8213599	0,8330849	0,8541688	0,8855692	0,8911610	0,8948613	0,8968148
	A*13	10 233,93	10 663,98	11 112,09	11 421,25	11 579,04
A4	A*12	9 045,09	9 425,17	9 821,23	10 094,47	10 233,93	10 663,98	11 112,09	11 579,04
		7 851,92	8 292,03	8 732,14	9 172,25	9 612,36	10 052,47	10 492,58	10 932,69
		0,8680864	0,8797751	0,8891086	0,9086411	0,9392638	0,9426565	0,9442490	0,9441793
A5	A*11	7 994,35	8 330,28	8 680,33	8 921,83	9 045,09	9 425,17	9 821,23	10 233,93
		6 473,51	6 857,02	7 240,53	7 624,04	8 007,55	8 391,06	8 774,57	9 158,08
		0,8097606	0,8231440	0,8341307	0,8545377	0,8852925	0,8902821	0,8934288	0,8948742
A6	A*10	7 065,67	7 362,57	7 671,96	7 885,41	7 994,35	8 330,28	8 680,33	9 045,09
		5 594,32	5 899,56	6 204,80	6 510,04	6 815,28	7 120,52	7 425,76	7 731,00
		0,7917607	0,8012909	0,8087633	0,8255804	0,8525121	0,8547756	0,8554698	0,8547179
	A*9	6 244,87	6 507,29	6 780,73	6 969,38	7 065,67
A7	A*8	5 519,42	5 751,35	5 993,03	6 159,77	6 244,87	6 507,29
		4 815,59	5 055,21	5 294,83	5 534,45	5 774,07	6 013,69
		0,8724812	0,8789606	0,8834980	0,8984832	0,9246101	0,9241466
A8	A*7	4 878,24	5 083,24	5 296,84	5 444,21	5 519,42
		4 258,95	4 430,71
		0,8730505	0,8716311
	A*6	4 311,55	4 492,73	4 681,52	4 811,77	4 878,24
	A*5	3 810,69	3 970,82	4 137,68	4 252,80	4 311,55
(1) Številke v tabeli v poševnem tisku se nanašajo na prejšnje plače, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, pred 1. majem 2004. V te tabele so vključene zgolj kot pojasnilo in nimajo nobenih pravnih posledic. (2) Številka, zapisana v tretji vrsti vsake stopnje je koeficient, ki pomeni razmerje med osnovno plačo pred in po 1. maju 2004.

Kategorija B (1) (2)
Prejšnji razredi	Nov vmesni razred	1	2	3	4	5	6	7	8
	B*11	7 994,35	8 330,28	8 680,33	8 921,83	9 045,09
B1	B*10	7 065,67	7 362,57	7 671,96	7 885,41	7 994,35	8 330,28	8 680,33	9 045,09
		5 594,32	5 899,56	6 204,80	6 510,04	6 815,28	7 120,52	7 425,76	7 731,00
		0,7917607	0,8012909	0,8087633	0,8255804	0,8525121	0,8547756	0,8554698	0,8547179
	B*9	6 244,87	6 507,29	6 780,73	6 969,38	7 065,67
B2	B*8	5 519,42	5 751,35	5 993,03	6 159,77	6 244,87	6 507,29	6 780,73	7 065,67
		4 847,05	5 074,29	5 301,53	5 528,77	5 756,01	5 983,25	6 210,49	6 437,73
		0,8781810	0,8822781	0,8846160	0,8975611	0,9217181	0,9194688	0,9159029	0,9111280
B3	B*7	4 878,24	5 083,24	5 296,84	5 444,21	5 519,42	5 751,35	5 993,03	6 244,87
		4 065,67	4 254,62	4 443,57	4 632,52	4 821,47	5 010,42	5 199,37	5 388,32
		0,8334297	0,8369898	0,8389096	0,8509077	0,8735465	0,8711729	0,8675695	0,8628394
B4	B*6	4 311,55	4 492,73	4 681,52	4 811,77	4 878,24	5 083,24	5 296,84	5 519,42
		3 516,44	3 680,31	3 844,18	4 008,05	4 171,92	4 335,79	4 499,66	4 663,53
		0,8155860	0,8191701	0,8211393	0,8329679	0,8552101	0,8529580	0,8494989	0,8449312
B5	B*5	3 810,69	3 970,82	4 137,68	4 252,80	4 311,55	4 492,73	4 681,52	4 878,24
		3 143,24	3 275,85	3 408,46	3 541,07	3 673,68	3 806,29	3 938,90	4 071,51
		0,8248480	0,8249807	0,8237611	0,8326444	0,8520555	0,8472109	0,8413720	0,8346268
	B*4	3 368,02	3 509,54	3 657,02	3 758,76	3 810,69
	B*3	2 976,76	3 101,85	3 232,19	3 322,12	3 368,02
(1) Številke v tabeli v poševnem tisku se nanašajo na prejšnje plače, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, pred 1. majem 2004. V te tabele so vključene zgolj kot pojasnilo in nimajo nobenih pravnih posledic. (2) Številka, zapisana v tretji vrsti vsake stopnje je koeficient, ki pomeni razmerje med osnovno plačo pred in po 1. maju 2004.

Kategorija C (1) (2)
Prejšnji razredi	Nov vmesni razred	1	2	3	4	5	6	7	8
	C*7	4 878,24	5 083,24	5 296,84	5 444,21	5 519,42
C1	C*6	4 311,55	4 492,73	4 681,52	4 811,77	4 878,24	5 083,24	5 296,84	5 519,42
		3 586,63	3 731,26	3 875,89	4 020,52	4 165,15	4 309,78	4 454,41	4 599,04
		0,8318656	0,8305106	0,8279127	0,8355595	0,8538223	0,8478411	0,8409561	0,8332470
C2	C*5	3 810,69	3 970,82	4 137,68	4 252,80	4 311,55	4 492,73	4 681,52	4 878,24
		3 119,61	3 252,15	3 384,69	3 517,23	3 649,77	3 782,31	3 914,85	4 047,39
		0,8186470	0,8190122	0,8180164	0,8270387	0,8465100	0,8418734	0,8362348	0,8296824
C3	C*4	3 368,02	3 509,54	3 657,02	3 758,76	3 810,69	3 970,82	4 137,68	4 311,55
		2 910,01	3 023,56	3 137,11	3 250,66	3 364,21	3 477,76	3 591,31	3 704,86
		0,8640121	0,8615260	0,8578323	0,8648224	0,8828349	0,8758292	0,8679526	0,8592873
C4	C*3	2 976,76	3 101,85	3 232,19	3 322,12	3 368,02	3 509,54	3 657,02	3 810,69
		2 629,42	2 735,93	2 842,44	2 948,95	3 055,46	3 161,97	3 268,48	3 374,99
		0,8833161	0,8820317	0,8794161	0,8876711	0,9071977	0,9009642	0,8937550	0,8856638
C5	C*2	2 630,96	2 741,52	2 856,72	2 936,20	2 976,76
		2 424,48	2 523,83	2 623,18	2 722,53
		0,9215191	0,9205951	0,9182489	0,9272291
	C*1	2 325,33	2 423,04	2 524,86	2 595,11	2 630,96
(1) Številke v tabeli v poševnem tisku se nanašajo na prejšnje plače, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, pred 1. majem 2004. V te tabele so vključene zgolj kot pojasnilo in nimajo nobenih pravnih posledic. (2) Številka, zapisana v tretji vrsti vsake stopnje je koeficient, ki pomeni razmerje med osnovno plačo pred in po 1. maju 2004.

Kategorija D (1) (2)
Prejšnji razredi	Nov vmesni razred	1	2	3	4	5	6	7	8
	D*5	3 810,69	3 970,82	4 137,68	4 252,8	4 311,55
D1	D*4	3 368,02	3 509,54	3 657,02	3 758,76	3 810,69	3 970,82	4 137,68	4 311,55
		2 740,03	2 859,83	2 979,63	3 099,43	3 219,23	3 339,03	3 458,83	3 578,63
		0,8135433	0,8148732	0,8147699	0,8245884	0,8447893	0,8408918	0,8359346	0,8300101
D2	D*3	2 976,76	3 101,85	3 232,19	3 322,12	3 368,02	3 509,54	3 657,02	3 810,69
		2 498,38	2 604,79	2 711,20	2 817,61	2 924,02	3 030,43	3 136,84	3 243,25
		0,8392951	0,8397537	0,8388121	0,8481361	0,8681718	0,8634835	0,8577585	0,8510926
D3	D*2	2 630,96	2 741,52	2 856,72	2 936,20	2 976,76	3 101,85	3 232,19	3 368,02
		2 325,33	2 424,85	2 524,37	2 623,89	2 723,41	2 822,93	2 922,45	3 021,97
		0,8838333	0,8844911	0,8836603	0,8936346	0,9148907	0,9100795	0,9041702	0,8972542
D4	D*1	2 325,33	2 423,04	2 524,86	2 595,11		2 630,96
		2 192,47	2 282,38	2 372,29	2 462,20
		0,9428640	0,9419476	0,9395718	0,9487849
(1) Številke v tabeli v poševnem tisku se nanašajo na prejšnje plače, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, pred 1. majem 2004. V te tabele so vključene zgolj kot pojasnilo in nimajo nobenih pravnih posledic. (2) Številka, zapisana v tretji vrsti vsake stopnje je koeficient, ki pomeni razmerje med osnovno plačo pred in po 1. maju 2004.

Plače za nove vmesne razrede se uporabljajo kot veljavni zneski v smislu člena 7 te priloge.

Postopek, opisan v členu 2(1) te priloge, ne vpliva na uradnikovo stopnjo in položaj, pridobljen v razredu in stopnji. Plače se določijo v skladu s členom 7 te priloge.

Za namene teh določb in za obdobje, opredeljeno v uvodnem stavku člena 1 te priloge, se:

Ne glede na člen 45 Kadrovskih predpisov uradniki, ki so 1. maja 2004 upravičeni do napredovanja, ohranijo upravičenost, tudi če v svojem razredu niso dopolnili najmanj dveh let.

Uradniki, ki so pred 1. majem 2006 na seznamu kandidatov, primernih za premestitev iz ene kategorije v drugo, so, če pride do premestitve po 1. maju 2004, razporejeni v razred in stopnjo, ki so jo imeli v prejšnji kategoriji, ali, v nasprotnem primeru, na prvo stopnjo v začetnem razredu nove kategorije.

Členi 1 do 11 te priloge se uporabljajo za pred 1. majem 2004 zaposlene začasne uslužbence, ki se kasneje zaposlijo kot uradniki v skladu z odstavkom 4.

Začasni uslužbenci, ki so pred 1. majem 2006 na seznamu kandidatov, primernih za premestitev iz ene kategorije v drugo, ali na seznamu uspešnih kandidatov notranjega natečaja, so, če se zaposlijo po 1. maju 2004, razporejeni v razred in stopnjo, ki so jo imeli kot začasni uslužbenci v prejšnji kategoriji, ali, v nasprotnem primeru, na prvo stopnjo v začetnem razredu nove kategorije.

Uradnik, ki je na dan 30. aprila 2004 v razredu A3, ob imenovanju za direktorja po tem datumu napreduje v naslednji višji razred v skladu s členom 7(5) te priloge. Zadnji stavek člena 46 Kadrovskih predpisov se ne uporablja.

Brez poseganja v člena 9 in 10 te priloge se za prvo napredovanje uradnikov, zaposlenih pred 1. majem 2004, odstotek iz člena 6(2) Kadrovskih predpisov in Priloge I, točke B h Kadrovskim predpisom prilagodi, da je skladen z ureditvijo, ki je v vsaki instituciji veljala pred tem datumom.

Če uradnik napreduje pred 1. majem 2004, urejajo tako napredovanje določbe Kadrovskih predpisov, ki so v veljavi na datum začetka veljavnosti napredovanja.

Osnovne mesečne plače uradnikov, zaposlenih pred 1. majem 2004, se določijo v skladu z naslednjimi pravili:

Z začetkom veljavnosti od 1. maja 2006 se razredi, uvedeni s členom 2(1), preimenujejo, kakor sledi:

Prejšnji (vmesni) razred	Nov razred	Prejšnji (vmesni) razred	Nov razred
A*16	AD 16
A*15	AD 15
A*14	AD 14
A*13	AD 13
A*12	AD 12
A*11	AD 11	B*11	AST 11
A*10	AD 10	B*10	AST 10
A*9	AD 9	B*9	AST 9
A*8	AD 8	B*8	AST 8
A*7	AD 7	B7/C7	AST 7
A*6	AD 6	B6/C6	AST 6
A*5	AD 5	B5/C5/D*5	AST 5
		B4/C4/D*4	AST 4
		B3/C3/D*3	AST 3
		C2/D2	AST 2
		C1/D1	AST 1

Brez poseganja v določbe člena 7 te priloge se osnovne mesečne plače določijo za vsak razred in stopnjo na podlagi tabele iz člena 66 Kadrovskih predpisov. Za uradnike, ki so se zaposlili pred 1. majem 2004, je do začetka veljavnosti njihovega prvega napredovanja po tem datumu tabela naslednja:

▼M148

1.7.2020	STOPNJA
RAZRED	1	2	3	4	5	6	7	8
16	19 127,29	19 931,05	20 768,57	20 768,57	20 768,57	20 768,57
15	16 905,33	17 615,72	18 355,95	18 866,64	19 127,29	19 931,05
14	14 941,46	15 569,34	16 223,58	16 674,95	16 905,33	17 615,72	18 355,95	19 127,29
13	13 205,78	13 760,70	14 338,93	14 737,88	14 941,46
12	11 671,70	12 162,15	12 673,23	13 025,81	13 205,78	13 760,70	14 338,93	14 941,46
11	10 315,83	10 749,30	11 201,00	11 512,64	11 671,70	12 162,15	12 673,23	13 205,78
10	9 117,48	9 500,59	9 899,84	10 175,25	10 315,83	10 749,30	11 201,00	11 671,70
9	8 058,32	8 396,94	8 749,80	8 993,22	9 117,48
8	7 122,21	7 421,49	7 733,35	7 948,51	8 058,32	8 396,94	8 749,80	9 117,48
7	6 294,84	6 559,36	6 834,99	7 025,15	7 122,21	7 421,49	7 733,35	8 058,32
6	5 563,58	5 797,38	6 040,98	6 209,06	6 294,84	6 559,36	6 834,99	7 122,21
5	4 917,29	5 123,92	5 339,22	5 487,78	5 563,58	5 797,38	6 040,98	6 294,84
4	4 346,06	4 528,68	4 718,98	4 850,27	4 917,29	5 123,92	5 339,22	5 563,58
3	3 841,17	4 002,60	4 170,80	4 286,82	4 346,06	4 528,68	4 718,98	4 917,29
2	3 394,97	3 537,62	3 686,28	3 788,84	3 841,17	4 002,60	4 170,80	4 346,06
1	3 000,59	3 126,66	3 258,05	3 348,71	3 394,97

▼M112

Od 1. maja 2004 do 30. aprila 2011 in z odstopanjem od Priloge I, točka B, h Kadrovskim predpisom je za uradnike iz razredov AD 12 in 13 ter AST 10 odstotek iz člena 6(2) Kadrovskih predpisov, kakor sledi:

Člen 45(2) se ne uporablja za napredovanja, ki začnejo veljati pred 1. majem 2006.

Med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006 se sklic na razrede iz funkcionalnih skupin AST in AD v odstavkih 2 in 3 člena 31 Kadrovskih predpisov opravi, kakor sledi:

—

AST 1 do AST 4: C*1 do C*2 in B*3 do B*4,

—

AD 5 do AD 8: A*5 do A*8,

—

AD 9, AD 10, AD 11, AD 12: A*9, A*10, A*11, A*12.

V primeru uradnikov, ki se zaposlijo s seznama primernih kandidatov po natečaju, objavljenem pred 1. majem 2004, se člen 5(3) Kadrovskih predpisov ne uporablja.

Uradniki, vključeni na seznam primernih kandidatov pred 1. majem 2006, ki se zaposlijo med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006, se:

—

razporedijo v razred, objavljen v natečaju, če se seznam pripravi za kategorijo A*, B* ali C*;

—

razporedijo v razred v skladu z naslednjo tabelo, če se seznam pripravi za kategorijo A, LA, B ali C;

Razred iz natečaja	Razred zaposlitve
A8/LA8	A*5
A7/LA7 in A6/LA6	A*6
A5/LA5 in A4/LA4	A*9
A3/LA3	A*12
A2	A*14
A1	A*15

B5 in B4	B*3
B3 in B2	B*4

C5 in C4	C*1
C3 in C2	C*2

Uradniki, ki so bili na seznamu primernih kandidatov pred 1. majem 2006 in se zaposlijo po tem datumu, se razporedijo v razrede v skladu z naslednjo tabelo:

Razred iz natečaja		Razred zaposlitve
		Razred zaposlitve
A8/LA8	A*5	AD 5
A7/LA7 in A6/LA6	A*6	AD 6
	A*7	AD 7
	A*8	AD 8
A5/LA5 in A4/LA4	A*9	AD 9
	A*10	AD 10
	A*11	AD 11
A3/LA3	A*12	AD 12
A2	A*14	AD 14
A1	A*15	AD 15
B5 in B4	B*3	AST 3
B3 in B2	B*4	AST 4
C5 in C4	C*1	AST 1
C3 in C2	C*2	AST 2

Z odstopanjem od člena 12(3) in odstavka (1) tega člena lahko institucije zaposlijo uradnike, ki so jim zaupane naloge pravnika-lingvista v razredu A*7 ali AD 7, ki so pred 1. majem 2006 na seznamu primernih kandidatov po natečaju za raven LA 7 in LA 6 ali A*7. Vendar pa lahko organ za imenovanja ob upoštevanju strokovne usposobljenosti in posebnih izkušenj za delovno mesto zadevne osebe odobri dodatno prednost v razredu glede na njeno delovno dobo; ta ne sme presegati oseminštirideset mesecev.

Osebe, ki so bile v mesecu pred 1. majem 2004 upravičene do fiksnega dodatka iz prejšnjega člena 4a Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ga obdržijo ad personam do razreda 6. Zneski dodatka se vsako leto ►M131 posodobijo ◄ za enak odstotek kot letna ►M131 posodobitev ◄ plač iz Priloge XI h Kadrovskim predpisom. Če so osebni prejemki uradnika, ki je napredoval v razred 7, zaradi ukinitve fiksnega dodatka nižji od neto osebnih prejemkov, ki jih je prejel zadnji mesec pred napredovanjem in so vsi drugi pogoji nespremenjeni, ima do povišanja v naslednjo stopnjo razreda pravico do nadomestila v višini razlike.

Ne glede na določbe Uredbe (EU) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 18 ), členi 63, 64, 65, 82 in 83a Kadrovskih predpisov, prilogi XI in XII h Kadrovskim predpisom in členi 20(1), 64, 92 in 132 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, kakor so veljali pred 1.11.2013, še naprej veljajo zgolj za namene kakršne koli prilagoditve, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije v skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije o uporabi teh členov.

Za pokojnine uradnikov, ki se upokojijo pred 1. majem 2004, se uporablja korekcijski koeficient iz točke (b) člena 3(5) Priloge XI h Kadrovskim predpisom za države članice, v katerih dokazano stalno prebivajo.

Z odstopanjem od člena 45 Priloge VIII se pokojnina upravičencem, ki prebivajo v državi članici, izplačuje v valuti države članice prebivališča pod pogoji, določenimi v drugem odstavku člena 63 Kadrovskih predpisov.

Za uradnike, zaposlene pred 1. majem 2004, ki na dan 1. maja 2004 ne dobivajo pokojnine, se način izračuna iz prejšnjih odstavkov uporabi ob ugotavljanju pokojninskih pravic za:

(a)

leta pokojninske dobe v smislu člena 3 Priloge VIII, pridobljena pred 1. majem 2004 in

(b)

leta pokojninske dobe, ki izhajajo iz prenosa po členu 11 Priloge VIII in se nanašajo na pokojninske pravice, ki jih je uradnik, zaposlen pred 1. majem 2004, pridobil v matičnem sistemu pred 1. majem 2004.

Korekcijski koeficient se za te pokojnine uporabi le, če uradnikovo stalno prebivališče sovpada z njegovim zadnjim krajem zaposlitve ali državo matičnega kraja v smislu člena 7(4) Priloge VII. Vendar uradniki, ki prejemajo pokojnino, zaradi družinskih ali zdravstvenih razlogov lahko zaprosijo organ za imenovanja, da spremeni njihov matični kraj; sklep v zvezi z navedenim se sprejme po tem, ko zadevni uradnik predloži ustrezna dokazila.

Ta člen se smiselno uporablja za invalidnine in nadomestila po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov in uredb (EGS) št. 1857/89, (ES, Euratom, ESPJ) 2688/95 ( 19 ), (ES, Euratom, ESPJ) 2689/95 ( 20 ), (ES, Euratom) št. 1746/2002, (ES, Euratom) št. 1747/2002 ali (ES, Euratom) št. 1748/2002. ►M131 ————— ◄

Ne glede na drugi stavek drugega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov imajo uradniki, ki so se zaposlili pred 1. majem 2004, pravico do 2 % svoje plače iz navedenega člena za vsako leto pokojninske dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII.

Uradniki, ki so se zaposlili v času od 1. maja 2004 do 31. decembra 2013, imajo pravico do 1,9 % svoje plače iz navedenega člena za vsako leto pokojninske dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII.

Uradniki, ki imajo na dan 1. maja 2004 20 let delovne dobe ali več, postanejo upravičeni do starostne pokojnine, ko dopolnijo 60 let starosti.

Uradniki, ki so na dan 1. maja 2014 stari 35 let ali več in so se zaposlili pred 1. januarjem 2014, postanejo upravičeni do starostne pokojnine v starosti iz spodnje tabele:

Uradniki, ki so na dan 1. maja 2014 mlajši od 35 let, postanejo upravičeni do starostne pokojnine v starosti 65 let.

Vendar za uradnike, ki so na dan 1. maja 2014 stari 45 let ali več in so se zaposlili med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2013, ostaja upokojitvena starost 63 let.

Razen če ni drugače urejeno v teh kadrovskih predpisih, se upokojitvena starost uradnikov, zaposlenih pred 1. januarjem 2014, ki se upošteva pri vsakem sklicevanju na upokojitveno starost v teh kadrovskih predpisih, ugotovi v skladu z zgornjimi določbami.

Ne glede na člen 2 Priloge VIII imajo uradniki, ki so se zaposlili pred 1. januarjem 2014 in ki ostanejo zaposleni po starosti, v kateri bi postali upravičeni do starostne pokojnine, pravico do dodatnega 2,5-odstotnega povečanja svoje zadnje osnovne plače za vsako leto dela po tej starosti, če celotna pokojnina ne preseže 70 % zadnje osnovne plače v smislu drugega ali tretjega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov, odvisno od primera.

Vendar za uradnike, ki so bili na dan 1. maja 2004 stari 50 let ali več ali so imeli 20 let ali več delovne dobe, povečanje pokojnine iz prejšnjega pododstavka ne znaša manj kot 5 % zneska pokojninskih pravic, pridobljenih v starosti 60 let.

Povečanje se dodeli tudi v primeru smrti, če je uradnik ostal na delu po starosti, v kateri je postal upravičen do starostne pokojnine.

Če uradnik, ki se je zaposlil pred 1. januarjem 2014 in na podlagi Priloge IVa dela z delovnim časom, krajšim od polnega, v pokojninski sistem prispeva sorazmerno z delovnim časom, se povečanje pokojninskih pravic, določeno v tem členu, uporabi le v enakem razmerju.

Če se uradnik upokoji, preden doseže upokojitveno starost iz tega člena, se za obdobje med starostjo 60 let in upokojitveno starostjo uporabi le polovica znižanja iz točke (b) člena 9 Priloge VIII.

Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 edinega člena Priloge IV uradnik, za katerega se v skladu z odstavkom 1 uporablja upokojitvena starost manj kot 65 let, prejema nadomestilo iz navedene priloge pod pogoji, ki jih ta določa, do dneva, ko doseže svojo upokojitveno starost.

Vseeno pa uradnik po tej starosti in do starosti 65 let še naprej prejema nadomestilo, dokler ne doseže najvišje starostne pokojnine, razen kadar se je uporabil člen 42c Kadrovskih predpisov.

Če se uporablja točka (a) člena 52 Kadrovskih predpisov in brez poseganja v določbe člena 50, se uradnik, ki je bil zaposlen pred 1. januarjem 2014, samodejno upokoji zadnji dan meseca, v katerem dopolni starost 65 let. Za uradnike, ki so bili zaposleni pred 1. januarjem 2014, se besedilo „66 let starosti“ oziroma „66. letu starosti“ iz drugega odstavka člena 78 in točke (b) člena 81a(1) Kadrovskih predpisov ter točke (b) člena 12(1) Priloge VIII glasi „65 let starosti“ oziroma „65. letu starosti“.

Ne glede na člen 52 Kadrovskih predpisov uradniki, ki so se zaposlili pred 1. januarjem 2014 in ki prenehajo delati pred starostjo, v kateri bi postali upravičeni do starostne pokojnine v skladu s členom 22 te priloge, lahko zaprosijo za uporabo točke (b) člena 9 Priloge VIII:

(a)

do 31. decembra 2015 od starosti 55 let

(b)

do 31. decembra 2016 od starosti 57 let.

Z odstopanjem od osmega odstavka člena 50 Kadrovskih predpisov ima uradnik, ki je upokojen v interesu službe v skladu s prvim odstavkom člena 50 Kadrovskih predpisov, pravico do prejemanja pokojnine v skladu s členom 9 Priloge VIII v skladu s spodnjo tabelo:

Datum sklepa iz prvega odstavka člena 50	Starost
Do 31. decembra 2016	55 let
Po 31. decembru 2016	58 let

V primeru pokojnin, določenih pred 1. majem 2004, se prejemnikova upravičenost po tem datumu še naprej določa v skladu s pravili, veljavnimi ob prvi določitvi upravičenosti. Enako velja za zavarovanje v skupnem sistemu zdravstvenega zavarovanja. Vendar pa se pravila glede družinskih dajatev in korekcijskih koeficientov, veljavnih od 1. maja 2004 dalje, uporabljajo takoj in brez poseganja v uporabo člena 20 te priloge.

Ne glede na prvi pododstavek prejemniki invalidskih ali družinskih pokojnin lahko zaprosijo, da zanje veljajo določbe, uporabne od 1. maja 2004.

Ob začetku veljavnosti teh določb se zajamči nominalni znesek neto pokojnine, prejete pred 1. majem 2004. Zajamčeni znesek pa se kljub temu prilagodi, če se spremenijo družinske razmere upravičenca ali če se preseli v drugo državo. Osebam, ki se upokojijo med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2007, se nominalni znesek neto pokojnine, prejete ob upokojitvi, zajamči glede na določbe Kadrovskih predpisov, veljavnih na dan njihove upokojitve.

Za namene uporabe prvega pododstavka se dodeli nadomestilo v višini razlike, če je pokojnina, izračunana na podlagi veljavnih določb, nižja od nominalne pokojnine, opredeljene spodaj.

Osebam, ki so prejemale pokojnino pred 1. majem 2004, se nominalna pokojnina vsak mesec izračuna ob upoštevanju družinskih razmer in države prebivališča ob izračunu ter pravil iz Kadrovskih predpisov, veljavnih pred 1. majem 2004.

Uradnikom, ki se upokojijo med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2007, se nominalna pokojnina vsak mesec izračuna ob upoštevanju družinskih razmer in države prebivališča ob izračunu ter pravil iz Kadrovskih predpisov, veljavnih na dan upokojitve.

V primeru, ko po 1. maju 2004 umre prejemnik pokojnine, določene pred tem datumom, se družinska pokojnina določi ob upoštevanju zajamčene nominalne pokojnine, ki jo je prejemal umrli.

Pod pogojem, da prejemniki invalidskih pokojnin niso prosili, da bi zanje veljale določbe, ki se uporabljajo od 1. maja 2004 dalje, in niso sposobni ponovno začeti delati, se njihove ohranjene invalidske pokojnine po tem, ko prejemniki dopolnijo 65 let starosti, štejejo za starostne pokojnine.

Odstavka 1 in 2 se uporabljata za prejemnike enega od nadomestil, ki se izplačujejo po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov in po Uredbi (EGS) št. 1857/89, Uredbi (ES, Euratom, ESPJ) 2688/1995, Uredbi (ES, Euratom, ESPJ) št. 2689/1995, Uredbi (ES, Euratom) št. 1746/2002, Uredbi (ES, Euratom) št. 1747/2002 ali Uredbi (ES, Euratom) št. 1748/2002. Vendar pa se njihove starostne pokojnine določijo v skladu s pravili, veljavnimi na datum začetka izplačevanja.

V primeru pokojnin, določenih pred 1. januarjem 2014, se prejemnikova upravičenost po tem datumu še naprej določa v skladu s pravili, ki so se uporabljala ob prvi določitvi upravičenosti. Enako velja za zavarovanje v skupnem sistemu zdravstvenega zavarovanja.

Za pokojnine, določene pred 1. majem 2004, se razred, ki se uporabi za izračun pokojnine, določi v skladu s tabelami iz členov 2(1) in 8(1) te priloge.

Osnovna plača, ki se upošteva pri določitvi prejemnikove pokojnine, je enaka plači iz tabele v členu 66 Kadrovskih predpisov za tako določen novi razred, na isti stopnji, ponderirani z odstotkom, enakim razmerju med osnovno plačo po stari lestvici in po lestvici iz člena 66 Kadrovskih predpisov za isto stopnjo.

Za tiste stopnje iz stare lestvice, ki nimajo ustreznic v lestvici iz člena 66 Kadrovskih predpisov, se za izračun odstotka iz drugega pododstavka uporabi zadnja stopnja istega razreda.

Za stopnje razreda D4 stare lestvice se za izračun odstotka iz drugega pododstavka uporabi prva stopnja prvega razreda.

Začasno se osnovna plača v smislu členov 77 in 78 Kadrovskih predpisov in Priloge VIII določi tako, da se z ustreznim množiteljem, določenim v členu 7, pomnoži plača, ki ustreza prejemnikovemu razredu, ki se upošteva pri določitvi upravičenosti do starostne pokojnine ali invalidnine, v skladu s tabelo iz člena 66 Kadrovskih predpisov.

Za tiste stopnje iz stare lestvice, ki nimajo ustreznic v lestvici iz člena 66 Kadrovskih predpisov, se za izračun množitelja uporabi zadnja stopnja istega razreda.

Za starostne pokojnine in invalidnine, določene med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006, se uporablja člen 8(1).

Za prejemnike družinskih pokojnin se glede na umrlega uradnika ali nekdanjega uradnika uporabljata odstavka 1 in 2 tega člena.

Odstavka 1 in 2 tega člena se smiselno uporabljata za prejemnike enega od nadomestil, ki se izplačujejo po členu 41 ali 50 Kadrovskih predpisov ali po Uredbi (EGS) št. 1857/89, Uredbi (ES, Euratom, ESPJ) 2688/1995, Uredbi (ES, Euratom, ESPJ) 2689/1995, Uredbi (ES, Euratom) št. 1746/2002, Uredbi (ES, Euratom) št. 1747/2002 ali Uredbi (ES, Euratom) št. 1748/2002.

Zahtevki za odobritev prenosa pokojninskih pravic po členu 11(2) Priloge VIII, vloženi pred 1. majem 2004, se obravnavajo v skladu s pravili, ki so veljala ob vložitvi.

V kolikor rok, določen v členu 11(2) Priloge VIII, 1. maja 2004 še ni prekoračen, lahko zadevni uradnik še vedno vloži ali ponovno vloži zahtevek za prenos po členu 11(2) Priloge VIII, če takega zahtevka ni vložil v prej določenem roku, ali če je bil zahtevek zavrnjen zaradi prekoračitve teh rokov.

Uradniki, ki so vložili zahtevek za prenos v roku, vendar so zavrnili ponudbo in niso vložili zahtevka za prenos v prej določenem roku ali katerih zahtevek je bil zavrnjen zaradi prekoračitve rokov, lahko tak zahtevek še vložijo ali ponovno vložijo najkasneje do 31. oktobra 2004.

V primerih, predvidenih v odstavkih 2 in 3 tega člena, institucija, v kateri uradnik dela, določi število let pokojninske dobe, ki se upošteva po njenem sistemu na podlagi splošnih določb za izvajanje, sprejetih glede člena 11(2) Priloge VIII, ki upoštevajo določbe te priloge. Vendar pa se za namene odstavka 3 tega člena upoštevata uradnikova starost in razred ob zaposlitvi.

Uradniki, ki so se dogovorili za prenos pokojninskih pravic po členu 11(2) Priloge VIII pred 1. majem 2004, lahko zahtevajo, da se na podlagi tega člena ponovno izračuna po pokojninskem sistemu institucij ►M128 Unije ◄ že pridobljeni bonus. Ponovni izračun temelji na parametrih, veljavnih ob pridobitvi bonusa, prilagojenih v skladu s členom 22 te priloge.

Uradniki, ki pridobijo bonus na podlagi odstavka 1, lahko po obvestilu o bonusu po pokojninskem sistemu institucij ►M128 Unije ◄ , zahtevajo uporabo odstavka 5.

Ob izračunu aktuarskega ekvivalenta iz člena 11(1) in člena 12(1)(b) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom veljajo za uradnike in začasne uslužbence glede dela njihovih pravic za čas zaposlitve pred 1. majem 2004 spodnje določbe.

Aktuarski ekvivalent starostne pokojnine ne sme biti nižji od vsote:

(a)

zneskov, ki so bili kot pokojninski prispevki odtegnjeni od osnovne plače, ki se jim prištejejo 3,5-odstotne letne obrestne obresti;

(b)

odpravnine, sorazmerne z dejansko dopolnjeno delovno dobo, izračunane na podlagi ene in pol zadnje mesečne plače, ob upoštevanju odtegljaja za leto dela;

(c)

celotnega zneska, plačanega ►M128 Uniji ◄ v skladu s členom 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se mu prištejejo 3,5-odstotne letne obrestne obresti.

Vendar pa se za uradnike ali začasne uslužbence, ki prenehajo delati zaradi preklica ali prenehanja pogodb, odpravnina, ki se izplača, ali aktuarski ekvivalent, ki se prenese, določi glede na odločitev, sprejeto na podlagi člena 9(1)(h) Priloge IX h Kadrovskim predpisom.

Če se za njih ne uporabi člen 11(2) ali (3) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, uradniki, zaposleni na dan 1. maja 2004, ki bi bili upravičeni do izplačila odpravnine v skladu s Kadrovskimi predpisi, veljavnimi pred 1. majem 2004, niso pa imeli možnosti prenosa po členu 11(1), ohranijo pravico do izplačila odpravnine, izračunane v skladu s pravili, veljavnimi pred tem datumom.

Uslužbenci iz člena 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki so imeli na dan 1. maja 2004 sklenjeno pogodbo ter so po tem datumu in pred 1. januarjem 2014 imenovani za uradnike, imajo ob upokojitvi pravico do aktuarske prilagoditve pokojninskih pravic, ki so jih pridobili kot začasni uslužbenci, pri kateri se upošteva sprememba njihove upokojitvene starosti iz člena 77 Kadrovskih predpisov.

Uslužbenci iz členov 2, 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki imajo na dan 1. januarja 2014 sklenjeno pogodbo in so po tem datumu imenovani za uradnike, imajo ob upokojitvi pravico do aktuarske prilagoditve pokojninskih pravic, ki so jih pridobili kot začasni ali pogodbeni uslužbenci, pri kateri se upošteva sprememba njihove upokojitvene starosti iz člena 77 Kadrovskih predpisov, če so 1. maja 2014 stari vsaj 35 let.

Za začasne uslužbence, ki so se pred 1. majem 2004 v skladu s členom 2(c) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev zaposlili za pomoč politični skupini v Evropskem parlamentu, se ne uporablja zahteva, določena v členu 29(3) in (4) Kadrovskih predpisov o tem, da mora začasni uslužbenec opraviti postopek izbire v skladu s členom 12(4) pogojev za zaposlitev.

Z odstopanjem od točke 2 oddelka A Priloge I se za uradnike, zaposlene na dan 31. decembra 2013, uporablja naslednja tabela vrst delovnih mest v funkcionalni skupini AD:

Generalni direktor	AD 15 – AD 16
Direktor	AD 14 – AD 15
Vodja enote ali enakovredna funkcija	AD 9 – AD 14
Svetovalec ali enakovredna funkcija	AD 13 – AD 14
Višji upravni uslužbenec v prehodnem obdobju	AD 14
Upravni uslužbenec v prehodnem obdobju	AD 13
Upravni uslužbenec	AD 5 – AD 12

Organ za imenovanja z učinkom od 1. januarja 2014 razvrsti uradnike, zaposlene 31. decembra 2013 v funkcionalni skupini AD, po naslednjih vrstah delovnih mest:

(a)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AD 14 in niso bili direktor, vodja enote, svetovalec ali niso opravljali tem enakovredne funkcije, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta višji upravni uslužbenec v prehodnem obdobju;

(b)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AD 13 in niso bili vodja enote, svetovalec ali niso opravljali tema enakovredne funkcije, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta upravni uslužbenec v prehodnem obdobju;

(c)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu od AD 9 do AD 14 in so bili vodja enote ali so opravljali enakovredno funkcijo, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta vodja enote ali enakovredna funkcija;

(d)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AD 13 ali AD 14 in so bili svetovalec ali so opravljali enakovredno funkcijo, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta svetovalec ali enakovredna funkcija;

(e)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu od AD 5 do AD 12 in niso bili vodja enote ali niso opravljali enakovredne funkcije, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta upravni uslužbenec.

Z odstopanjem od odstavka 2 lahko organ za imenovanja pred 31. decembrom 2015 uradnike v razredu od AD 9 do AD 14, ki imajo posebne odgovornosti, uvrsti v vrsto delovnega mesta „vodja enote ali enakovredna funkcija“ ali „svetovalec ali enakovredna funkcija“. Določbe za izvajanje tega člena sprejme vsak organ za imenovanja. Vendar skupno število uradnikov, za katere se uporabi ta določba, ne sme presegati 5 % uradnikov v funkcionalni skupini AD na dan 31. decembra 2013.

Uvrstitev v vrsto delovnega mesta velja, dokler se uradnik ne uvrsti v novo funkcijo, ki ustreza drugi vrsti delovnega mesta.

Če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v razredu AD 12, stopnja 5, na delovnem mestu upravnega uslužbenca 1. januarja 2016 osnovna plača poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 4, in razred AD 12, stopnja 3.

Če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v razredu AD 12, stopnja 5, na delovnem mestu upravnega uslužbenca, za katere velja ukrep iz odstavka 5, po dveh letih osnovna plača dodatno poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 5, in razred AD 12, stopnja 4.

Z odstopanjem od odstavka 5 se za uradnike v razredu AD 12 na delovnem mestu upravnega uslužbenca, ki so bili zaposleni pred 1. majem 2004 in ki niso napredovali med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2013, uporabljajo naslednje določbe:

(a)

če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v stopnji 8, 1. januarja 2016 osnovna plača poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 4, in razred AD 12, stopnja 3.

(b)

če zanje velja ukrep iz točke (a), se uradnikom stopnje 8 po dveh letih osnovna plača dodatno poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 5, in AD 12, stopnja 4.

Če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v razredu AD 13, stopnja 5, na delovnem mestu upravnega uslužbenca v prehodnem obdobju 1. januarja 2016 osnovna plača poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 13, stopnja 4, in razred AD 13, stopnja 3.

Če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v razredu AD 13, stopnja 5, na delovnem mestu upravnega uslužbenca v prehodnem obdobju, za katere velja ukrep iz odstavka 8, po dveh letih osnovna plača dodatno poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 13, stopnja 5, in razred AD 13, stopnja 4.

10.

Uradniki, ki se jim osnovna plača poviša v skladu z odstavki od 5 do 9 in ki so nato imenovani za vodjo enote ali enakovredno funkcijo ali za svetovalca ali enakovredno funkcijo v istem razredu, ohranijo to povišano osnovno plačo.

11.

Z odstopanjem od prvega stavka člena 46 se uradnike, ki so imenovani v naslednji višji razred in zanje velja povišanje osnovne plače v skladu z odstavki 5, 6, 8 in 9, uvrsti v drugo stopnjo tega razreda. Ti uradniki izgubijo pravico do povišanja osnovne plače, kot je določeno v odstavkih 5, 6, 8 in 9.

12.

Povišanje osnovne plače iz odstavka 7 se po napredovanju ne izplačuje in se ne vključi v osnovo, ki se uporabi za določitev povišanja osnovne mesečne plače iz člena 7(5) te priloge.

Z odstopanjem od točke 2 oddelka A Priloge I se za uradnike, zaposlene na dan 31. decembra 2013, uporablja naslednja tabela vrst delovnih mest v funkcionalni skupini AST:

Višji strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju	AST 10–AST 11
Strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju	AST 1–AST 9
Upravni strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju	AST 1–AST 7
Podporni uslužbenec v prehodnem obdobju	AST 1–AST 5

Organ za imenovanja z učinkom od 1. januarja 2014 razvrsti uradnike, zaposlene 31. decembra 2013 v funkcionalni skupini AST, po naslednjih vrstah delovnih mest:

(a)

uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AST 10 ali AST 11, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta višji strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju;

(b)

uradniki, ki niso zajeti v točki (a) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji B oziroma so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C ali D in so postali člani funkcionalne skupine AST brez omejitve, ter uradniki iz funkcionalne skupine AST, ki so se zaposlili po 1. maju 2004, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju;

(c)

uradniki, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta upravni strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju;

(d)

uradniki, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji D, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta podporni uslužbenec v prehodnem obdobju.

Uvrstitev v vrsto delovnega mesta velja, dokler se uradnik ne uvrsti v novo funkcijo, ki ustreza drugi vrsti delovnega mesta. Upravni strokovno-tehnični uslužbenci v prehodnem obdobju in podporni uslužbenci v prehodnem obdobju se lahko uvrstijo v vrsto delovnega mesta strokovno-tehničnega uslužbenca, kakor je opredeljeno v oddelku A Priloge I, zgolj v skladu s postopkom, določenim v členih 4 in 29(1) Kadrovskih predpisov. Napredovanje je dovoljeno le v okviru kariernih tokov, ki ustrezajo vsaki vrsti delovnega mesta iz odstavka 1.

Z odstopanjem od člena 6(1) Kadrovskih predpisov in oddelka B Priloge I se število prostih delovnih mest v naslednjem višjem razredu, ki so potrebna za napredovanje, za podporne uslužbence v prehodnem obdobju izračuna posebej. Uporabijo se naslednji multiplikatorji:

	Razred	Stopnja
Podporni uslužbenci v prehodnem obdobju	5	—
	4	10 %
	3	22 %
	2	22 %
	1	—

Kar zadeva podporne uslužbence v prehodnem obdobju, se preučitev primerjalnih odlik za namene napredovanja (člen 45(1) Kadrovskih predpisov) opravi med uradniki v istem razredu in razvrstitvi, ki so upravičeni do napredovanja.

Upravni strokovno-tehnični uslužbenci v prehodnem obdobju in podporni uslužbenci v prehodnem obdobju, ki so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C ali D, so v skladu s Prilogo VI še naprej upravičeni do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem je bilo opravljeno delo prek polnega delovnega časa.

Uradniki, ki jim je bilo na podlagi točke (g) člena 55a(2) Kadrovskih predpisov in člena 4 Priloge IVa h Kadrovskim predpisom dovoljeno, da delajo s krajšim delovnim časom v obdobju, ki se je začelo pred 1. januarjem 2014 in se razteza prek tega datuma, lahko še naprej delajo s krajšim delovnim časom pod enakimi pogoji v skupnem obdobju, ki ne presega petih let.

Za uradnike, katerih upokojitvena starost v skladu s členom 22 te priloge je manj kot 65 let, lahko obdobje treh let iz točke (g) člena 55a(2) Kadrovskih predpisov presega njihovo upokojitveno starost, vendar ne sme presegati starosti 65 let.

Z odstopanjem od prvega stavka četrtega odstavka člena 1 Priloge II h Kadrovskim predpisom zastopnikov funkcionalne skupine AST/SC v odboru uslužbencev ni treba zagotoviti do naslednjih volitev novega odbora uslužbencev, na katerem bodo uslužbenci AST/SC lahko zastopani.

Z odstopanjem od člena 40(2) Kadrovskih predpisov, za uradnika, ki je bil do 31. decembra 2013 v celotni karieri na dopustu iz osebnih razlogov več kot 10 let, velja, da seštevek dopusta iz osebnih razlogov ne sme preseči 15 let v času celotne uradnikove kariere.

Pogoji za zaposlitev se uporabljajo za uslužbence, ki ►M128 z Unijo ◄ sklenejo pogodbo o zaposlitvi.

V teh Pogojih za zaposlitev se vsaka navedba osebe v moškem spolu šteje tudi kot navedba osebe v ženskem spolu, in obratno, razen če ni v sobesedilu jasno drugače določeno.

V teh Pogojih za zaposlitev pomeni „pogodbeni uslužbenec“; uslužbenca, ki ni razporejen na delovno mesto iz seznama delovnih mest, priloženega delu proračuna za zadevno institucijo, in poln ali krajši delovni čas opravlja dela v:

(a)

instituciji, in sicer fizične ali upravno-administrativne naloge podpornih storitev,

(b)

agencijah iz člena 1a(2) Kadrovskih predpisov,

(c)

drugih subjektih znotraj Evropske unije, ki se po posvetovanju z Odborom za Kadrovske predpise ustanovijo s posebnim pravnim aktom, ki ga izda ena ali več institucij in omogoča zaposlovanje takih uslužbencev,

(d)

predstavništvih in delegacijah institucij ►M128 Unije ◄ ,

(e)

drugih subjektih izven Evropske unije.

Osebje, ki poln ali krajši delovni čas opravlja dela v delegacijah Unije, se lahko začasno razporedi na sedež institucije v skladu s postopkom mobilnosti iz členov 2 in 3 Priloge X h Kadrovskim predpisom.

Na podlagi podatkov, ki jih posredujejo vse institucije, predloži Komisija proračunskemu organu vsako leto poročilo o zaposlovanju pogodbenih uslužbencev, v katerem navede, ali je skupno število teh pogodbenih uslužbencev ostalo v mejah 75 % vseh zaposlenih v zadevnih agencijah, drugih subjektih v Evropski uniji, predstavništvih in delegacijah institucij ►M128 Unije ◄ in drugih subjektih izven Evropske unije. Če je meja prekoračena, Komisija zadevnim agencijam, drugim subjektom v Evropski uniji, predstavništvom in delegacijam institucij ►M128 Unije ◄ ali drugim subjektom izven Evropske unije predlaga, da sprejmejo ustrezne ukrepe za izboljšanje.

V teh Pogojih za zaposlitev pomeni „pogodbeni uslužbenec za pomožne naloge“; uslužbenca ►C2 , ki ga institucija zaposli za čas iz člena 88, v eni od funkcionalnih skupin iz člena 89: ◄

Kadar se uporablja člen 3a, je zaposlovanje pogodbenih uslužbencev za pomožne naloge izključeno, razen v primerih iz drugega pododstavka člena 3a(1).

V teh Pogojih za zaposlitev „lokalni uslužbenec“; pomeni uslužbenca, ki je ustrezno lokalni praksi zaposlen v krajih izven Evropske unije za fizična in upravno-administrativna dela na delovnem mestu, ki ni na seznamu delovnih mest, priloženem delu proračuna za posamezno institucijo, in je plačan iz skupnih sredstev naslova proračuna za ta namen. Za lokalne uslužbence v krajih zaposlitve zunaj Evropske unije se štejejo tudi uslužbenci, zaposleni za opravljanje dela, ki ni navedeno zgoraj in ga zaradi interesa službe ni mogoče dodeliti uradniku ali uslužbencu na drugem položaju v smislu člena 1.

V teh pogojih za zaposlitev „strokovni svetovalec“ pomeni osebo, ki se zaradi posebne usposobljenosti in ne glede na zaposlitev ali delo na drugem položaju zaposli za pomoč ►M15 eni od institucij ►M128 Unije ◄ ◄ , bodisi redno ali za določen čas, in je plačana iz skupnih sredstev dela proračuna za to institucijo za ta namen.

Za namene Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev „akreditirani parlamentarni pomočnik“ pomeni osebo, ki jo izbere eden ali več poslancev in jo neposredno zaposli Evropski parlament za neposredno pomoč enemu ali več poslancem, pri opravljanju njihove funkcije poslancev Evropskega parlamenta v prostorih Evropskega parlamenta v enem izmed njegovih treh krajev dela, po navodilih in pod vodstvom poslancev, ter v odnosu vzajemnega zaupanja, v skladu s pravico izbire, kot je določena v členu 21 Sklepa Evropskega parlamenta 2005/684/ES, Euratom z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta ( 21 ).

►M112 Člen 1a(2), člen 1b ◄ in ►M112 člen 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov se uporabljajo po analogiji.

Uslužbenec, ki sklene pogodbo za več kakor eno leto ali za nedoločen čas, ima pravico glasovati na volitvah in kandidirati za izvolitev v odbor uslužbencev, predviden v členu 9 Kadrovskih predpisov.

Pravico voliti ima tudi uslužbenec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za obdobje, krajše od enega leta, če je zaposlen že najmanj šest mesecev.

Institucija ali odbor uslužbencev se s skupnim odborom, predvidenim v členu 9 Kadrovskih predpisov, lahko posvetuje o splošnih vprašanjih, ki se nanašajo na uslužbence, za katere se uporablja člen 1.

Člen ►M112 24b ◄ Kadrovskih predpisov se uporablja za uslužbence iz člena 1.

Začasni uslužbenci, za katere se uporablja ►M131 člen 2(a) ali člen2(f) ◄ , se lahko zaposlijo za določen ali nedoločen čas. Pogodbe takih uslužbencev, ki so zaposleni za določen čas, se lahko obnovijo samo enkrat za določen čas. Vsaka naslednja obnovitev je za nedoločen čas.

Začasni uslužbenci, za katere se uporablja člen 2(b) ali (d), se zaposlijo za največ štiri leta, zaposlitev pa je lahko tudi krajša. Njihove pogodbe se lahko obnovijo samo enkrat za največ dve leti, če je obnovitev predvidena v prvi pogodbi, in v mejah iz te pogodbe. Po tem času niso več zaposleni kot začasni uslužbenci po teh določbah. Ob izteku veljavnosti pogodb se ti uslužbenci lahko razporedijo na stalna delovna mesta v instituciji le, če so imenovani za uradnike v skladu s Kadrovskimi predpisi.

Začasni uslužbenci, za katere se uporablja člen 2(c), se zaposlijo za nedoločen čas.

Začasni uslužbenci se skladno z določbami tega oddelka lahko zaposlijo samo za zapolnitev prostih delovnih mest s seznama delovnih mest, ki je priložen delu proračuna za to institucijo.

Komisija zagotovi letno poročilo o zaposlovanju začasnih uslužbencev, vključno z njihovim številom, ravnjo in vrsto delovnih mest, geografsko uravnoteženostjo in proračunskimi viri po funkcionalnih skupinah.

►M128 1. ◄

Smiselno se uporabljajo členi 1d, 1e, 5(1), (2), (3) in (4) ter člen 7 Kadrovskih predpisov.

►M128 2. ◄

V pogodbi o zaposlitvi ste navedena razred in stopnja delovnega mesta začasnega uslužbenca ob zaposlitvi.

►M128 3. ◄

Razporeditev začasnega uslužbenca na delovno mesto v višjem razredu od tistega, v katerega je bil razporejen ob zaposlitvi, se zabeleži v sporazumu, ki dopolnjuje pogodbo o zaposlitvi.

Členi 95, 96 in 99 Kadrovskih predpisov se smiselno uporabljajo za začasne uslužbence. Naslov VIIIb Kadrovskih predpisov se smiselno uporablja za začasne uslužbence, ki delajo v tretji državi.

Določbe ►M131 členov 11 do 26a ◄ Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na pravice in obveznosti uradnikov, se uporabljajo po analogiji. Vendar se začasnemu uslužbencu, ki je sklenil pogodbo za določen čas, dopust iz osebnih razlogov iz drugega odstavka člena 15 Kadrovskih predpisov omeji na čas do izteka pogodbe o zaposlitvi.

Vse odločitve glede povrnitve škode, ki jo je utrpela ►M128 Unija ◄ zaradi hude kršitve obveznosti, kakor predvideva člen 22 Kadrovskih predpisov, sprejme organ iz prvega odstavka člena 6 ob upoštevanju formalnosti, predvidenih za odpust zaradi hude kršitve obveznosti.

Odločitve, ki se nanašajo na posamezne začasne uslužbence, se objavijo, kakor predvideva ►M131 tretji odstavek ◄ člena 25 Kadrovskih predpisov.

Zaposlovanje začasnih uslužbencev mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne ljudi, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Unije.

Začasni uslužbenci se izberejo brez razlikovanja na podlagi rase, političnega, svetovnonazorskega ali verskega prepričanja, spola ali spolne usmerjenosti ter ne glede na zakonski stan ali družinsko stanje.

Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane ene od držav članic. Vendar načelo enakosti državljanov Unije vsaki instituciji omogoča, da sprejme ustrezne ukrepe, če opazi očitno neravnovesje med državljanstvi začasnih uslužbencev, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti ustrezni ukrepi morajo biti utemeljeni in ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ iz prvega odstavka člena 6 pred sprejetjem takih ustreznih ukrepov sprejme splošne določbe za uveljavitev tega odstavka v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

Komisija po triletnem obdobju, ki se začne s 1. januarjem 2014, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju prejšnjega pododstavka.

Institucije si prizadevajo podpirati večjezično in večkulturno izobraževanje za otroke svojega osebja, da bi se spodbujalo zaposlovanje z najširšega možnega geografskega območja.

Začasni uslužbenec se lahko zaposli, le če:

(a)

je državljan ene od držav članic ►M128 Unije ◄ , razen če organ iz prvega odstavka člena 6 dovoli izjemo, in uživa vse državljanske pravice;

(b)

je izpolnil vse zakonske obveznosti glede služenja vojaškega roka;

(c)

predloži ustrezna spričevala, ki dokazujejo primernost za opravljanje dela;

(d)

je fizično sposoben opravljati delo; in

(e)

predloži dokazila o dobrem znanju enega od jezikov ►M128 Unije ◄ in o zadovoljivem znanju drugega jezika ►M128 Unije ◄ v obsegu, ki omogoča opravljanje dela.

►M128 Evropski urad za izbor osebja (v nadaljnjem besedilu: „urad“) ◄ različnim institucijam na njihovo zahtevo pomaga pri izbiri začasnih uslužbencev, predvsem pri opredeljevanju vsebine preizkusov in organizaciji postopka izbire. Služba zagotovi preglednost izbirnih postopkov začasnih uslužbencev, ki se zaposlijo po členu 2(a), (b) in (d).

Na zahtevo institucije Služba v izbirnih postopkih za zaposlitev začasnih uslužbencev zagotovi, da se uporabljajo enaki standardi kot pri izbiri uradnikov.

V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme ►M131 organ iz prvega odstavka člena 6 ◄ , kakor je potrebno, splošne določbe glede postopkov zaposlovanja začasnih uslužbencev.

Pred zaposlitvijo začasni uslužbenec opravi zdravniški pregled pri enem od uradnih zdravnikov institucije, ki potrdi, da izpolnjuje zahteve iz člena 12(2) (d).

Začasni uslužbenec ima devetmesečno poskusno dobo.

Če začasni uslužbenec v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 Kadrovskih predpisov ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 ustrezno podaljša poskusno dobo. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne presega 15 mesecev.

Če se delo začasnega uslužbenca med poskusno dobo izkaže za očitno neustrezno, se poročilo o začasnem uslužbencu lahko pripravi kadar koli pred koncem poskusne dobe.

Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Njen neposredno nadrejeni poročilo in pojasnila takoj pošlje organu iz prvega odstavka člena 6. Na podlagi poročila lahko organ iz prvega odstavka člena 6 odloči, da se začasni uslužbenec pred iztekom poskusne dobe odpusti z enomesečnim odpovednim rokom ali da se začasnega uslužbenca do izteka poskusne dobe razporedi v drug oddelek.

Najmanj mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti začasnega uslužbenca za opravljanje nalog na delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in ravnanju pri delu. To poročilo se posreduje začasnemu uslužbencu, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila.

Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni začasnega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6.

Začasni uslužbenec, katerega delo ali ravnanje ni bilo ocenjeno kot ustrezno za zaposlitev na delovnem mestu, se odpusti.

Končna odločitev se sprejme na podlagi poročila iz tega odstavka ter tudi informacij v zvezi z ravnanjem začasnega uslužbenca v zvezi z naslovom II Kadrovskih predpisov, ki jih ima na voljo organ iz prvega odstavka člena 6.

Odpuščeni začasni uslužbenec ima pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za vsak dopolnjen mesec poskusne dobe.

►M62 1. ◄

Začasni uslužbenec se na začetku razvrsti v razred v skladu s členom 32 Kadrovskih predpisov. ►M131 Začasni uslužbenci, razvrščeni v razred v skladu z merili za razvrščanje v razrede, ki jih sprejme organ iz prvega odstavka člena 6, ohranijo delovni staž v stopnji, ki so jo pridobili na tem položaju, če so imenovani za začasne uslužbence v istem razredu takoj po koncu dotedanjega dela za določen čas. ◄

Če se začasni uslužbenec razporedi na delovno mesto v višji razred, kakor predvideva tretji odstavek člena 10, se razvrstitev v razred določi v skladu s členom 46 Kadrovskih predpisov.

Določbe člena 43 Kadrovskih predpisov glede poročil se ►M112 ————— ◄ uporabljajo po analogiji.

Smiselno se uporabljajo členi 42a, 42b in 55 do 61 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na dopust, delovni čas, delo preko polnega delovnega časa, izmensko delo, pripravljenost na delovnem mestu ali doma in državne praznike. Izredni dopust ter starševski in družinski dopust ne smejo trajati dlje od pogodbe. Poleg tega se za začasne uslužbence iz člena 29 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom ne glede na datum pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo členi 41, 42, 45 in 46 Kadrovskih predpisov.

Plačani bolniški dopust iz člena 59 Kadrovskih predpisov ne sme biti daljši od treh mesecev ali od obdobja, ki ga je začasni uslužbenec do takrat prestal na delu, če je ta daljši. Dopust ne sme trajati dlje od pogodbe.

Ko se ti roki iztečejo, je uslužbenec, čigar pogodba o zaposlitvi še traja, kljub nezmožnosti za delo razporejen na neplačani dopust.

Če pa uslužbenec pri opravljanju dela dobi poklicno bolezen ali doživi nesrečo pri delu, prejema celotne osebne prejemke ves čas nezmožnosti za delo, dokler ne pridobi invalidske pokojnine po členu 33.

Začasnemu uslužbencu se na lastno zahtevo in v izjemnih okoliščinah lahko odobri neplačani dopust iz nujnih osebnih razlogov. Člen 12b Kadrovskih predpisov se uporablja tudi med trajanjem neplačanega dopusta iz osebnih razlogov.

Dovoljenje iz člena 12b se ne odobri začasnemu uslužbencu za namene opravljanja pridobitne ali nepridobitne poklicne dejavnosti, ki vključuje lobiranje ali zastopanje interesov pri instituciji in ki bi lahko privedla do obstoja ali možnosti nasprotja z legitimnimi interesi institucije.

Organ iz prvega odstavka člena 6 določi trajanje takega dopusta, ki ne presega ene četrtine časa, ki ga je uslužbenec že prestal na delu, ali:

Kakršen koli dopust, odobren v skladu s prvim odstavkom, se ne upošteva za namene prvega odstavka člena 44 Kadrovskih predpisov.

V času, ko je začasni uslužbenec na neplačanem dopustu, pravice iz sistema socialne varnosti iz člena 28 mirujejo.

Vendar če začasni uslužbenec nima pridobitne zaposlitve, lahko najkasneje en mesec po mesecu, v katerem nastopi neplačani dopust, zaprosi, da se med dopustom zavarovanje za tveganja iz člena 28 podaljša, če med dopustom plačuje polovico stroškov prispevkov, določenih v navedenem členu; prispevek se izračuna na podlagi njegove zadnje osnovne plače.

Poleg tega začasni uslužbenec, za katerega se uporablja člen 2(c) ali (d), ki dokaže, da ne more pridobivati pokojninskih pravic po drugem sistemu pokojninskega zavarovanja, lahko zaprosi, da pokojninske pravice pridobiva ves čas trajanja neplačanega dopusta, če plačuje stroške prispevka v višini trikratne stopnje iz člena 41; prispevki se izračunajo glede na osnovno plačo za njegov razred in stopnjo.

Ženske, ki porodniški dopust nastopijo pred iztekom pogodbe, so upravičene do porodniškega dopusta in nadomestila.

Začasni uslužbenec, ki je vpoklican na služenje vojaškega roka, nadomestno služenje ali vojaške vaje ali katerega ponovno vpokličejo na služenje v oboroženih silah, dobi dopust za opravljanje vojaške službe; dopust za določen čas zaposlenega začasnega uslužbenca za opravljanje vojaške službe v nobenem primeru ne sme presegati časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Začasni uslužbenec, ki je vpoklican na služenje vojaškega roka ali na nadomestno civilno služenje, ne dobiva osebnih prejemkov, lahko pa po teh pogojih za zaposlitev napreduje v višjo stopnjo. Obdrži tudi pravico do starostne pokojnine, če po koncu služenja vojaškega roka ali nadomestnega civilnega služenja poplača pokojninske prispevke za nazaj.

Začasni uslužbenec, ki ga vpokličejo na vojaške vaje ali ki ga ponovno vpokličejo na služenje v oboroženih silah, v času vaj ali ponovnega vpoklica še naprej dobiva osebne prejemke, od katerih pa se odšteje znesek plačila, ki ga dobi za služenje.

Osebni prejemki začasnih uslužbencev vključujejo osnovno plačo, družinske in druge dodatke.

Smiselno se uporabljajo členi 63, 64, 65 in 65a Kadrovskih predpisov glede valute, v kateri se izrazijo in ►M131 posodobijo ◄ osebni prejemki.

Smiselno se uporabljajo členi 66, 67, 69 in 70 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na osnovne plače, družinske dodatke, izselitveni dodatek in izplačilo v primeru smrti.

Za začasne uslužbence se smiselno se uporabljajo določbe člena 66a Kadrovskih predpisov o ►M131 solidarnostni dajatvi ◄ .

Za začasne uslužbence se smiselno uporablja člen 44 Kadrovskih predpisov.

Členi 1, 2, ►M112 3 in 4 ◄ Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na plačilo ►M112 družinskih dodatkov in izselitvenega dodatka ◄ se uporabljajo po analogiji.

Ob upoštevanju členov 23 do 26 ima začasni uslužbenec v skladu s členi 5 do 15 Priloge VII h Kadrovskim predpisom 5 pravico do povračila stroškov, ki jih je imel zaradi začetka dela, premestitve ali prenehanja dela in tudi do povrnitve stroškov, ki jih je imel pri ali v povezavi z opravljanjem dela.

Začasni uslužbenec, zaposlen za določen čas, ki ni krajši od 12-ih mesecev, ali ki ga organ iz prvega odstavka člena 6 šteje za zaposlenega za enakovredno obdobje, če sklene pogodbo za nedoločen čas, ima pravico do povračila stroškov selitve, kakor predvideva člen 9 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Začasni uslužbenec, zaposlen za določen čas, ki ni krajši od enega leta, ali ki ga organ iz prvega odstavka člena 6 šteje za zaposlenega za enakovredno obdobje, če sklene pogodbo za nedoločen čas, dobi, kakor predvideva člen 5 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, nadomestilo za nastanitev za pričakovano obdobje zaposlitve v višini:

— najmanj eno, vendar manj kot dve leti,

do ene tretjine

zneska, določenega v členu 5 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

— najmanj dve, vendar manj kot tri leta,

do dveh tretjin

— tri leta ali več

do treh tretjin

Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v členu 6 Priloge VII h Kadrovskim predpisom se dodeli začasnemu uslužbencu, ki je dopolnil štiri leta dela. Uslužbenec, ki je dopolnil več kakor leto in manj kakor štiri leta dela, dobi ob prenehanju zaposlitve nadomestilo za selitev, ki je sorazmerno z dolžino zaposlitve, nedopolnjenih let se ne upošteva.

Vendar pa nadomestilo za nastanitev, predvideno v odstavku 1, in nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v odstavku 2, ne smeta biti nižja od:

▼M148

—

1 260,50 EUR za uslužbenca, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka,

—

749,49 EUR za uslužbenca, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka.

▼M112

Če sta mož in žena uradnika ali druga uslužbenca ►M128 Unije ◄ in imata oba pravico do nadomestila za selitev ali nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve, se ta izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

Uporablja se člen 10 Priloge VII h Kadrovskim predpisom o hranarini. ►M60 Začasni uslužbenec, ki je zaposlen za določen čas, krajši od 12-ih mesecev, ali ki ga organ iz prvega odstavka člena 6 šteje kot zaposlenega za enakovredno obdobje, če sklene pogodbo za nedoločen čas, in ki predloži dokazila, da ne more še naprej živeti v kraju stalnega prebivališča, je med trajanjem pogodbe ali za največ eno leto upravičen do hranarine. ◄

Člen 8 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se nanaša na letno plačilo potnih stroškov iz kraja zaposlitve v matični kraj, se uporablja za začasne uslužbence, ki dopolnijo najmanj devet mesecev dela.

Člena 16 in 17 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašata na plačilo pripadajočih zneskov, se uporabljata po analogiji.

►M60 Člena 72 in 73 Kadrovskih predpisov glede zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja se po analogiji za začasne uslužbence uporabljata med zaposlitvijo, bolniškim dopustom in neplačanim dopustom iz členov 11 in 17 v skladu pogoji, določenimi v teh členih; člen 72 Kadrovskih predpisov glede zdravstvenega zavarovanja se po analogiji uporablja za začasne uslužbence, ki prejemajo ►M112 invalidnino ◄ in za prejemnike družinske pokojnine. ◄ ►M33 Člen 72 se uporablja tudi za uslužbence iz člena 39(2), ki prejemajo starostno pokojnino. ◄

Če pa se na zdravniškem pregledu iz člena 13 ugotovi, da je uslužbenec bolan ali invalid, organ iz prvega odstavka člena 6 lahko odloči, da se stroški, ki nastanejo zaradi te bolezni ali invalidnosti, izključijo iz povračila stroškov, predvidenega v členu 72 Kadrovskih predpisov.

Če začasni uslužbenec dokaže, da se ne more vključiti v kakšen drug zakonski ali s predpisi predviden sistem zdravstvenega zavarovanja, lahko najpozneje mesec dni po izteku pogodbe zaprosi, da se mu za največ šest mesecev po zaposlitvi podaljša zdravstveno zavarovanje, predvideno v prvem odstavku. Prispevki iz člena 72(1) Kadrovskih predpisov se izračunajo na podlagi njegove zadnje osnovne plače, polovico zneska prispevkov plača sam.

Organ za imenovanja lahko po pridobitvi mnenja uradnega zdravnika institucije odloči, da se rok enega meseca za vložitev prošnje in omejitev na šest mesecev iz prejšnjega odstavka ne uporabljata, če ima zadevna oseba hudo ali dolgotrajno bolezen, ki jo je dobila med zaposlitvijo in o kateri je obvestila institucijo pred iztekom šestmesečnega roka iz prejšnjega odstavka, pod pogojem, da je bila zdravniško pregledana, za kar poskrbi institucija.

Nekdanji začasni uslužbenec, ki je po prenehanju delavnega razmerja v instituciji ►M128 Evropske unije ◄ brezposeln:

—

in od ►M128 Evropske unije ◄ ne prejema starostne ali invalidske pokojnine,

—

mu delovno razmerje ni prenehalo zaradi odstopa ali razveljavitve pogodbe iz disciplinskih razlogov,

—

je delal najmanj šest mesecev

—

ter stalno prebiva v državi članici ►M128 Unije ◄ ,

ima po spodaj določenih pogojih pravico do mesečnega nadomestila za primer brezposelnost.

Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnost po nacionalnem sistemu, mora to prijaviti instituciji, kjer je bil zaposlen, ki o tem takoj obvesti Komisijo. V takih primerih se znesek teh nadomestil odšteje od nadomestila, izplačanega po odstavku 3.

Nekdanji začasni uslužbenec pridobi pravico do tega nadomestila za primer brezposelnosti, če:

(a)

je na lastno zahtevo vpisan v evidenco iskalcev zaposlitve pri službi za zaposlovanje države članice, kjer stalno prebiva;

(b)

izpolnjuje zakonske obveznosti te države članice za osebe, ki po tej zakonodaji prejemajo nadomestilo za primer brezposelnosti;

(c)

vsak mesec pošlje instituciji, kjer je bil zaposlen, potrdilo pristojne nacionalne službe za zaposlovanje o tem, ali izpolnjuje obveznosti in pogoje iz (a) in (b), institucija pa potrdilo takoj pošlje Komisiji.

V primeru bolezni, nesreče, materinstva, invalidnosti, ali v podobnih primerih, ali če pristojni nacionalni organ odobri oprostitev, ►M128 Unija ◄ lahko dodeli ali še naprej izplačuje nadomestilo, tudi če obveznosti po nacionalni zakonodaji iz točke b niso izpolnjene.

Komisija pridobi mnenje odbora strokovnjakov in nato sprejme določbe, potrebne za izvajanje tega člena.

Nadomestilo za primer brezposelnosti se določi glede na osnovno plačo, ki jo je imel nekdanji začasni uslužbenec ob prenehanju delovnega razmerja. Višina nadomestila znaša:

(a)

60 % osnovne plače za prvih dvanajst mesecev,

(b)

45 % osnovne plače od trinajstega do štiriindvajsetega meseca;

(c)

30 % osnovne plače od petindvajsetega do šestintridesetega meseca;

Razen v začetnem šestmesečnem obdobju, v katerem se uporablja nižja, ne pa višja spodaj določena meja, tako izračunani zneski ne smejo biti nižji od ►M148 1 511,73 EUR (spodnja meja) ◄ in ne višji od ►M148 3 023,45 EUR (zgornja meja) ◄ . Te meje se ►M131 posodobijo ◄ na enak način kot plačne lestvice, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov.

Nekdanji začasni uslužbenec lahko prejema nadomestilo za brezposelnost največ šestintrideset mesecev po datumu prenehanja delovnega razmerja in v nobenem primeru ne dlje od obdobja, enakovrednega eni tretjini dejansko dopolnjene delovne dobe. Če pa v tem obdobju nekdanji začasni uslužbenec preneha izpolnjevati pogoje iz odstavkov 1 in 2, se izplačilo nadomestila za primer brezposelnosti prekine. Nadomestilo se začne ponovno izplačevati, če nekdanji začasni uslužbenec pred iztekom tega obdobja ponovno izpolnjuje navedene pogoje in ni upravičen do nacionalnega nadomestila za primer brezposelnosti.

Nekdanji začasni uslužbenec, ki je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, ima pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi nadomestila za primer brezposelnosti po pogojih, določenih v členu 1 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Zadevna oseba mora prijaviti vse dodatke iste vrste, ki se njej ali zakoncu izplačujejo iz drugih virov; taki dodatki se odštejejo od tistih, ki se izplačujejo na podlagi tega člena.

Nekdanji začasni uslužbenec, upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, ima v skladu s členom 72 Kadrovskih predpisov pravico do zdravstvenega zavarovanja brez plačila prispevka.

Nadomestilo za primer brezposelnosti in družinske dodatke izplačuje Komisija v evrih. Korekcijski koeficient se ne uporablja.

Začasni uslužbenec prispeva eno tretjino stroškov financiranja zavarovanja za primer brezposelnosti. Prispevek se določi v višini 0,81 % osnovne plače zadevne osebe po tem, ko se odšteje standardni dodatek v višini ►M148 1 374,30 EUR ◄ , in brez upoštevanja korekcijskih koeficientov, predvidenih v členu 64 Kadrovskih predpisov. Prispevek se mesečno odteguje od plače zadevne osebe in se skupaj s preostalima tretjinama, ki ju krije institucija, vplača v poseben sklad za brezposelnost. Ta sklad je skupen za vse institucije, ki prispevke mesečno plačujejo Komisiji, najpozneje osem dni po izplačilu osebnih prejemkov. Vse stroške iz tega člena odobri in plača Komisija v skladu z določbami finančne uredbe, ki ureja splošni proračun Evropske unije.

Nadomestilo za primer brezposelnosti, ki se izplača brezposelnemu bivšemu začasnemu uslužbencu, je predmet Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68, ki določa pogoje in postopek obdavčenja v korist Evropskih skupnosti.

Nacionalne službe, odgovorne za zaposlovanje in brezposelnost ter delujoče skladno z nacionalno zakonodajo, in Komisija učinkovito sodelujejo pri zagotavljanju pravilne uporabe tega člena.

10.

Brez poseganja v določbe zadnjega pododstavka odstavka 2 se podrobna ureditev za uporabo tega člena predpiše s pravili, ki jih sporazumno določijo ►M131 organi institucij iz prvega odstavka člena 6 ◄ na podlagi mnenja odbora za kadrovske predpise.

Komisija vsaki dve leti predloži poročilo o finančnem stanju sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Neodvisno od tega poročila lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov prilagodi prispevke, določene v odstavku 7 tega člena, če je to potrebno zaradi uravnoteženosti sistema.

Člen 74 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na dotacijo ob rojstvu otroka, in člen 75 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na obveznost institucije, da prevzame stroške iz navedenega člena, se uporabljata po analogiji.

Člen 76 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na darila, posojila ali predplačila, se med trajanjem pogodbe o zaposlitvi ali po njenem izteku po analogiji uporablja za začasnega uslužbenca, če zaradi hude dolgotrajne bolezni ►M112 ali invalidnosti ◄ ali nesreče v času zaposlitve ni zmožen za delo in dokaže, da take bolezni ali nesreče ne pokriva drug sistem socialne varnosti.

Začasni uslužbenci so med zaposlitvijo zavarovani za primer smrti in invalidnosti v skladu z naslednjimi določbami.

Izplačila in pravice, predvidene v tem oddelku, mirujejo, če se na podlagi teh pogojev za zaposlitev začasno prekine izplačilo uslužbenčevih osebnih prejemkov.

Kadar se z zdravniškim pregledom, opravljenim pred nastopom dela ugotovi, da je uslužbenec bolan ali invalid, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 glede tveganj, ki izhajajo iz te bolezni ali invalidnosti, odloči, da začne uslužbenec uživati zagotovljene pravice glede invalidnosti ali smrti šele po štirih letih od datuma nastopa dela v instituciji.

Uslužbenec se lahko pritoži na odločitev invalidske komisije, predvidene v členu 9(1) Kadrovskih predpisov.

Uslužbenec, ki je popoln invalid in mora zaradi invalidnosti prenehati delati v instituciji, ima ves čas invalidnosti pravico do invalidnine, katere znesek se določi, kakor sledi.

Za prejemnike invalidnine se smiselno uporablja člen 52 Kadrovskih predpisov. Če se prejemnik invalidnine upokoji preden dopolni ►M131 66 let starosti ◄ in ni upravičen do polne pokojnine, se uporabijo splošna pravila o starostnih pokojninah. Znesek starostne pokojnine temelji na plači za razred in stopnjo, v kateri je bil uslužbenec ob nastanku invalidnosti.

Invalidnina znaša 70 % zadnje osnovne plače začasnega uslužbenca. Vendar pa ne sme biti nižja od zneska življenjskega minimuma, opredeljenega v členu 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Od invalidnine se plačujejo prispevki v pokojninski sistem, ki se izračunajo na njeni podlagi.

Če je invalidnost uslužbenca posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja njegovega življenja za rešitev drugega človeka, znaša invalidnina najmanj 120 % zneska življenjskega minimuma. V takih primerih se pokojninski prispevki plačajo iz proračuna bivšega delodajalca.

Če si uslužbenec namerno povzroči invalidnost, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 odloči, da bo prejel samo znesek, predviden v členu 39.

Osebe, upravičene do invalidnine, imajo tudi pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov, v skladu s Prilogo VII h Kadrovskim predpisom; gospodinjski dodatek se določi na podlagi prejemnikove invalidnine.

Invalidnost ugotovi invalidska komisija, predvidena v členu 9 Kadrovskih predpisov.

Institucija iz člena 40 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom lahko zahteva, de se prejemnik invalidnine občasno pregleda in ugotovi, da še izpolnjuje pogoje za izplačevanje invalidnine. Če invalidska komisija ugotovi, da pogojev ne izpolnjuje več, začne uslužbenec ponovno delati v instituciji, pod pogojem, da se pogodba ni iztekla.

Če pa se izkaže, da zadevne osebe ni mogoče zaposliti v ►M128 Uniji ◄ , pogodba lahko preneha pod pogojem, da se izplača znesek v višini osebnih prejemkov, ki bi se izplačali med odpovednim rokom, in, kadar je to primerno, nadomestilo za prenehanje pogodbe, predvideno v členu 47. Uporablja se tudi člen 39.

Upravičene osebe po umrlem uradniku, kakor so opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, imajo pravico do družinske pokojnine, kakor je to določeno v členih 35 do 38.

Če umre nekdanji uslužbenec, ki je prejemal invalidnino, ali nekdanji uslužbenec v smislu člena 2 (a), (c), (d), (e) ali (f), ki je prejemal starostno pokojnino ali je prenehal delati, preden je dopolnil upokojitveno starost, in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, imajo po umrlem uslužbencu upravičene osebe, kakor so opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, pravico do družinske pokojnine, kakor to določa navedena priloga.

Kadar več kot eno leto ni znano bivališče začasnega uslužbenca, ali nekdanjega začasnega uslužbenca, ki prejema invalidnino ali starostno pokojnino, ali nekdanjega začasnega uslužbenca, ki je prenehal delati pred upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, se za zakonca in osebe, priznane kot vzdrževance, smiselno uporabljajo določbe poglavij 5 in 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na začasne pokojnine.

Pravica do prejemanja pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca po mesecu, v katerem je uslužbenec umrl ali, kjer je to primerno, prvi dan meseca po obdobju, v katerem so ►M112 preživeli zakonec ◄ , otroci ali vzdrževanci umrlega prejemali njegove prejemke po členu 70 Kadrovskih predpisov.

►M112 Preživeli zakonec ◄ uslužbenca je ►M112 upravičen ◄ do ►M112 družinske pokojnine ◄ v skladu s poglavjem 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Pokojnina ne sme biti nižja od 35 % zadnje uslužbenčeve osnovne mesečne plače niti nižja od zneska življenjskega minimuma, opredeljenega v členu 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Če umre uslužbenec v smislu ►M131 člena 2(a), (c), (d), (e) ali (f) ◄ , se znesek vdovske pokojnine poveča na 60 % starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen uslužbenec, če bi ob smrti izpolnjeval pogoje zanjo, ne glede na delovno dobo ali starost.

Oseba, ki prejema ►M112 družinsko pokojnino ◄ , ima pod pogoji iz Priloge VII h Kadrovskim predpisom pravico do družinskih dodatkov, navedenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Vendar pa je višina otroškega dodatka enaka dvakratnemu znesku dodatka, predvidenega v členu 67(1) (b) Kadrovskih predpisov.

Če umre uslužbenec ali oseba, upravičena do starostne pokojnine ali invalidnine, ki nima zakonca, upravičenega do družinske pokojnine, imajo otroci, ki se ob njegovi smrti štejejo za vzdrževane, pravico do pokojnine po starših v skladu s členom 80 Kadrovskih predpisov.

Prav tako so do pokojnine upravičeni otroci, ki izpolnjujejo navedene pogoje, v primeru smrti ali ponovne poroke zakonca, ki je upravičen do družinske pokojnine.

Če uslužbenec ali upravičenec do starostne pokojnine ali invalidnine umre, pogoji iz prvega odstavka pa niso izpolnjeni, se uporabijo določbe tretjega odstavka člena 80 Kadrovskih predpisov.

Če umre nekdanji začasni uslužbenec v smislu ►M131 člena 2(a), (c), (d), (e) ali (f) ◄ , ki je prenehal delati ►M131 pred upokojitveno starostjo ◄ in je zahteval odlog izplačila starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem dopolni 63 let starosti, so njegovi vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom upravičeni do pokojnine po starših pod enakimi pogoji, kakor jih določajo prejšnji odstavki.

Pokojnina po starših za osebo, ki se šteje kot vzdrževanec, opredeljen v členu 2(4) Priloge VII Kadrovskih predpisov, ne sme preseči dvakratnega zneska otroškega dodatka.

Če umre biološki roditelj, ki ga je nadomestil posvojitelj, se pokojnina po starših ne izplača.

Sirote so upravičene do dodatka za šolanje v skladu s členom 3 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Ob razvezi ali kadar je do družinske pokojnine upravičenih več kategorij preživelih, se pokojnina razdeli mednje, kakor predvideva poglavje 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Pravila, ki se nanašajo na zgornje meje in razdelitev, določeno v členu 81a Kadrovskih predpisov, se uporabljajo po analogiji.

Ob prenehanju dela je uslužbenec v smislu člena 2 upravičen do starostne pokojnine, prenosa aktuarskega ekvivalenta ali izplačila odpravnine v skladu s poglavjem 3 naslova V Kadrovskih predpisov in Priloge VIII k tem predpisom. Če je uslužbenec upravičen do starostne pokojnine, se njegove pokojninske pravice znižajo v sorazmerju z zneski, plačanimi na podlagi člena 42.

Za uslužbence v smislu člena 2 teh Pogojev za zaposlitev se smiselno uporablja člen 11(2) in (3) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Oseba, ki postane upravičena do starostne pokojnine, ima pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Odstotni delež gospodinjskega dodatka se izračuna na podlagi prejemnikove pokojnine.

Uslužbenec, ki je imenovan za uradnika ►M128 Unije ◄ , ne dobi odpravnine, predvidene v prvem odstavku člena 39.

Za izračun pokojninske dobe, kakor predvideva Priloga VIII h Kadrovskim predpisom, se upoštevajo vse dobe zaposlitve začasnega uslužbenca v ►M128 Evropski uniji ◄ .

Pokojninske pravice uslužbenca, ki uveljavi možnost, predvideno v členu 42, se za obdobje, v katerem se bili zneski odtegnjeni, sorazmerno znižajo.

Prejšnji odstavek se ne uporabi, če uslužbenec v treh mesecih po tem, ko so zanj začeli veljati Kadrovski predpisi, prosi za dovoljenje, da povrne te zneske, ki se jim prištejejo ►M145 2,9 ◄ -odstotne letne obrestne obresti, ki se po postopku iz člena 12 Priloge XII h Kadrovskim predpisom lahko revidirajo.

Financiranje invalidskega in življenjskega zavarovanja ter pokojninskega zavarovanja

Za financiranje sistema socialne varnosti, predvidenega v oddelkih B in C, se po analogiji uporabijo določbe člena 83 ►M112 in člena 83a ◄ Kadrovskih predpisov in členov 36 in 38 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

V skladu s pogoji, ki jih določi organ iz prvega odstavka člena 6, uslužbenec lahko ta organ zaprosi, da izvrši vsa plačila, ki jih mora uslužbenec poravnati za vzpostavitev ali ohranitev svojih pokojninskih pravic v svoji matični državi.

Taka plačila ne smejo preseči ►M112 dvakratne stopnje, predvidene v členu 83(2) Kadrovskih predpisov ◄ in se poravnajo iz ►M15 proračuna ►M128 Unije ◄ ◄ .

Členi 40 do 44 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom se uporabljajo po analogiji.

Člena 81a in 82 Kadrovskih predpisov ter člen 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom glede izplačil dajatev se uporabljajo po analogiji.

Od zneska dajatve ali od dajatev, izplačljivih upravičencem, se na način, ki ga določi institucija iz člena 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, odštejejo vsi zneski, ki jih začasni uslužbenec dolguje ►M128 Uniji ◄ za zavarovanje na datum, ko postanejo pravice iz tega sistema izplačljive. Vračilo dolžnega zneska se lahko razdeli na več mesecev.

Določbe člena 85a Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na subrogacijo v korist ►M128 Uniji ◄ , se uporabljajo po analogiji.

Institucija lahko zaposlitev za določen ali nedoločen čas prekine brez odpovednega roka:

Člen 50 Kadrovskih predpisov se lahko v posameznem zakonodajnem obdobju smiselno uporabi za največ pet višjih začasnih uslužbencev političnih skupin v Evropskem parlamentu, ki so v razredu AD 15 ali AD 16, če so dopolnili petinpetdeset let in imajo dvajset let delovne dobe v institucijah in imajo v zadnjem razredu vsaj dve leti in pol delovnega staža.

Po koncu disciplinskega postopka iz Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ki se uporablja po analogiji, delovno razmerje začasnega uslužbenca lahko preneha brez odpovednega roka, če je namerno ali iz velike malomarnosti hudo kršil obveznosti. Preden organ iz prvega odstavka člena 6 sprejme obrazložen sklep zadevni uslužbenec predloži zagovor.

Pred prenehanjem delovnega razmerja se začasnega uslužbenca lahko začasno odstrani z delovnega mesta v skladu s ►M112 členoma 23 in 24 Priloge IX h Kadrovskim predpisom ◄ , ki se uporablja po analogiji.

►M62 Kadar delovno razmerje preneha v skladu z odstavkom 1 ◄ , organ iz prvega odstavka člena 6 lahko odloči, da:

(a)

omeji odpravnino, predvideno v členu 39, na povračilo prispevka iz člena 83 Kadrovskih predpisov, ki se mu prištejejo 3,5 % letne obrestne obresti;

(b)

v celoti ali delno zadrži nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v členu 24(2).

Institucija razdre pogodbo o delovnem razmerju začasnega uslužbenca brez odpovednega roka, če organ iz prvega odstavka člena 6 ugotovi, da:

(a)

je ob zaposlitvi namerno predložil lažne podatke o strokovni usposobljenosti ali zahtevah iz člena 12(2) in

(b)

so bili predloženi lažni podatki, odločilni pri sprejemu na delo.

V takem primeru organ iz prvega odstavka člena 6 po zaslišanju zadevnega uslužbenca in po disciplinskem postopku iz Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ki se uporablja po analogiji, izjavi, da njegova zaposlitev preneha.

Brez poseganja v člena 49 in 50 je začasni uslužbenec ali nekdanji začasni uslužbenec, ki je namerno ali iz velike malomarnosti kršil obveznosti iz teh pogojev za zaposlitev, disciplinsko odgovoren v skladu z naslovom VI Kadrovskih predpisov in, kjer je primerno, Prilogo IX h Kadrovskim predpisom, ki se uporablja po analogiji.

Uslužbenci osebja nacionalnih diplomatskih služb držav članic, ki so bili izbrani na podlagi postopka iz člena 98(1) Kadrovskih predpisov in ki jih napotijo njihove nacionalne diplomatske službe, se zaposlijo kot uslužbenci za določen čas v smislu člena 2(e).

Zaposlijo se lahko za največ štiri leta. Pogodbe se lahko obnovijo za največ štiri leta. Njihova zaposlitev skupaj ne bi smela trajati več kot osem let. Vendar se ob izteku osmih let v izjemnih okoliščinah in v interesu službe pogodba lahko podaljša še za največ dve leti. Vsaka država članica v skladu z veljavnimi določbami nacionalne zakonodaje uradnikom, ki postanejo začasni uslužbenci v ESZD, jamči takojšnjo vrnitev na delovno mesto po izteku službovanja v ESZD.

Države članice podpirajo Unijo pri uveljavljanju vsakršne odgovornosti v skladu s členom 22 Kadrovskih predpisov uslužbencev ESZD za določen čas iz člena 2(e) teh pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Smiselno se uporabljajo členi 37, 38 in 39 Kadrovskih predpisov. Napotitev ne sme trajati dlje od pogodbe.

Člen 37, razen točke (b) prvega odstavka, in člen 38 Kadrovskih predpisov se smiselno uporabljata za začasne uslužbence iz člena 2(f).

Z odstopanjem od tretjega odstavka člena 17 se začasnim uslužbencem iz člena 2(f) s pogodbo za nedoločen čas, ne glede na njihovo delovno dobo lahko odobri neplačan dopust za obdobja, ki ne presegajo enega leta.

Skupno trajanje takega dopusta ne sme preseči dvanajst let v času trajanja celotne kariere uslužbenca.

Po izteku dopusta se začasni uslužbenec ponovno zaposli na prvem prostem delovnem mestu, ki ustreza njegovemu razredu v njegovi funkcionalni skupini, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu, ki ustreza njegovemu razredu v njegovi funkcionalni skupini, ob upoštevanju istih določb; če odkloni drugič, lahko institucija prekine zaposlitev brez predhodnega obvestila. Uslužbenec do dejanske ponovne zaposlitve ali napotitve ostane na neplačanem dopustu iz osebnih razlogov.

Začasni uslužbenci iz člena 2(f) se zaposlijo na podlagi izbirnega postopka, ki ga organizira ena ali več agencij. Zadevni agenciji ali agencijam pri tem na njihovo zahtevo pomaga Evropski urad za izbor osebja, predvsem pri opredeljevanju vsebine preskusov in organizaciji izbirnih postopkov. Evropski urad za izbor osebja zagotovi preglednost izbirnih postopkov.

V primeru zunanjega izbirnega postopka se začasni uslužbenci iz člena 2(f) zaposlijo le v razredih SC 1 do SC2, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8. Vendar lahko agencija po potrebi in v ustrezno utemeljenih primerih odobri zaposlitev v razredih AD 9, AD 10, AD 11 ali, izjemoma, v razredu AD 12 za delovna mesta z ustrezno odgovornostjo in v okviru potrjenega kadrovskega načrta. Skupno število zaposlitev v razredih AD 9 do AD 12 v agenciji ne sme preseči 20 % skupnega števila zaposlitev v funkcionalni skupini AD, izračunano v petletnem sprotnem obdobju.

Začasni uslužbenci iz člena 2(f) se razvrstijo v naslednji višji razred izključno na podlagi izbora med uslužbenci, ki so v svojem razredu delali vsaj dve leti, potem ko se preučijo primerjalne odlike takih začasnih uslužbencev in poročila o njih. Smiselno se uporablja zadnji stavek člena 45(1) in člena 45(2) Kadrovskih predpisov. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere, določeni za uradnike v oddelku B Priloge I h Kadrovskim predpisom, ne smejo biti preseženi.

V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov vsaka agencija sprejme splošne predpise za izvajanje tega člena.

Kadar začasni uslužbenec iz člena 2(f) po notranji objavi delovnega mesta zasede novo delovno mesto v isti funkcionalni skupini, ne sme biti razvrščen v nižji razred ali stopnjo od razreda ali stopnje njegovega prejšnjega delovnega mesta, če je njegov razred eden od razredov, določenih v objavi prostega delovnega mesta.

Enake določbe se smiselno uporabljajo, kadar začasni uslužbenec sklene novo pogodbo z agencijo neposredno po izteku prejšnje pogodbe za takega začasnega uslužbenca pri drugi agenciji.

V skladu s členom 110(2) Kadrovskih predpisov vsaka agencija sprejme splošne predpise o postopkih, ki urejajo zaposlovanje in uporabo začasnih uslužbencev iz člena 2(f).

Pogodbeni uslužbenci so plačani iz skupnih sredstev dela proračuna za institucijo za ta namen.

V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme ►M131 organ iz prvega odstavka člena 6 ◄ , kakor je potrebno, splošne predpise za izvajanje, ki urejajo zaposlovanje pogodbenih uslužbencev.

Komisija predloži letno poročilo o zaposlovanju pogodbenih uslužbencev, vključno z njihovim številom, ravnjo in vrsto delovnih mest, geografsko uravnoteženostjo in proračunskimi viri po funkcionalnih skupinah.

Institucije, agencije in drugi subjekti, ki zaposlujejo pogodbene uslužbence, pripravijo v okviru proračunskega postopka okvirne letne napovedi glede zaposlovanja pogodbenih uslužbencev po funkcionalnih skupinah.

Pogodbeni uslužbenci so razdeljeni v štiri funkcionalne skupine, ki ustrezajo delu, ki ga je treba opraviti. Vsaka funkcionalna skupina je razdeljena na razrede in stopnje.

Vrsta dela in ustrezne funkcionalne skupine so navedene v naslednji tabeli:

Funkcionalna skupina	Razredi	Naloge
IV	13 do 18	Upravno-administrativne, svetovalne, jezikovne in enakovredne tehnične naloge, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev.
III	8 do 12	Izvedbene naloge, naloge pri pripravi osnutkov, računovodske in druge enakovredne tehnične naloge, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev.
II	4 do 7	Pisarniške in tajniške naloge, naloge pisarniškega poslovanja in druge enakovredne naloge, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev.
I	1 do 3	Fizične in upravno-administrativne naloge podpornih storitev, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev.

Organ iz prvega odstavka člena 6 vsake institucije, agencije ali subjekta iz člena 3a lahko na podlagi te tabele in po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise podrobneje opredeli pristojnosti za vsako vrsto dela.

Smiselno se uporabljata člena 1d in 1e Kadrovskih predpisov.

Smiselno se uporabljajo členi 95, 96 in 99 Kadrovskih predpisov.

Pogodbeni uslužbenci se izbirajo na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic, brez razlikovanja glede na rasno ali etično pripadnost, politično, filozofsko ali versko prepričanje, starost ali invalidnost, spol ali spolno usmeritev in ne glede na zakonski stan ali družinske razmere.

Za zaposlitev pogodbenega uslužbenca se zahteva vsaj:

(a)

uspešno zaključeno obvezno izobraževanje za funkcionalno skupino I;

(b)

za funkcionalni skupini II in III:

(i)

z diplomo potrjena višja izobrazba ali

(ii)

z diplomo potrjena srednješolska izobrazba, ki omogoča nadaljnje višješolsko izobraževanja in ustrezne vsaj tri letne poklicne izkušnje ali

(iii)

kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje ali poklicne izkušnje na enakovredni ravni;

(c)

za funkcionalno skupino IV:

(i)

izobrazba, ki ustreza vsaj tri letnemu z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju ali

(ii)

kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje na enakovredni ravni.

Pogodbeni uslužbenec se lahko zaposli, le če:

(a)

je državljan ene od držav članic in uživa vse državljanske pravice, razen če organ iz prvega odstavka člena 6 dovoli izjemo;

(b)

je izpolnil vse zakonske obveznosti glede služenja vojaškega roka;

(c)

predloži ustrezna spričevala, ki dokazujejo primernost za opravljanje dela;

(d)

je fizično sposoben opravljati delo; in

(e)

predloži dokazila o dobrem znanju enega od jezikov ►M128 Unije ◄ in o zadovoljivem znanju drugega jezika ►M128 Unije ◄ v obsegu, ki omogoča opravljanje dela.

V prvi pogodbi organ iz prvega odstavka člena 6 lahko opusti zahtevo, da mora zadevna oseba predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz točk (a), (b) in (c) odstavkov 2 in 3, če se zaposli za manj kot tri mesece.

►M128 Evropski urad za izbor osebja (v nadaljnjem besedilu: „urad“) ◄ različnim institucijam na njihovo zahtevo pomaga pri izbiri pogodbenih uslužbencev, predvsem pri opredeljevanju vsebine preizkusov in organizaciji postopka izbire. Služba zagotovi preglednost postopka za izbiro pogodbenih uslužbencev.

V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme ►M131 organ iz prvega odstavka člena 6 ◄ , kakor je potrebno, splošne določbe glede postopkov zaposlovanja pogodbenih uslužbencev.

Pogodbenim uslužbencem v funkcionalnih skupinah II, III in IV se sodelovanje na notranjih natečajih dovoli šele, ko dopolnijo tri leta delovne dobe v instituciji. Pogodbeni uslužbenci v funkcionalni skupini II imajo dostop le do natečajev za razrede SC 1 do 2, v funkcionalni skupini III za razrede AST 1 do 2 ter v funkcionalni skupini IV za razrede AST 1 do 4 ali AD 5 do 6. Skupno število kandidatov, ki so pogodbeni uslužbenci in ki so imenovani na prosta delovna mesta v navedenih razredih, nikoli ne preseže 5 % skupnega letnega števila imenovanj v navedene funkcionalne skupine v skladu z drugim odstavkom člena 30 Kadrovskih predpisov.

Pred zaposlitvijo pogodbeni uslužbenec opravi zdravniški pregled pri enem od uradnih zdravnikov institucije, ki potrdi, da izpolnjuje zahteve iz člena 82(3)(d).

Pogodbeni uslužbenec, ki je sklenil pogodbo za najmanj eno leto, opravi na začetku zaposlitve šestmesečno poskusno dobo, če je v funkcionalni skupini I, in devetmesečno poskusno dobo, če je v kateri koli drugi funkcionalni skupini.

Če pogodbeni uslužbenec v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 Kadrovskih predpisov, ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 ustrezno podaljša poskusno dobo. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne sme presegati 15 mesecev.

Če se delo pogodbenega uslužbenca med poskusno dobo izkaže za očitno neustrezno, se poročilo o pogodbenem uslužbencu lahko pripravi kadar koli pred koncem poskusne dobe.

Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Neposredno nadrejeni pogodbenega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6. Na podlagi poročila organ iz prvega odstavka člena 6 lahko odloči, da se pogodbeni uslužbenec pred iztekom poskusne dobe odpusti z enomesečnim odpovednim rokom ali da se pogodbenega uslužbenca do izteka poskusne dobe razporedi v drug oddelek.

Najmanj mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti pogodbenega uslužbenca za opravljanje nalog na delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in ravnanju pri delu. To poročilo se posreduje pogodbenemu uslužbencu, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila.

Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni pogodbenega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6.

Pogodbeni uslužbenec, katerega delo ali ravnanje ni bilo ocenjeno kot ustrezno za zaposlitev na delovnem mestu, se odpusti.

Končna odločitev se sprejme na podlagi poročila iz tega odstavka in informacij v zvezi z ravnanjem pogodbenega uslužbenca v zvezi z naslovom II Kadrovskih predpisov, ki jih ima na voljo organ iz prvega odstavka člena 6.

Odpuščeni pogodbeni uslužbenec ima pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za vsak dopolnjen mesec poskusne dobe.

Pogodbe se s pogodbenimi uslužbenci iz člena 3a lahko sklenejo za določen čas najmanj treh mesecev in največ petih let. Obnovijo se lahko samo enkrat za določen čas, ki ne sme presegati petih let. Skupno trajanje prve pogodbe in prve obnovitve mora biti vsaj šest mesecev za funkcionalno skupino I in vsaj devet mesecev za druge funkcionalne skupine. Vsaka naslednja obnovitev je za nedoločen čas.

Obdobja, zajeta v pogodbi pogodbenega uslužbenca iz člena 3b, se pri sklepanju ali obnovitvi pogodb po tem členu ne upoštevajo.

Z odstopanjem od zadnjega stavka prvega pododstavka 1 organ za imenovanja lahko odloči, da se z uslužbencem iz funkcionalne skupine I šele četrta obnovitev pogodbe sklene za nedoločen čas, pod pogojem, da skupno trajanje njegove zaposlitve za določen čas ne preseže deset let.

Pogodbeni uslužbenec iz funkcionalne skupine IV mora pred obnovitvijo pogodbe za nedoločen čas izkazati sposobnost dela v tretjem od jezikov iz ►M131 člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji ◄ . Smiselno se uporabljajo skupna pravila o dostopu do usposabljanja in modalitetah ocenjevanja iz člena 45(2) Kadrovskih predpisov.

Pogodbeni uslužbenci morajo pred obnovitvijo pogodbe za nedoločen čas opraviti poskusno delo v skladu s členom 84.

Pogodbeni uslužbenci iz člena 3a se zaposlijo samo v

(i)

razredih 13, 14 ali 16 funkcionalne skupine IV,

(ii)

razredih 8, 9 ali 10 funkcionalne skupine III,

(iii)

razredu 4 ali 5 funkcionalne skupine II,

(iv)

razredu 1 funkcionalne skupine I.

Pri razvrščanju pogodbenih uslužbencev v razrede vsake od funkcionalnih skupin se upoštevajo kvalifikacije in izkušnje zadevnih oseb. Zaradi reševanja posebnih potreb institucij se lahko upoštevajo v ►M128 Uniji ◄ prevladujoči pogoji na trgu dela. Pogodbeni uslužbenec se zaposli na prvi stopnji svojega razreda. ►M131 Vendar pa se za pogodbene uslužbence, zaposlene v razredu 1, smiselno uporablja drugi odstavek člena 32 Kadrovskih predpisov. ◄

V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov se sprejmejo splošni izvedbeni predpisi za izvajanje tega odstavka.

Pogodbeni uslužbenec iz člena 3a, ki zasede novo delovno mesto v funkcionalni skupini, se ne sme razporediti v razred ali stopnjo, nižjo od razreda ali stopnje za prejšnje delovno mesto.

Pogodbeni uslužbenec, ki zasede delovno mesto v višji funkcionalni skupini, se razporedi v tak razred in stopnjo, da so njegovi osebni prejemki vsaj enaki tistim, da katerih je bil upravičen po prejšnji pogodbi.

Enake določbe se uporabljajo za pogodbenega uslužbenca, ki sklene novo pogodbo z institucijo ali organom takoj po predhodni pogodbi z drugo institucijo ali organom.

Za pogodbene uslužbence iz člena 3a, zaposlene za najmanj eno leto, se smiselno uporablja prvi odstavek člena 43 Kadrovskih predpisov glede poročil.

Pogodbeni uslužbenec iz člena 3a, ki je v svojem razredu dve leti na eni stopnji, se samodejno poviša v naslednjo stopnjo tega razreda.

Pogodbeni uslužbenec iz člena 3a se razporedi v naslednji višji razred iste funkcionalne skupine z odločitvijo organa iz prvega odstavka člena 6. Tak pogodbeni uslužbenec se razporedi na prvo stopnjo naslednjega višjega razreda. Po tem, ko se preučijo primerjalne odlike pogodbenih uslužbencev, upravičenih do napredovanja v razredu, in poročila o njihovem delu, se lahko povišajo izključno uslužbenci, izbrani med pogodbenimi uslužbenci iz člena 3a, ki so sklenili pogodbo za vsaj tri leta in so bili v svojem razredu najmanj dve leti. Smiselno se uporablja zadnji stavek člena 45(1) Kadrovskih predpisov.

Pogodbeni uslužbenec iz člena 3a se lahko razporedi v višjo funkcionalno skupino samo, če sodeluje v splošnem postopku izbire.

Obdobja, zajeta v pogodbi pogodbenega uslužbenca iz člena 3a, se pri sklepanju ali obnovitvi pogodb po tem členu ne upoštevajo.

Pogodbeni uslužbenec iz člena 3b se lahko zaposli v katerem koli razredu funkcionalnih skupin II, III in IV iz člena 80, pri čemer se upoštevajo kvalifikacije in izkušnje zadevne osebe. Zaradi reševanja posebnih potreb institucij se lahko upoštevajo v ►M128 Uniji ◄ prevladujoči pogoji na trgu dela. Pogodbeni uslužbenec se zaposli na prvi stopnji svojega razreda.

Pogodbeni uslužbenec iz člena 3b, ki je v svojem razredu dve leti na eni stopnji, se samodejno poviša v naslednjo stopnjo tega razreda.

Z odstopanjem od določb tega naslova veljajo za konferenčne tolmače, ki jih zaposli Evropski parlament ali Komisija v imenu institucij in organov ►M128 Unije ◄ , pogoji, določeni v Sporazumu, ki so ga dne 28. julija 1999 sklenili Evropski parlament, Komisija in Sodišče ►M128 Evropske unije ◄ v imenu institucij na eni strani in združenja, ki zastopajo stroko, na drugi strani.

Spremembe navedenega sporazuma, potrebne zaradi začetka veljavnosti Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 ( 22 ), se sprejmejo pred 31. decembrom 2006 v skladu s postopkom, določenim v členu 78. Spremembe navedenega sporazuma po 31. decembru 2006 sprejmejo institucije sporazumno.

Drugi stavek člena 55(4) Kadrovskih predpisov se ne uporablja smiselno za pogodbene uslužbence.

Pogodbeni uslužbenci iz funkcionalnih skupin III in IV nimajo pravice do nadomestila ali plačila za nadurno delo.

V skladu s pogoji iz Priloge VI Kadrovskih predpisov imajo pogodbeni uslužbenci iz funkcionalnih skupin I in II, ki so opravili nadurno delo, pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem so opravili nadurno delo.

Ob upoštevanju sprememb, določenih v členih 93 in 94, se smiselno uporabljajo členi 19 do 27.

FUNKCIONALNA SKUPINA	1.7.2020	STOPNJA
	RAZRED	1	2	3	4	5	6	7
IV	18	6 593,66	6 730,78	6 870,74	7 013,62	7 159,49	7 308,37	7 460,34
	17	5 827,65	5 948,83	6 072,54	6 198,83	6 327,74	6 459,32	6 593,66
	16	5 150,62	5 257,72	5 367,07	5 478,68	5 592,63	5 708,93	5 827,65
	15	4 552,24	4 646,91	4 743,55	4 842,20	4 942,90	5 045,68	5 150,62
	14	4 023,40	4 107,07	4 192,48	4 279,67	4 368,69	4 459,50	4 552,24
	13	3 555,98	3 629,93	3 705,41	3 782,48	3 861,13	3 941,43	4 023,40
III	12	4 552,18	4 646,84	4 743,48	4 842,11	4 942,80	5 045,58	5 150,51
	11	4 023,37	4 107,02	4 192,42	4 279,60	4 368,60	4 459,44	4 552,18
	10	3 555,97	3 629,91	3 705,39	3 782,45	3 861,10	3 941,40	4 023,37
	9	3 142,88	3 208,23	3 274,95	3 343,06	3 412,58	3 483,53	3 555,97
	8	2 777,78	2 835,54	2 894,51	2 954,69	3 016,15	3 078,86	3 142,88
II	7	3 142,81	3 208,18	3 274,90	3 343,00	3 412,56	3 483,53	3 555,98
	6	2 777,65	2 835,41	2 894,39	2 954,59	3 016,04	3 078,77	3 142,81
	5	2 454,90	2 505,95	2 558,08	2 611,30	2 665,59	2 721,04	2 777,65
	4	2 169,66	2 214,79	2 260,86	2 307,89	2 355,88	2 404,89	2 454,90
I	3	2 672,85	2 728,32	2 784,96	2 842,75	2 901,74	2 961,96	3 023,45
	2	2 362,91	2 411,95	2 462,01	2 513,11	2 565,27	2 618,52	2 672,85
	1	2 088,92	2 132,29	2 176,53	2 221,70	2 267,81	2 314,88	2 362,91

Ne glede na člen 24(3) nadomestilo za nastanitev, predvideno v odstavku 1, in nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v odstavku 2 navedenega člena, ne smeta biti nižja od:

Smiselno se uporablja člen 28. Vendar pa se člen 72(2) in (2a) Kadrovskih predpisov ne uporablja za pogodbenega uslužbenca, ki je do ►M131 upokojitvene starosti ◄ delal v ►M128 Uniji ◄ , razen če ni bil več kot tri leta zaposlen kot pogodbeni uslužbenec.

Nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je po prenehanju delavnega razmerja v instituciji ►M128 Unije ◄ brezposeln in:

(a)

od ►M128 Unije ◄ ne prejema starostne pokojnine ali invalidnine,

(b)

mu delovno razmerje ni prenehalo zaradi odstopa ali razveljavitve pogodbe iz disciplinskih razlogov,

(c)

je dopolnil najmanj šest mesecev dela,

(d)

prebiva v državi članici

ima po spodaj določenih pogojih pravico do mesečnega nadomestila za primer brezposelnosti.

Nekdanji pogodbeni uslužbenec pridobi pravico do tega nadomestila za primer brezposelnosti, če:

(a)

je na lastno zahtevo vpisan v evidenco iskalcev zaposlitve pri službi za zaposlovanje države članice, kjer stalno prebiva;

(b)

izpolnjuje zakonske obveznosti navedene države članice za osebe, ki po tej zakonodaji prejemajo nadomestilo za primer brezposelnosti;

(c)

Komisija pridobi mnenje odbora strokovnjakov in nato sprejme predpise, potrebne za izvajanje tega člena.

Nadomestilo za primer brezposelnosti se določi glede na osnovno plačo, ki jo je imel nekdanji pogodbeni uslužbenec ob prenehanju delovnega razmerja. Višina nadomestila znaša:

(a)

60 % osnovne plače za prvih 12 mesecev,

(b)

45 % osnovne plače od 13. do 24. meseca,

(c)

30 % osnovne plače od 25. do 36. meseca.

Razen v začetnem šestmesečnem obdobju, v katerem se uporablja nižja, ne pa višja spodaj določena meja, tako izračunani zneski ne smejo biti nižji od ►M148 1 133,79 EUR (spodnja meja) ◄ in ne višji od ►M148 2 267,56 EUR (zgornja meja) ◄ . Te meje se ►M131 posodabljajo ◄ na enak način kot plačne lestvice, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov.

Nekdanji pogodbeni uslužbenec lahko prejema nadomestilo za brezposelnost največ šestintrideset mesecev po datumu prenehanja delovnega razmerja in v nobenem primeru ne dlje od obdobja, enakovrednega eni tretjini dejansko dopolnjene delovne dobe. Če pa v tem obdobju nekdanji pogodbeni uslužbenec preneha izpolnjevati pogoje iz odstavkov 1 in 2, se izplačilo nadomestila za primer brezposelnosti prekine. Nadomestilo se začne ponovno izplačevati, če nekdanji pogodbeni uslužbenec pred iztekom tega obdobja ponovno izpolnjuje navedene pogoje in ni upravičen do nacionalnega nadomestila za primer brezposelnosti.

Nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, ima pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi nadomestila za primer brezposelnosti po pogojih, določenih v členu 1 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Zadevna oseba mora prijaviti vse dodatke iste vrste, ki se njej ali zakoncu izplačujejo iz drugih virov; taki dodatki se odštejejo od tistih, ki se izplačujejo na podlagi tega člena.

Nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, ima, kakor predvideva člen 72 Kadrovskih predpisov, pravico do zdravstvenega zavarovanja brez plačila prispevka.

Nadomestilo za primer brezposelnosti in družinske dodatke izplačuje Komisija v evrih. Korekcijski koeficient se ne uporablja.

Pogodbeni uslužbenec prispeva eno tretjino stroškov financiranja zavarovanja za primer brezposelnosti. Prispevek se določi v višini 0,81 % osnovne plače zadevne osebe po tem, ko se odšteje standardni dodatek v višini ►M148 1 030,72 EUR ◄ , in brez upoštevanja korekcijskih koeficientov, predvidenih v členu 64 Kadrovskih predpisov. Prispevek se mesečno odteguje od plače zadevne osebe in se skupaj s preostalima tretjinama, ki ju krije institucija, vplača v poseben sklad za brezposelnost. Ta sklad je skupen za vse institucije, ki prispevke mesečno plačujejo Komisiji, najpozneje osem dni po izplačilu osebnih prejemkov. Vse stroške, ki izhajajo iz uporabe tega člena, odobri in plača Komisija v skladu z določbami finančne uredbe, ki ureja splošni proračun ►M128 Evropske unije ◄ .

Za nadomestila za primer brezposelnosti, ki se izplačujejo brezposelnim nekdanjim pogodbenim uslužbencem, velja Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68.

Nacionalne službe, odgovorne za zaposlovanje in brezposelnost, ki delujejo skladno z nacionalno zakonodajo, in Komisija učinkovito sodelujejo pri zagotavljanju pravilne uporabe tega člena.

10.

Podrobna ureditev, sprejeta na podlagi člena 28a(10), se za ta člen uporablja brez poseganja v določbe tretjega pododstavka odstavka 2 tega člena.

11.

Komisija vsaki dve leti predloži poročilo o finančnem stanju sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Neodvisno od tega poročila lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov prilagodi prispevke, določene v odstavku 7, če je to potrebno zaradi uravnoteženosti sistema.

Smiselno se uporablja člen 74 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na dotacijo ob rojstvu otroka, in člen 75 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na obveznost institucije, da prevzame stroške iz navedenega člena.

Člen 76 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na darila, posojila ali predplačila, se med trajanjem pogodbe o zaposlitvi ali po njenem izteku smiselno uporablja za pogodbenega uslužbenca, če zaradi hude dolgotrajne bolezni ali nesreče v času zaposlitve ni zmožen za delo in dokaže, da take bolezni ali nesreče ne pokriva drug sistem socialne varnosti.

Pogodbeni uslužbenci so med zaposlitvijo zavarovani za primer smrti ali invalidnosti v skladu z naslednjimi določbami.

Izplačila in pravice, predvidene v tem oddelku, mirujejo, če se na podlagi teh Pogojev za zaposlitev začasno prekine izplačilo uslužbenčevih osebnih prejemkov.

Kadar se z zdravniškim pregledom, opravljenim pred nastopom dela ugotovi, da je pogodbeni uslužbenec bolan ali invalid, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 glede tveganj, ki izhajajo iz te bolezni ali invalidnosti, odloči, da začne uslužbenec uživati zagotovljene pravice glede invalidnosti ali smrti šele po petih letih od datuma nastopa dela v instituciji.

Pogodbeni uslužbenec se na to odločitev lahko pritoži invalidski komisiji, predvideni v odstavku 1(b) člena 9 Kadrovskih predpisov.

Pogodbeni uslužbenec, ki je popoln invalid in mora zaradi invalidnosti prenehati delati v instituciji, ima ves čas invalidnosti pravico do invalidnine, katere znesek se določi na naslednji način.

Invalidnina znaša 70 % zadnje osnovne plače pogodbenega uslužbenca. Vendar pa ne sme biti nižja od mesečne plače pogodbenega uslužbenca iz razreda 1, stopnja 1 funkcionalne skupine I. Od invalidnine se plačujejo prispevki v pokojninski sistem, ki se izračunajo na njeni podlagi.

Če je invalidnost pogodbenega uslužbenca posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja njegovega življenja za rešitev drugega človeka, znaša invalidnina najmanj 120 % zneska osnovne mesečne plače pogodbenega uslužbenca iz razreda 1, stopnja 1 funkcionalne skupine I. V takih primerih se pokojninski prispevki plačajo iz proračuna bivšega delodajalca.

Če si pogodbeni uslužbenec namerno povzroči invalidnost, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 odloči, da bo prejel samo znesek, predviden v členu 109.

Osebe, upravičene do invalidnine, imajo v skladu s Prilogo VII h Kadrovskim predpisom tudi pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov; gospodinjski dodatek se določi na podlagi prejemnikove invalidnine.

Invalidnost ugotovi invalidska komisija, predvidena v točki (b) člena 9(1) Kadrovskih predpisov.

Pravica do invalidnine nastane dan po tem, ko delovno razmerje pogodbenega uslužbenca preneha na podlagi členov 47 in 48, ki se smiselno uporabljata.

Institucija iz člena 40 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom lahko zahteva, da prejemnik invalidnine opravi občasne preglede in se ugotovi, da še izpolnjuje pogoje za izplačevanje invalidnine. Če invalidska komisija ugotovi, da pogojev ne izpolnjuje več, začne pogodbeni uslužbenec ponovno delati v instituciji, pod pogojem, da se pogodba ni iztekla.

Upravičenci po umrlem pogodbenem uslužbencu, opredeljeni v poglavju 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, imajo pravico do družinske pokojnine, kakor predvidevajo členi 104 do 107.

Če umre nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je upravičen do invalidnine ali do starostne pokojnine ali ki je prenehal delati pred upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, imajo po njem upravičene osebe, kakor so opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII, pravico do družinske pokojnine, kakor to določa navedena priloga.

Kadar več kot eno leto ni znano bivališče pogodbenega uslužbenca ali nekdanjega pogodbenega uslužbenca, ki prejema invalidnino ali starostno pokojnino, ali nekdanjega pogodbenega uslužbenca, ki je prenehal delati pred upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, se za zakonca in osebe, priznane kot vzdrževance, smiselno uporabljajo določbe poglavij 5 in 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na začasne pokojnine.

Pravica do prejemanja pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca po mesecu, v katerem je uslužbenec umrl ali, kjer je to primerno, prvi dan meseca po obdobju, v katerem so vdova, otroci ali vzdrževanci umrlega prejemali njegove prejemke po členu 70 Kadrovskih predpisov.

Preživeli zakonec pogodbenega uslužbenca je upravičen do družinske pokojnine v skladu s poglavjem 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Pokojnina ne sme biti nižja od 35 % zadnje osnovne mesečne plače pogodbenega uslužbenca niti nižja od osnovne mesečne plače pogodbenega uslužbenca iz razreda 1, stopnja 1 funkcionalne skupine I. Ob smrti pogodbenega uslužbenca se znesek družinske pokojnine zviša na 60 % starostne pokojnine, ki bi se izplačevala pogodbenemu uslužbencu, če bi ob smrti izpolnjeval pogoje, ne glede na delovno dobo ali starost.

Oseba, ki prejema družinsko pokojnino, ima pod pogoji iz Priloge VII h Kadrovskim predpisom pravico do družinskih dodatkov, določenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Otroški dodatek pa je v višini dvakratnega zneska dodatka, predvidenega v členu 67(1)(b) Kadrovskih predpisov.

Če umre pogodbeni uslužbenec ali oseba, upravičena do starostne pokojnine ali invalidnine, ki nima zakonca, upravičenega do družinske pokojnine, imajo otroci, ki se štejejo za vzdrževane, pravico do pokojnine po starših v skladu s členom 80 Kadrovskih predpisov.

Prav tako so do pokojnine upravičeni otroci, ki izpolnjujejo navedene pogoje, v primeru smrti ali ponovne poroke zakonca, ki je upravičen do družinske pokojnine.

Če umre pogodbeni uslužbenec ali upravičenec do starostne pokojnine ali invalidnine, pogoji iz odstavka 1 pa niso izpolnjeni, se uporabijo določbe tretjega odstavka člena 80 Kadrovskih predpisov.

Če umre nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je prenehal delati pred ►M131 upokojitveno starostjo ◄ in je zahteval odlog izplačila starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem dopolni 63 let starosti, so njegovi vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom upravičeni do pokojnine po starših pod enakimi pogoji, kakor jih določajo prejšnji odstavki.

Pokojnina po starših za osebo, ki se šteje kot vzdrževani otrok, opredeljen v členu 2(4) Priloge VII Kadrovskih predpisov, ne sme preseči dvakratnega zneska otroškega dodatka. Vendar pa upravičenost vzdrževanca do pokojnine preneha, če ga je po veljavni nacionalni zakonodaji dolžna vzdrževati tretja oseba.

Če umre biološki roditelj, ki ga je nadomestil posvojitelj, se pokojnina po starših ne izplača.

Sirote so upravičene do dodatka za šolanje v skladu s členom 3 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Ob razvezi ali kadar je do družinske pokojnine upravičenih več kategorij preživelih, se pokojnina razdeli mednje, kakor predvideva poglavje 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Smiselno se uporabljajo pravila, ki se nanašajo na zgornje meje in razdelitev, določeno v členu 81a Kadrovskih predpisov.

Ob prenehanju dela je pogodbeni uslužbenec upravičen do starostne pokojnine, prenosa aktuarskega ekvivalenta ali izplačila odpravnine v skladu s poglavjem 3 naslova V Kadrovskih predpisov in Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. V pokojninske pravice pogodbenega uslužbenca, ki je upravičen do starostne pokojnine, niso vključena obdobja, za katera so prispevki plačani po členu 112 teh Pogojev za zaposlitev.

Za pogodbene uslužbence se smiselno uporablja člen 11(2) in (3) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Oseba, več kot tri leta zaposlena kot pogodbeni uslužbenec, ki postane upravičena do starostne pokojnine, ima pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov; gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi prejemnikove pokojnine.

Pogodbeni uslužbenec, ki je imenovan za uradnika ali začasnega uslužbenca ►M128 Unije ◄ , ne dobi odpravnine, predvidene v členu 109(1).

Za izračun pokojninske dobe, kakor predvideva Priloga VIII h Kadrovskim predpisom, se upoštevajo vse dobe zaposlitve pogodbenega uslužbenca v ►M128 Evropski uniji ◄ .

Če institucija uporabi možnost, predvideno v členu 112, se pokojninske pravice pogodbenega uslužbenca za obdobje, v katerem se bili zneski odtegnjeni, sorazmerno znižajo.

Prejšnji odstavek se ne uporabi, če pogodbeni uslužbenec v treh mesecih po tem, ko so zanj začeli veljati Kadrovski predpisi, prosi za dovoljenje, da povrne te zneske skupaj s ►M145 2,9 ◄ -odstotnimi letnimi obrestnimi obrestmi, ki se po postopku iz člena 12 Priloge XII h Kadrovskim predpisom lahko revidirajo.

Financiranje invalidskega in življenjskega zavarovanja ter pokojninskega zavarovanja

Za financiranje sistema socialne varnosti, predvidenega v oddelkih B in C, se smiselno uporabljajo določbe členov 83 in 83a Kadrovskih predpisov ter členov 36 in 38 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

V skladu s pogoji, ki jih določi institucija, lahko pogodbeni uslužbenec zahteva, da institucija opravi vsa plačila, potrebna za vzpostavitev ali ohranitev njegovih pokojninskih pravic, zavarovanja za primer brezposelnosti, invalidskega zavarovanja, življenjskega zavarovanja in zdravstvenega zavarovanja v državi, v kateri je bil nazadnje vključen v take sisteme. Pogodbeni uslužbenec v času plačevanja teh prispevkov ne uživa ugodnosti sistema zdravstvenega zavarovanja ►M128 Unije ◄ . V času plačevanja teh prispevkov pogodbeni uslužbenec tudi ni vključen v sistema ►M128 Unije ◄ za življenjsko zavarovanje in zavarovanje za primer invalidnosti in ne pridobiva pravic po sistemu ►M128 Unije ◄ za zavarovanje za primer brezposelnosti in pokojninsko zavarovanje.

Dejansko tako plačevanje za nobenega pogodbenega uslužbenca ne sme trajati dlje od šestih mesecev. Vendar pa institucija lahko odloči, da to obdobje podaljša na eno leto. Plačila bremenijo proračun ►M128 Unije ◄ . Plačila za vzpostavitev ali ohranitev pokojninskih pravic ne smejo presegati dvakratne stopnje, predvidene v členu 83(2) Kadrovskih predpisov.

Smiselno se uporabljajo člen 81a in 82 Kadrovskih predpisov ter člen 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom glede izplačevanja dajatev.

Od zneska dajatve ali od dajatev, izplačljivih njegovim upravičencem, se na način, ki ga določi institucija iz člena 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, odštejejo vsi zneski, ki jih pogodbeni uslužbenec dolguje ►M128 Uniji ◄ za zavarovanje na datum, ko postanejo pravice iz tega sistema izplačljive. Vračilo dolžnega zneska se lahko razdeli na več mesecev.

Smiselno se uporabljajo določbe člena 85a Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na subrogacijo v korist ►M128 Unije ◄ .

Uporabljajo se določbe člena 85 Kadrovskih predpisov o povrnitvi neupravičenih plačil.

POSEBNE IN IZJEMNE DOLOČBE ZA POGODBENE USLUŽBENCE, KI DELAJO V TRETJI DRŽAVI

Za pogodbene uslužbence, ki delajo v tretji državi, se smiselno uporablja Priloga X h Kadrovskim predpisom. Vendar pa se člen 21 navedene priloge uporablja samo, če je pogodba sklenjena vsaj za obdobje enega leta.

V primeru disciplinskega postopka proti pogodbenemu uslužbencu ima disciplinska komisija iz Priloge IX h Kadrovskim predpisom in člena 49 teh Pogojev za zaposlitev dva dodatna člana, ki sta iz iste funkcionalne skupine in razreda kot zadevni pogodbeni uslužbenec. Ta dva dodatna člana se imenujeta skladno s priložnostnim postopkom, o katerem se dogovorita organ iz prvega odstavka člena 6 teh Pogojev za zaposlitev in odbor uslužbencev.

Ob upoštevanju določb tega naslova določa pogoje za zaposlovanje lokalnih uslužbencev zlasti:

►M131 organ iz prvega odstavka člena 6 ◄ skladno z veljavnimi predpisi in prakso v kraju, v katerem opravljajo delo.

Kar zadeva socialno varnost, institucija plačuje prispevke delodajalcev za socialno varnost po veljavnih predpisih v kraju, v katerem uslužbenec ali uslužbenka opravlja delo, razen če sporazum o sedežu ne določa drugače. Institucija vzpostavi samostojen ali dopolnilen sistem socialne varnosti za države, v katerih lokalni sistemi ne obstajajo ali ne zagotavljajo zadostnega kritja.

Vse spore med institucijo in lokalnim uslužbencem, zaposlenim v tretji državi, se predloži arbitražni komisiji v skladu s pogoji, opredeljenimi v klavzuli o arbitraži iz delavčeve pogodbe.

Osebni prejemki strokovnih svetovalcev se določijo v neposrednem dogovoru med zadevnim svetovalcem in organom iz prvega odstavka člena 6. Pogodba strokovnega svetovalca se ne sme skleniti za več kot dve leti. Lahko se obnovi.

Institucija, ki namerava zaposliti strokovnega svetovalca ali obnoviti njegovo pogodbo, o tem obvesti pristojni proračunski organ in opredeli predvidene osebne prejemke.

Pred sklenitvijo pogodbe o predlaganih osebnih prejemkih izmenja stališča s pristojnim proračunskim organom, če v enem mesecu po datumu obvestila tako zahteva član tega organa ali zadevna institucija.

Smiselno se uporabljajo členi 1c, 1d, 11, 11a, 12 in 12a, prvi odstavek člena 16, členi 17, 17a, 19, 22, 22a in 22b, ►M128 člen 23 ◄ in drugi odstavek člena 25 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na pravice in obveznosti uradnikov ter člena 90 in 91 Kadrovskih predpisov glede pritožb.

Evropski parlament za namene uporabe tega naslova z internim sklepom sprejme izvedbene ukrepe.

Akreditiranih parlamentarnih pomočnikov se ne razporedi na delovno mesto iz seznama delovnih mest, ki je priložen oddelku proračuna za Evropski parlament. Njihovi prejemki se financirajo iz ustrezne proračunske postavke in so plačani iz odobrenih sredstev oddelka proračuna za Evropski parlament.

Akreditirani parlamentarni pomočniki so v skladu z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) razvrščeni po razredih glede na navedbo, ki jo je podal poslanec ali poslanci, ki mu/jim bo pomočnik pomagal. Za uvrstitev v razrede 14 do 19 iz člena 133 morajo imeti akreditirani parlamentarni poslanci najmanj univerzitetno izobrazbo ali enakovredne delovne izkušnje.

Smiselno se uporablja člen 1e Kadrovskih predpisov o socialnih ukrepih in delovnih pogojih, če so ti ukrepi združljivi s posebno naravo nalog in odgovornosti, ki jih prevzamejo akreditirani parlamentarni pomočniki.

Z odstopanjem od člena 7 so načini avtonomnega zastopanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov določeni v izvedbenih ukrepih iz člena 125(1), pri čemer se upošteva, da se med zakonitim zastopanjem osebja in avtonomnim zastopanjem pomočnikov vzpostavi uradna povezava.

Smiselno se uporabljajo členi 11 do 26a Kadrovskih predpisov. Ob doslednem upoštevanju zlasti posebne narave funkcij in nalog akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in vzajemnega zaupanja, ki mora biti značilno za njihov službeni odnos s poslancem ali poslanci Evropskega parlamenta, ki jim pomočniki pomagajo, izvedbeni ukrepi v zvezi s tem področjem, sprejeti skladno s členom 125(1), upoštevajo posebno naravo službenega odnosa med poslancem in akreditiranim parlamentarnim pomočnikom.

Člen 1d Kadrovskih predpisov se uporablja smiselno, ob upoštevanju vzajemnega zaupanja med poslancem Evropskega parlamenta in njegovim akreditiranim parlamentarnim pomočnikom ali pomočniki, pri čemer lahko poslanci Evropskega parlamenta akreditirane parlamentarne pomočnike izbirajo tudi na podlagi politične usmeritve.

Poslanec(-ci) Evropskega parlamenta izbere(-jo) akreditiranega parlamentarnega pomočnika, ki mu (jim) bo pomagal. Brez poseganja v dodatne pogoje, ki so lahko predpisani z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1), se pomočnika lahko zaposli, če:

(a)

je državljan ene od držav članic ►M128 Unije ◄ , razen če organ iz prvega odstavka člena 6 dovoli izjemo, in uživa vse državljanske pravice;

(b)

je izpolnil vse zakonske obveznosti glede služenja vojaškega roka;

(c)

predloži ustrezna spričevala, ki dokazujejo primernost za opravljanje dela;

(d)

je fizično sposoben opravljati delo;

(e)

ima temeljito znanje enega od jezikov ►M128 Unije ◄ in zadovoljivo znanje drugega jezika ►M128 Unije ◄ v obsegu, ki omogoča opravljanje dela, in

(f)

ima:

(i)

z diplomo potrjeno višjo izobrazbo;

(ii)

z diplomo potrjeno srednješolsko izobrazbo, ki omogoča nadaljnje višješolsko izobraževanje, in ustrezne vsaj triletne delovne izkušnje, ali

(iii)

kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje ali delovne izkušnje na enakovredni ravni.

Akreditirani parlamentarni pomočnik dokaže svojo fizično sposobnost za opravljanje dela s pregledom pri zdravstveni službi Evropskega parlamenta, da se lahko Evropski parlament prepriča o izpolnjevanju pogojev iz člena 128(2)(d).

Če kandidat ni uspešno opravil zdravniškega pregleda iz odstavka 1, lahko v dvajsetih dneh po prejetju obvestila institucije zahteva, da o njegovem primeru poda mnenje zdravniška komisija, sestavljena iz treh zdravnikov, ki jih organ iz prvega odstavka člena 6 izbere med uradnimi zdravniki institucij. Zdravniška komisija zasliši uradnega zdravnika, ki je podal prvotno negativno mnenje. Kandidat lahko zdravniško komisijo seznani z mnenjem zdravnika po lastni izbiri. Če zdravniška komisija potrdi zaključke zdravniškega pregleda iz odstavka 1, mora kandidat poravnati polovico plačila in dodatnih stroškov.

Pogodbe akreditiranih parlamentarnih pomočnikov se sklenejo za določen čas ter vsebujejo navedbo razreda, v katerega je pomočnik razvrščen. Pogodba se lahko v enem zakonodajnem obdobju podaljša največ dvakrat. Če v pogodbi ni navedeno drugače, se pogodba brez poseganja v določbe iz člena 139(1)(c) izteče ob koncu parlamentarnega mandata, v katerem je bila sklenjena.

Z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) se ob upoštevanju člena 128(2)(f) določi pregleden okvir za razporeditev.

Kadar akreditirani parlamentarni pomočnik sklene novo pogodbo, se sprejme nov sklep o njegovi uvrstitvi v določen razred.

Akreditirani parlamentarni pomočniki se zaposlijo bodisi za polovični bodisi za polni delovni čas.

Poslanec določi tedenski delovni čas akreditiranega parlamentarnega pomočnika, ki v običajnih razmerah ne sme presegati 42 ur.

Akreditirani parlamentarni pomočnik je dolžan opravljati nadurno delo le v nujnih primerih ali ob izjemni povečani količini dela. Smiselno se uporablja prvi pododstavek člena 56 Kadrovskih predpisov. Za to potrebna pravila se lahko določijo z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1).

Akreditirani parlamentarni pomočnik za nadurno delo ni upravičen do kompenzacije ali plačila.

Členi 42a, 42b, 55a in 57 do 61 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na dopust, delovni čas in praznike, ter drugi do četrti pododstavek člena 16 in člen 18 Pogojev za zaposlitev se uporabljajo smiselno. Izredni dopust, starševski dopust in družinski dopust ne sme preseči trajanje pogodbe.

Razen v primeru nasprotnih določb iz členov 133 in 134 se člen 19, člen 20(1) do (3) ter člen 21 Pogojev za zaposlitev in člen 16 Priloge VII h Kadrovskim predpisom glede osebnih prejemkov in povračila stroškov uporabljajo smiselno. Pogoji za povračilo stroškov službenih potovanj so določeni v izvedbenih ukrepih iz člena 125(1).

Akreditiranim parlamentarnim pomočnikom se lahko v skladu z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) in na izrecno zahtevo posameznega poslanca ali poslancev, ki mu oziroma jim pomagajo, samo enkrat izplača bodisi nadomestilo za nastanitev bodisi za selitev ob prenehanju zaposlitve, ki se izplača iz nadomestila za parlamentarno pomoč poslancu, in sicer na podlagi dokazila, da so morali spremeniti kraj prebivališča. Znesek nadomestila ne presega mesečne osnovne plače pomočnika.

Z odstopanjem od zadnjega pododstavka člena 4(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom izselitveni dodatek ne sme biti nižji od ►M148 410,74 EUR ◄ .

Razen v primeru nasprotnih določb iz člena 136 se členi 95 do 115, ki se nanašajo na prejemke socialne varnosti, uporabljajo smiselno.

Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 96(3) in brez poseganja v druge določbe tega člena zneski, izplačani iz naslova tega člena, ne smejo biti nižji od ►M148 997,48 EUR (spodnja meja) ◄ ali višji od ►M148 2 347,04 EUR (zgornja meja) ◄ .

Z odstopanjem od členov 77 in 80 Kadrovskih predpisov ter členov 101 in 105 Pogojev za zaposlitev so minimalni zneski, uporabljeni za izračun pokojnin in invalidnin, enakovredni osnovni plači akreditiranega parlamentarnega pomočnika, uvrščenega v razred 1.

Člen 112 se uporablja le za pogodbe, sklenjene za eno leto ali manj.

Določbe člena 85 Kadrovskih predpisov o povrnitvi neupravičenih plačil se uporabljajo smiselno.

Smiselno se uporabljajo določbe iz naslova VII Kadrovskih predpisov o pritožbah. Z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) se lahko določijo dopolnilna pravila o notranjih postopkih.

Delovno razmerje akreditiranega parlamentarnega pomočnika preneha zaradi smrti in:

(a)

na datum, naveden v pogodbi, kot določa člen 130(1);

▼M131

(b)

ob koncu meseca, v katerem akreditirani parlamentarni pomočnik dopolni 66 let starosti ali, izjemoma, na datum, določen v skladu z drugim in tretjim odstavkom člena 52 Kadrovskih predpisov;

▼M124

(c)

v primeru pomočnika, ki se ga zaposli za pomoč enemu poslancu Evropskega parlamenta v skladu s členom 128(2), ob koncu meseca, v katerem se je končal mandat poslanca, bodisi zaradi njegove smrti, odstopa ali iz kakšnega drugega razloga;

▼M131

(d)

ob upoštevanju dejstva, da je zaupanje temelj službenega odnosa med poslancem in njegovim akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje akreditiranemu parlamentarnemu pomočniku ali Evropskemu parlamentu, ki nastopa na zahtevo poslanca ali poslancev Evropskega parlamenta, za pomoč katerim je bil akreditirani parlamentarni pomočnik zaposlen, možnost predčasne prekinitve pogodbe. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Odpovedni rok ne začne teči med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Poleg tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom;

▼M124

(e)

kadar akreditirani parlamentarni pomočnik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 128(2)(a), ob upoštevanju možne izjeme, dovoljene po navedenem členu. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz točke (d).

Če se pogodba zaključi v skladu z odstavkom 1(c), ima akreditirani parlamentarni pomočnik pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za obdobje med datumom, ko preneha opravljati naloge, in datumom, ko mu poteče pogodba, pri čemer ta znesek ne sme preseči treh mesečnih osnovnih plač.

Brez poseganja v člena 48 in 50, ki se uporabljata smiselno, se lahko zaposlitev akreditiranega parlamentarnega pomočnika prekine brez odpovednega roka, če je ta namenoma ali iz malomarnosti hudo kršil svoje dolžnosti. Organ iz prvega odstavka člena 6 sprejme utemeljeno odločitev, potem ko je imela zadevna oseba možnost, da pojasni svoje ravnanje.

Posebne določbe v zvezi z disciplinskim postopkom so določene v izvedbenih ukrepih iz člena 125(1).

3a.

Izvedbeni ukrepi iz člena 125(1) določajo spravni postopek, ki se uporablja pred prekinitvijo pogodbe akreditiranega parlamentarnega pomočnika na zahtevo poslanca ali poslancev Evropskega parlamenta, za pomoč katerim je bil zaposlen, ali parlamentarnega pomočnika v skladu s točko (d) odstavka 1 in odstavkom 3.

Obdobja zaposlitve kot akreditirani parlamentarni pomočnik se ne štejejo kot „delovna doba“ za namene člena 29(3) in (4) Kadrovskih predpisov.

Brez poseganja v druge določbe Pogojev za zaposlitev določa Priloga k Pogojem za zaposlitev prehodne določbe, ki se uporabljajo za uslužbence, zaposlene po pogodbi iz teh Pogojev za zaposlitev.

►M124 Ob upoštevanju člena 142 ◄ sprejme splošne določbe za uveljavitev teh pogojev za zaposlitev ►M131 organ iz prvega odstavka člena 6 ◄ po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev in odborom za kadrovske predpise, predvidenim v členu 10 Kadrovskih predpisov.

Upravne službe institucij ►M128 Unije ◄ se posvetujejo, da zagotovijo enotno uporabo teh pogojev za zaposlitev.

Splošne določbe za uveljavitev Kadrovskih predpisov iz člena 110 teh predpisov se uporabljajo za uslužbence, vključene v te pogoje za zaposlitev, če se določbe navedenih predpisov zaradi teh pogojev za zaposlitev uporabljajo za te uslužbence.

Komisija do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni uporabo teh pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Prehodne določbe, ki se uporabljajo za uslužbence iz Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev

Za druge uslužbence, zaposlene na dan 30. aprila 2004, se smiselno uporabljajo določbe Priloge XIII h Kadrovskim predpisom. ►M131 Člen 21, člen 22, razen odstavka 4, člen 23, člen 24a in člen 31(6) in (7) navedene priloge se smiselno uporabljajo za druge uslužbence, zaposlene na dan 31. decembra 2013. Člen 30 ter člen 31(1), (2), (3) in (5) navedene priloge se smiselno uporabljajo za začasne uslužbence, zaposlene na dan 31. decembra 2013. Za uslužbence, ki so bili zaposleni pred 1. januarjem 2014, se besedi „66 let“ v drugem pododstavku člena 33(1), členu 47(a), drugem pododstavku člena 101(1) in členu 139(1)(b) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev glasita „65 let“. ◄

V času od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006 se v Pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev:

(a)

v prvi alinei točke (b) člena 3 „funkcionalne skupine strokovni sodelavci (AST)“ nadomesti s „kategoriji B in C“;

(b)

v drugi alinei točke (b) člena 3 se besedilo „funkcionalne skupine upravljavci (AD)“ nadomesti s „kategorije A“, „AD 16 ali AD 15“ se nadomesti z „A*16 ali A*15“, besedilo „AD 15 ali AD 14“ pa se nadomesti z „A*15 ali A*14“.

V skladu s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev organ iz prvega odstavka člena 6 Pogojev za zaposlitev ponudi zaposlitev kot pogodbeni uslužbenec za nedoločen čas vsem osebam, ki jih ►M128 Unija ◄ na dan 1. maja 2004 po pogodbi za nedoločen čas kot lokalne uslužbence zaposlujejo v Evropski uniji ali ki so na podlagi nacionalne zakonodaje zaposlene v agencijah in subjektih iz člena 3a(1)(b) in (c) Pogojev za zaposlitev. Ponudba za zaposlitev temelji na oceni nalog, ki jih morajo opraviti pogodbeni uslužbenci. Zadevna pogodba začne veljati najkasneje 1. maja 2005. Za take pogodbe se ne uporablja člen 84 Pogojev za zaposlitev.

Če bi bili osebni prejemki uslužbenca, ki sprejme ponujeno pogodbo, zaradi razvrstitve v razrede nižji, lahko institucija plača dodaten znesek, pri čemer upošteva trenutne razlike v fiskalni zakonodaji in zakonodaji s področja socialne varnosti in pokojnin države članice zaposlitve in ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za zadevnega pogodbenega uslužbenca.

V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme vsaka institucija, kakor je potrebno, splošne določbe za izvajanje odstavkov 1 in 2.

Uslužbenec, ki ne sprejme ponudbe iz odstavka 1, lahko z institucijo ohrani svoj pogodbeni odnos.

Pet let po 1. maju 2004 lahko lokalni ali pogodbeni uslužbenci Generalnega sekretariata Sveta, ki so imeli v sekretariatu pred 1. majem 2004 status lokalnega uslužbenca, sodelujejo na notranjih natečajih Sveta pod enakimi pogoji kot uradniki in začasni uslužbenci institucije.

Pogodbe, ki so jih pogodbeni uslužbenci iz člena 2(d) Pogojev za zaposlitev sklenili za določen čas in so na dan 1. maja 2004 veljavne, se lahko obnovijo. Če je bila pogodba že enkrat obnovljena, se nova pogodba sklene za nedoločen čas. Veljavne pogodbe, sklenjene z začasnimi uslužbenci iz člena 2(d) Pogojev za zaposlitev za nedoločen čas, ostanejo nespremenjene.

Za nekdanje začasne uslužbence, ki so na dan 1. maja 2004 brezposelni in na katere se nanašajo določbe člena 28a teh pogojev za zaposlitev, veljavnih pred 1. majem 2004, se navedene določbe uporabljajo do konca obdobja brezposelnosti.

Začasni uslužbenci, katerih pogodbe tečejo na dan 1. maja 2004, lahko zahtevajo uporabo člena 28a teh pogojev za zaposlitev, veljavnih pred 1. majem 2004. Tako zahtevo morajo začasni uslužbenci vložiti najkasneje trideset koledarskih dni po datumu izteka pogodb.

Z učinkom od 1. januarja 2014 se pogodbe začasnih uslužbencev, za katere se uporablja člen 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev in ki so bili 31. decembra 2013 zaposleni v agenciji, brez izbirnega postopka spremenijo v pogodbe v skladu s točko (f) člena 2 teh pogojev za zaposlitev. Pogoji pogodbe sicer ostanejo nespremenjeni. Ta odstavek se ne uporablja za pogodbe začasnih uslužbencev, ki so zaposleni kot vodje agencij ali namestniki vodij agencij, kot je navedeno v aktu Unije o ustanovitvi agencije, ali za uradnike, ki so bili v interesu službe napoteni v agencijo.

( 1 ) Poročilo Eurostata o aktuarski oceni za leto 2014 pokojninskega sistema za evropske uradnike z dne 1. septembra 2014.

( 2 ) Poročilo Eurostata o aktuarski oceni za leto 2016 pokojninskega sistema za evropske uradnike z dne 1. septembra 2016.

( 3 ) Poročilo Eurostata o aktuarski oceni v letu 2018 pokojninskega sistema za evropske uradnike z dne 1. septembra 2018.

( 4 ) Poročilo Eurostata o aktuarski oceni v letu 2018 pokojninskega sistema za evropske uradnike z dne 1. septembra 2018.

( *1 ) Poročilo Eurostata o aktuarski oceni v letu 2019 pokojninskega sistema za evropske uradnike z dne 1. septembra 2019.

( 5 ) Poročilo Eurostata o aktuarski oceni v letu 2020 pokojninskega sistema za evropske uradnike z dne 1. septembra 2020.

( 6 ) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

( 7 ) Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 z dne 9. februarja 1976 o kategorijah uradnikov, upravičenih do dodatkov za izmensko delo, ter stopnje in pogoji dodeljevanja dodatkov (UL L 38, 13.2.1976, str. 1).

( 8 ) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti (UL L 56, 4.3.1968, str. 8).

( 9 ) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

( 10 ) Uredba Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 z dne 4. decembra 1972 o uvedbi posebnih in začasnih ukrepov pri zaposlovanju uradnikov Evropskih skupnosti zaradi pristopa novih držav članic in za prenehanje dela uradnikov teh Skupnosti (UL L 272, 5.12.1972, str. 1).

( 11 ) Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 z dne 4. junija 1973 o uvedbi posebnih začasnih ukrepov za uradnike Evropskih Skupnosti, ki so plačani iz skladov za raziskave in investicije (UL L 155, 11.6.1973, str. 1).

( 13 ) UL L 181, 28.6.1989, str. 2. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 2458/98 (UL L 307, 17.11.1998, str. 1).

( 17 ) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

( 18 ) Uredba (EU) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (UL L 287, 29.10.2013, str. 15).

( 19 ) UL L 280, 23.11.1995, str. 1. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES, Euratom, ESPJ) št. 2458/98 (UL L 307, 17.11.1998, str. 1).

( 20 ) UL L 280, 23.11.1995, str. 4. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 2458/98.

		Uradni list
		št.	stran	datum
M1	RÈGLEMENTNo 1/63/Euratom DU CONSEIL du 26 février 1963 (*)	P 35	524	6.3.1963
M2	RÈGLEMENTNo 2/63/Euratom DU CONSEIL du 26 février 1963 (*)	P 35	526	6.3.1963
►M3	RÈGLEMENTNo 17/63/CEE DU CONSEIL du 26 février 1963 (*)	P 35	528	6.3.1963
M4	REGULATION No 18/63/EEC OF THE COUNCIL of 26 February 1963 (*)	P 35	529	6.3.1963
►M5	REGULATION No 5/64/Euratom OF THE COUNCIL of 10 November 1964 (*)	P 190	2971	21.11.1964
M6	REGULATION No 182/64/EEC OF THE COUNCIL of 10 November 1964 (*)	P 190	2971	21.11.1964
M7	RÈGLEMENTNo 2/65/Euratom DU CONSEIL du 11 janvier 1965 (*)	P 18	242	4.2.1965
M8	RÈGLEMENTNo 8/65/CEE DU CONSEIL du 11 janvier 1965 (*)	P 18	242	4.2.1965
►M9	REGULATION No 4/65/Euratom OF THE COUNCIL of 16 March 1965 (*)	P 47	701	24.3.1965
M10	REGULATION No 30/65/EEC OF THE COUNCIL of 16 March 1965 (*)	P 47	701	24.3.1965
M11	RÈGLEMENTNo 1/66/Euratom DU CONSEIL du 28 décembre 1965 (*)	P 31	461	19.2.1966
M12	RÈGLEMENTNo 14/66/CEE DU CONSEIL du 28 décembre 1965 (*)	P 31	461	19.2.1966
M13	RÈGLEMENTNo 10/66/Euratom DU CONSEIL du 24 novembre 1966 (*)	P 225	3814	6.12.1966
M14	RÈGLEMENTNo 198/66/CEE DU CONSEIL du 24 novembre 1966 (*)	P 225	3814	6.12.1966
►M15	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968	L 56	1	4.3.1968
►M16	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2278/69 (*)	L 289	1	17.11.1969
M17	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 95/70 (*)	L 15	1	21.1.1970
M18	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 96/70 (*)	L 15	4	21.1.1970
M19	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 16/71 (*)	L 5	1	7.1.1971
M20	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2653/71 (*)	L 276	1	16.12.1971
M21	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2654/71 (*)	L 276	6	16.12.1971
►M22	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 1369/72 (*)	L 149	1	1.7.1972
►M23	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 1473/72 (*)	L 160	1	16.7.1972
M24	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2647/72 (*)	L 283	1	20.12.1972
►M25	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 558/73 (*)	L 55	1	28.2.1973
M26	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2188/73 (*)	L 223	1	11.8.1973
M27	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2/74 (*)	L 2	1	3.1.1974
M28	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3191/74 (*)	L 341	1	20.12.1974
►M29	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 711/75 (*)	L 71	1	20.3.1975
►M30	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 1009/75 (*)	L 98	1	19.4.1975
►M31	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 1601/75 (*)	L 164	1	27.6.1975
M32	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2577/75 (*)	L 263	1	11.10.1975
►M33	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2615/76 (*)	L 299	1	29.10.1976
M34	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3177/76 (*)	L 359	1	30.12.1976
M35	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3178/76 (*)	L 359	9	30.12.1976
M36	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 1376/77 (*)	L 157	1	28.6.1977
M37	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2687/77 (*)	L 314	1	8.12.1977
M38	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2859/77 (*)	L 330	1	23.12.1977
►M39	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 912/78 (*)	L 119	1	3.5.1978
M40	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 914/78 (*)	L 119	8	3.5.1978
M41	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2711/78 (*)	L 328	1	23.11.1978
M42	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3084/78 (*)	L 369	1	29.12.1978
►M43	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3085/78 (*)	L 369	6	29.12.1978
M44	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2955/79 (*)	L 336	1	29.12.1979
M45	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 160/80 (*)	L 20	1	26.1.1980
M46	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 161/80 (*)	L 20	5	26.1.1980
M47	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 187/81 (*)	L 21	18	24.1.1981
M48	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 397/81 (*)	L 46	1	19.2.1981
M49	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2780/81 (*)	L 271	1	26.9.1981
M50	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3821/81 (*)	L 386	1	31.12.1981
M51	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 371/82 (*)	L 47	8	19.2.1982
M52	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 372/82 (*)	L 47	13	19.2.1982
M53	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3139/82 (*)	L 331	1	26.11.1982
M54	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 440/83 (*)	L 53	1	26.2.1983
M55	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 1819/83 (*)	L 180	1	5.7.1983
►M56	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2074/83 (*)	L 203	1	27.7.1983
M57	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3647/83 (*)	L 361	1	24.12.1983
M58	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 419/85 (*)	L 51	1	21.2.1985
M59	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 420/85 (*)	L 51	6	21.2.1985
►M60	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1578/85 (*)	L 154	1	13.6.1985
M61	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1915/85 (*)	L 180	3	12.7.1985
►M62	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2799/85 (*)	L 265	1	8.10.1985
M63	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3580/85 (*)	L 343	1	20.12.1985
M64	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3855/86 (*)	L 359	1	19.12.1986
M65	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3856/86 (*)	L 359	5	19.12.1986
M66	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 793/87 (*)	L 79	1	21.3.1987
►M67	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3019/87 (*)	L 286	3	9.10.1987
M68	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3212/87 (*)	L 307	1	29.10.1987
M69	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3784/87 (*)	L 356	1	18.12.1987
M70	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2338/88 (*)	L 204	1	29.7.1988
M71	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2339/88 (*)	L 204	5	29.7.1988
M72	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3982/88 (*)	L 354	1	22.12.1988
M73	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2187/89 (*)	L 209	1	21.7.1989
M74	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3728/89 (*)	L 364	1	14.12.1989
M75	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2258/90 (*)	L 204	1	2.8.1990
M76	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3736/90 (*)	L 360	1	22.12.1990
M77	UREDBA (EGS) št. 2232/91 (*)	L 204	1	27.7.1991
►M78	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3830/91 (*)	L 361	1	31.12.1991
M79	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3831/91 (*)	L 361	7	31.12.1991
M80	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3832/91 (*)	L 361	9	31.12.1991
M81	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3833/91 (*)	L 361	10	31.12.1991
M82	UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3834/91 (*)	L 361	13	31.12.1991
►M83	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 571/92 (*)	L 62	1	7.3.1992
M84	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3761/92 (*)	L 383	1	29.12.1992
►M85	UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3947/92 (*)	L 404	1	31.12.1992
M86	UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3608/93 (*)	L 328	1	29.12.1993
M87	UREDBA (ESPJ, ES, Euratom) št. 3161/94 (*)	L 335	1	23.12.1994
M88	UREDBA (ESPJ, ES, Euratom) št. 2963/95 (*)	L 310	1	22.12.1995
M89	UREDBA (Euratom, ESPJ, ES) št. 1354/96 (*)	L 175	1	13.7.1996
M90	UREDBA (Euratom, ESPJ, ES) št. 2485/96 (*)	L 338	1	28.12.1996
►M91	UREDBA (ESPJ, ES, Euratom) št. 2192/97 (*)	L 301	5	5.11.1997
M92	UREDBA (ESPJ, ES, Euratom) št. 2591/97 (*)	L 351	1	23.12.1997
►M93	UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 781/98 (*)	L 113	4	15.4.1998
►M94	UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 2458/98 (*)	L 307	1	17.11.1998
►M95	UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 2594/98 (*)	L 325	1	3.12.1998
M96	UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 2762/98 (*)	L 346	1	22.12.1998
►M97	Sporočilo Komisije drugim institucijam glede pretvorbe zneskov, predvidenih v Kadrovskih predpisih v evre (1999/C 60/09) (*)	C 60	11	2.3.1999
M98	UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 620/1999 (*)	L 78	1	24.3.1999
M99	UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 1238/1999 (*)	L 150	1	17.6.1999
M100	UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 2700/1999 (*)	L 327	1	21.12.1999
M101	UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 212/2000 (*)	L 24	1	29.1.2000
M102	UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 628/2000 (*)	L 76	1	25.3.2000
M103	UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 2804/2000 (*)	L 326	3	22.12.2000
M104	UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 2805/2000 (*)	L 326	7	22.12.2000
M105	UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 1986/2001 (*)	L 271	1	12.10.2001
M106	UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 2581/2001 (*)	L 345	1	29.12.2001
M107	UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 490/2002 (*)	L 77	1	20.3.2002
M108	UREDBA (ES, Euratom) št. 2265/2002 (*)	L 347	1	20.12.2002
M109	UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 2148/2003 z dne 5. decembra 2003	L 323	1	10.12.2003
M110	UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 2181/2003 z dne 8. decembra 2003	L 327	1	16.12.2003
M111	UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 2182/2003 z dne 8. decembra 2003	L 327	3	16.12.2003
►M112	UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004	L 124	1	27.4.2004
M113	UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 23/2005 z dne 20. decembra 2004	L 6	1	8.1.2005
M114	UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 31/2005 z dne 20. decembra 2004	L 8	1	12.1.2005
M115	UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 1972/2005 z dne 29. novembra 2005	L 317	1	3.12.2005
M116	UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 2104/2005 z dne 20. decembra 2005	L 337	7	22.12.2005
M117	UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 1066/2006 z dne 27. junija 2006	L 194	1	14.7.2006
M118	UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 1895/2006 z dne 19. decembra 2006	L 397	6	30.12.2006
M119	UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 337/2007 z dne 27. marca 2007	L 90	1	30.3.2007
M120	UREDBA SVETA (ES, EURATOM) št. 1558/2007 z dne 17. decembra 2007	L 340	1	22.12.2007
M121	UREDBA SVETA (ES, EURATOM) št. 420/2008 z dne 14. maja 2008	L 127	1	15.5.2008
M122	UREDBA SVETA (ES, EURATOM) št. 1323/2008 z dne 18. decembra 2008	L 345	10	23.12.2008
M123	UREDBA SVETA (ES, EURATOM) št. 1324/2008 z dne 18. decembra 2008	L 345	17	23.12.2008
►M124	UREDBA SVETA (ES) št. 160/2009 z dne 23. februarja 2009	L 55	1	27.2.2009
M125	UREDBA SVETA (EU, EURATOM) št. 1295/2009 z dne 22. decembra 2009	L 348	9	29.12.2009
M126	UREDBA SVETA (EU, EURATOM) št. 1296/2009 z dne 23. decembra 2009	L 348	10	29.12.2009
M127	spremenjena z: UREDBA SVETA (EU, EURATOM) št. 1190/2010 z dne 13. decembra 2010	L 333	1	17.12.2010
►M128	UREDBA (EU, EURATOM) št. 1080/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 24. novembra 2010	L 311	1	26.11.2010
M129	UREDBA SVETA (EU) št. 1239/2010 z dne 20. decembra 2010	L 338	1	22.12.2010
M130	UREDBA SVETA (EU) št. 1240/2010 z dne 20. decembra 2010	L 338	7	22.12.2010
►M131	UREDBA (EU, EURATOM) št. 1023/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2013	L 287	15	29.10.2013
M132	UREDBA SVETA (EU) št. 1331/2013 z dne 10. decembra 2013	L 335	1	14.12.2013
M133	UREDBA SVETA (EU) št. 1415/2013 z dne 17. decembra 2013	L 353	23	28.12.2013
M134	UREDBA SVETA (EU) št 1416/2013 z dne 17. decembra 2013	L 353	24	28.12.2013
M135	UREDBA (EU) št. 422/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. aprila 2014	L 129	5	30.4.2014
M136	UREDBA (EU) št. 423/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. aprila 2014	L 129	12	30.4.2014
M137	Posodobitev stopnje prispevka uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije za pokojninsko zavarovanje z učinkom od 1. julija 2014 ( 1 ) 2014/C 444/05	C 444	11	12.12.2014
M138	Letna posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, za leto 2015 2015/C 415/04	C 415	3	15.12.2015
►M139	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1611 z dne 7. julija 2016	L 242	1	9.9.2016
►M140	Letna posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, v letu 2016 2016/C 466/07	C 466	5	14.12.2016
M141	Posodobitev stopnje prispevka uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije za pokojninsko zavarovanje z učinkom od 1. julija 2016 ( 2 ) 2016/C 466/10	C 466	19	14.12.2016
M142	Letna posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, v letu 2017 2017/C 429/06	C 429	9	14.12.2017
M143	Letna posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, v letu 2018 2018/C 451/04	C 451	4	14.12.2018
M144	Posodobitev stopnje prispevka uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije za pokojninsko zavarovanje z učinkom od 1. julija 2018 ( 3 ) 2018/C 451/07	C 451	19	14.12.2018
►M145	Posodobitev efektivne obrestne mere za izračun obrestnih obresti v skladu s členom 12 Priloge XII h kadrovskim predpisom z učinkom od 1. januarja 2019 ( 4 ) 2019/C 1/08	C 1	6	3.1.2019
M146	Letna posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, v letu 2019 (2019/C 420/05)	C 420	9	13.12.2019
M147	Posodobitev stopnje prispevka uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije za pokojninsko zavarovanje z učinkom od 1. julija 2019 ( *1 ) (2019/C 420/08)	C 420	22	13.12.2019
►M148	Letna posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, v letu 2020 2020/C 428/10	C 428	12	11.12.2020
►M149	Posodobitev stopnje prispevka uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije za pokojninsko zavarovanje z učinkom od 1. julija 2020 ( 5 ) 2020/C 428/13	C 428	26	11.12.2020

C1	Popravek, UL L 248, 22.9.2007, str. 26 (259/1968)
►C2	Popravek, UL L 248, 22.9.2007, str. 26 (723/2004)
►C3	Popravek, UL L 130, 17.5.2012, str. 24 (723/2004)
C4	Popravek, UL L 140, 14.5.2014, str. 178 (422/2014)
►C5	Popravek, UL L 289, 25.10.2016, str. 21 (259/1968)
►C6	Popravek, UL L 289, 25.10.2016, str. 21 (723/2004)

VSEBINA
NASLOV I:	Splošne določbe 1 – 10c
NASLOV II:	Pravice in obveznosti uradnikov 11 – 26a
NASLOV III:	Uradniška kariera
Poglavje 1:	Zaposlovanje 27 – 34
Poglavje 2:	Upravni status 35
Oddelek 1:	Aktivna zaposlitev 36
Oddelek 2:	Napotitev 37 – 39
Oddelek 3:	Dopust iz osebnih razlogov 40
Oddelek 4:	Neaktivni status 41
Oddelek 5:	Dopust zaradi služenja vojaškega roka 42
Oddelek 6:	Starševski ali družinski dopust 42a in 42b
Oddelek 7:	Dopust v interesu službe 42c
Poglavje 3:	Poročila, povišanje v stopnji in napredovanje 43 – 46
Poglavje 4:	Prenehanje delovnega razmerja 47
Oddelek 1:	Odstop 48
Oddelek 2:	Obvezni odstop 49
Oddelek 3:	Upokojitev v interesu službe 50
Oddelek 4:	Postopek za ugotavljanje nesposobnosti 51
Oddelek 5:	Upokojitev 52 in 53
Oddelek 6:	Častni položaj 54
NASLOV IV:	Delovni pogoji uradnikov
Poglavje 1:	Delovni čas 55 – 56c
Poglavje 2:	Dopust 57 – 60
Poglavje 3:	Prazniki 61
NASLOV V:	Prejemki in dajatve iz socialne varnosti
Poglavje 1:	Osebni prejemki in stroški
Oddelek 1:	Osebni prejemki 62 – 70
Oddelek 2:	Stroški 71
Poglavje 2:	Dajatve iz socialne varnosti 72 – 76a
Poglavje 3:	Pokojnine in invalidnine 77 – 84
Poglavje 4:	Izterjava neupravičenih plačil 85
Poglavje 5:	Subrogacija v korist Unije 85a
NASLOV VI:	Disciplinski ukrepi 86
NASLOV VII:	Pritožbe 90 – 91a
NASLOV VIIIA:	Posebne določbe, ki se uporabljajo za ESZD 95 – 99
NASLOV VIIIB:	Posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi 101a
NASLOV IX:	Prehodne in končne določbe
Poglavje 1:	Prehodne določbe 107a
Poglavje 2:	Končne določbe 110 – 113
PRILOGA I	A. Vrste delovnih mest v vsaki funkcionalni skupini, predvideni v členu 5(4)
	B. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere
PRILOGA II	Sestava in postopki organov, predvidenih v členu 9 Kadrovskih predpisov
PRILOGA III	Natečaji
PRILOGA IV	Nadomestilo po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov
PRILOGA IVa	Delo z delovnim časom, krajšim od polnega
PRILOGA V	Dopust
PRILOGA VI	Kompenzacijski dopust in plačilo dela preko polnega delovnega časa
PRILOGA VII	Osebni prejemki in povračilo stroškov
PRILOGA VIII	Sistem pokojninskega zavarovanja
PRILOGA IX	Disciplinski postopek
PRILOGA X	Posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi
PRILOGA XI	Pravila za izvajanje členov 64 in 65 kadrovskih predpisov
PRILOGA XII	Pravila za izvajanje člena 83a kadrovskih predpisov
PRILOGA XIII	Prehodni ukrepi, ki se uporabljajo za uradnike Unije (člen 107a Kadrovskih predpisov)
PRILOGA XIII.1	Vrste delovnih mest v prehodnem obdobju

1.7.2020	STOPNJA
RAZRED	1	2	3	4	5
6	4 878,26	5 083,26	5 296,86	5 444,21	5 519,44
5	4 311,57	4 492,75	4 682,20	4 811,78	4 878,26
4	3 810,72	3 970,83	4 137,70	4 252,82	4 311,57
3	3 368,02	3 509,55	3 657,05	3 758,77	3 810,72
2	2 976,76	3 101,86	3 232,22	3 322,13	3 368,02
1	2 630,97	2 741,53	2 856,74	2 936,19	2 976,76

VSEBINA
Oddelek 1:	Odbor uslužbencev Člen 1
Oddelek 2:	Skupni odbor 2 – 3a
Oddelek 3:	Invalidska komisija 7 – 9
Oddelek 4:	Odbor za poročila 10 in 11
Oddelek 5:	Skupni svetovalni odbor za ugotavljanje strokovne nesposobnosti 12

Razred	Strokovno-tehnični uslužbenci	Upravni uslužbenci
13	—	15 %
12	—	15 %
11	—	25 %
10	20 %	25 %
9	8 %	25 %
8	25 %	33 %
7	25 %	36 %
6	25 %	36 %
5	25 %	36 %
4	33 %	—
3	33 %	—
2	33 %	—
1	33 %	—

Razred	Tajniki/referenti
SC 6	—
SC 5	12 %
SC 4	15 %
SC 3	17 %
SC 2	20 %
SC 1	25 %

VSEBINA
Oddelek 1:	Letni dopust 1 – 5
Oddelek 2:	Izredni dopust 6
Oddelek 3:	Potovalni čas 7

VSEBINA
Oddelek 1:	Družinski dodatki 1 – 3
Oddelek 2:	Izselitveni dodatek 4
Oddelek 3:	Povrnitev stroškov
A —	Nadomestilo za nastanitev 5
B —	Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve 6
C —	Potni stroški 7 in 8
D —	Stroški selitve 9
E —	Hranarina 10
F —	Izdatki za službena potovanja 11 – 13a
G —	Povračilo stroškov v fiksnem znesku 14 in 15
Oddelek 4:	Plačilo pripadajočih zneskov 16 in 17

0 EUR za vsak kilometer od	0 do 200 km
0,2125 EUR za vsak kilometer od	201 do 1 000 km
0,3543 EUR za vsak kilometer od	1 001 do 2 000 km
0,2125 EUR za vsak kilometer od	2 001 do 3 000 km
0,0708 EUR za vsak kilometer od	3 001 do 4 000 km
0,0342 EUR za vsak kilometer od	4 001 do 10 000 km
0 EUR za vsak km nad	10 000 km

0 EUR za vsak kilometer od	0 do 200 km
0,4285 EUR za vsak kilometer od	201 do 1 000 km
0,7141 EUR za vsak kilometer od	1 001 do 2 000 km
0,4285 EUR za vsak kilometer od	2 001 do 3 000 km
0,1427 EUR za vsak kilometer od	3 001 do 4 000 km
0,0689 EUR za vsak kilometer od	4 001 do 10 000 km
0 EUR za vsak km nad	10 000 km

VSEBINA
Poglavje 1:	Splošne določbe 1
Poglavje 2:	Starostna pokojnina in odpravnina
Oddelek 1:	Starostna pokojnina 2 – 11
Oddelek 2:	Odpravnina 12
Poglavje 3:	Invalidnina 13 – 15
Poglavje 4:	Družinska pokojnina 17 – 29
Poglavje 5:	Začasne pokojnine 30 – 33
Poglavje 6:	Povečanja pokojnin za vzdrževane otroke v34 in 35
Poglavje 7:
Oddelek 1:	Financiranje sistema pokojninskega zavarovanja 36 – 38
Oddelek 2:	Izračun pokojnine 40 – 44
Oddelek 3:	Plačilo dajatev 45 in 46
Poglavje 8:	Prehodne določbe 48 – 51

BDP Unije	Posledice za posebni kazalnik	Datum za plačilo drugega dela
[– 0,1 %; – 1 %]	33 %; 67 %	1. april leta n + 1
[– 1 %; – 3 %]	0 %; 100 %	1. april leta n + 1
pod – 3 %	0 %	—

Stopnja
Razred	1	2	3	4	5	6	7	8
A	13,1 %	11,0 %	6,8 %	5,7 %	5,5 %	5,2 %	5,2 %	4,9 %
B	11,9 %	10,5 %	6,4 %	4,9 %	4,8 %	4,7 %	4,5 %	4,3 %
C	8,5 %	6,3 %	4,6 %	4,0 %	3,9 %	3,7 %	3,6 %	3,5 %
D	6,1 %	4,6 %	4,3 %	4,1 %	4,0 %	3,9 %	3,7 %	3,6 %

Razred	1. maj 2004 do
	30.4.2005	30.4.2006	30.4.2007	30.4.2008	30.4.2009	30.4.2010	30.4.2011
A*/AD 13	-	-	5 %	10 %	15 %	20 %	20 %
A*/AD 12	5 %	5 %	5 %	10 %	15 %	20 %	25 %
B*/AST 10	5 %	5 %	5 %	10 %	15 %	20 %	20 %

Kategorija A		Kategorija C
A*5	Upravljavec/	C*1	Tajnik/referent
	Raziskovalec-upravljavec/	C*2	Tajnik/referent
	Lingvist- upravljavec	C*3	Tajnik/referent
A*6	Upravljavec/	C*4	Tajnik/referent
	Raziskovalec-upravljavec/	C*5	Tajnik/referent
	Lingvist- upravljavec	C*6	Tajnik/referent
A*7	Upravljavec/	C*7	Tajnik/referent
	Raziskovalec-upravljavec/
	Lingvist- upravljavec
A*8	Upravljavec/
	Raziskovalec-upravljavec/
	Lingvist- upravljavec
A*9	Vodja enote/
	Upravljavec/
	Raziskovalec-upravljavec/
	Lingvist- upravljavec
A*10	Vodja enote
	Upravljavec/
	Raziskovalec-upravljavec/
	Lingvist- upravljavec
A*11	Vodja enote
	Upravljavec/
	Raziskovalec-upravljavec/
	Lingvist- upravljavec
A*12	Vodja enote
	Upravljavec/
	Raziskovalec-upravljavec/
	Lingvist- upravljavec
A*13	Vodja enote
	Upravljavec/
	Raziskovalec-upravljavec/
	Lingvist- upravljavec
A*14	Raziskovalec-upravljavec/
	Lingvist- upravljavec
	Upravljavec/Vodja enote
	Direktor
A*15	Direktor/Generalni direktor
A*16	Generalni direktor

Kategorija B		Kategorija D
B*3	Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec	D*1	Uslužbenec
B*4	Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec	D*2	Uslužbenec
B*5	Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec	D*3	Uslužbenec
B*6	Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec	D*4	Uslužbenec
B*7	Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec	D*5	Uslužbenec
B*8	Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec
B*9	Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec
B*10	Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec
B*11	Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec

Starost na dan 1. maja 2014	Upokojitvena starost	Starost na dan 1. maja 2014	Upokojitvena starost
60 let in več	60 let	47 let	62 let in 6 mesecev
59 let	60 let in 2 meseca	46 let	62 let in 8 mesecev
58 let	60 let in 4 mesece	45 let	62 let in 10 mesecev
57 let	60 let in 6 mesecev	44 let	63 let in 2 meseca
56 let	60 let in 8 mesecev	43 let	63 let in 4 mesece
55 let	61 let	42 let	63 let in 6 mesecev
54 let	61 let in 2 meseca	41 let	63 let in 8 mesecev
53 let	61 let in 4 mesece	40 let	63 let in 10 mesecev
52 let	61 let in 6 mesecev	39 let	64 let in 3 mesece
51 let	61 let in 8 mesecev	38 let	64 let in 4 mesece
50 let	61 let in 11 mesecev	37 let	64 let in 5 mesecev
49 let	62 let in 2 meseca	36 let	64 let in 6 mesecev
48 let	62 let in 4 mesecev	35 let	64 let in 8 mesecev

VSEBINA
NASLOV I:	Splošne določbe 1 – 7a
NASLOV II:	Začasni uslužbenci
Poglavje 1:	Splošne določbe 8 – 10
Poglavje 2:	Pravice in obveznosti 11
Poglavje 3:	Pogoji za zaposlitev 12 – 15
Poglavje 4:	Delovni pogoji 16 – 18
Poglavje 5:	Osebni prejemki in stroški 19 – 27
Poglavje 6:	Dajatve iz socialne varnosti
Oddelek A:	Zavarovanje za primer bolezni in nesreče, dajatve iz socialne varnosti 28 – 30
Oddelek B:	Zavarovanje za primer invalidnosti in smrti 31 – 38a
Oddelek C:	Starostna pokojnina in odpravnina 39 – 40
Oddelek D:	Financiranje invalidskega in življenjskega zavarovanja ter pokojninskega zavarovanja 41 in 42
Oddelek E:	Poravnavanje zahtevkov začasnih uslužbencev 43
Oddelek F:	Plačilo dajatev 44
Oddelek G:	Subrogacija v korist Unije 44a
Poglavje 7:	Povrnitev preplačil 45
Poglavje 8:	Pritožbe 46
Poglavje 9:	Prenehanje delovnega razmerja 47 – 50a
Poglavje 10:	Posebne določbe za začasne uslužbence iz člena 2(e) 50b – 50c
Poglavje 11:	Posebne določbe za začasne uslužbence iz člena 2(f) 51 – 56
NASLOV IV:	Pogodbeni uslužbenci
Poglavje 1:	Splošne določbe 79 in 80
Poglavje 2:	Pravice in obveznosti 81
Poglavje 3:	Pogoji za zaposlitev 82 – 84
Poglavje 4:	Posebne določbe za pogodbene uslužbence iz člena 3a 85 – 87
Poglavje 5:	Posebne določbe za pogodbene uslužbence iz člena 3b 88 – 90
Poglavje 6:	Delovni pogoji 91
Poglavje 7:	Prejemki iz dela in stroški 92 – 94
Poglavje 8:	Prejemki socialne varnosti
Oddelek A:	Zavarovanje za primer bolezni in nesreče, prejemki socialne varnosti 95 – 98
Oddelek B:	Zavarovanje za primer invalidnosti in smrti 99 – 108
Oddelek C	Starostna pokojnina in odpravnina 109 in 110
Oddelek D:	Financiranje invalidskega in življenjskega zavarovanja ter pokojninskega zavarovanja 111 in 112
Oddelek E:	Poravnavanje zahtevkov pogodbenih uslužbencev 113
Oddelek F:	Izplačevanje dajatev 114
Oddelek G:	Subrogacija v korist Unije 115
Poglavje 9:	Povrnitev neupravičenih plačil 116
Poglavje 10:	Pritožbe 117
Poglavje 11:	Posebne in izjemne določbe za pogodbene uslužbence, ki delajo v tretji državi 118
Poglavje 12:	Prenehanje delovnega razmerja 119
NASLOV V:	Lokalni uslužbenci 120 – 122
NASLOV VI:	Strokovni svetovalci 123 in 124
▼M124
NASLOV VII:	Parlamentarni pomočniki
Poglavje 1:	Splošne določbe 125 in 126
Poglavje 2:	Pravice in obveznosti 127
Poglavje 3:	Pogoji za zaposlitev 128 – 130
Poglavje 4:	Delovni pogoji 131
Poglavje 5:	Prejemki iz dela in stroški 132 – 134
Poglavje 6:	Socialna varnost 135 in 136
Poglavje 7:	Povrnitev neupravičenih plačil 137
Poglavje 8:	Pritožbe 138
Poglavje 9:	Prenehanje delovnega razmerja 139
▼B
NASLOV ►M124 VIII ◄ :	Prehodne določbe ►M124 140 ◄
NASLOV ►M124 IX ◄ :	Končne določbe 141 – 142a
PRILOGA	Prehodne določbe, ki se uporabljajo za uslužbence iz Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev

Razred	1	2	3	4	5	6	7
Osnovna plača za polni delovni čas	1 900,13	2 213,65	2 400,04	2 602,16	2 821,28	3 058,88	3 316,47
Razred	8	9	10	11	12	13	14
Osnovna plača za polni delovni čas	3 595,78	3 898,57	4 226,86	4 582,80	4 968,73	5 387,14	5 840,80
Razred	15	16	17	18	19
Osnovna plača za polni delovni čas	6 332,66	6 865,95	7 444,14	8 070,99	8 750,68