1962R0031 — SL — 01.05.2014 — 012.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

REGULATION No 31 (EEC), 11 (EAEC),

laying down the Staff Regulations of Officials and the Conditions of Employment of Other Servants of the European Economic Community and the European Atomic Energy Community

(UL P 045 14.6.1962, str. 1385)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

 M1

RÈGLEMENTNo 1/63/Euratom DU CONSEIL du 26 février 1963 (*)

  P 35

524

6.3.1963

 M2

RÈGLEMENTNo 2/63/Euratom DU CONSEIL du 26 février 1963 (*)

  P 35

526

6.3.1963

►M3

RÈGLEMENTNo 17/63/CEE DU CONSEIL du 26 février 1963 (*)

  P 35

528

6.3.1963

 M4

REGULATION No 18/63/EEC OF THE COUNCIL of 26 February 1963 (*)

  P 35

529

6.3.1963

►M5

REGULATION No 5/64/Euratom OF THE COUNCIL of 10 November 1964 (*)

  P 190

2971

21.11.1964

 M6

REGULATION No 182/64/EEC OF THE COUNCIL of 10 November 1964 (*)

  P 190

2971

21.11.1964

 M7

RÈGLEMENTNo 2/65/Euratom DU CONSEIL du 11 janvier 1965 (*)

  P 18

242

4.2.1965

 M8

RÈGLEMENTNo 8/65/CEE DU CONSEIL du 11 janvier 1965 (*)

  P 18

242

4.2.1965

►M9

REGULATION No 4/65/Euratom OF THE COUNCIL of 16 March 1965 (*)

  P 47

701

24.3.1965

 M10

REGULATION No 30/65/EEC OF THE COUNCIL of 16 March 1965 (*)

  P 47

701

24.3.1965

 M11

RÈGLEMENTNo 1/66/Euratom DU CONSEIL du 28 décembre 1965 (*)

  P 31

461

19.2.1966

 M12

RÈGLEMENTNo 14/66/CEE DU CONSEIL du 28 décembre 1965 (*)

  P 31

461

19.2.1966

 M13

RÈGLEMENTNo 10/66/Euratom DU CONSEIL du 24 novembre 1966 (*)

  P 225

3814

6.12.1966

 M14

RÈGLEMENTNo 198/66/CEE DU CONSEIL du 24 novembre 1966 (*)

  P 225

3814

6.12.1966

►M15

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968

  L 56

1

4.3.1968

►M16

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2278/69  (*)

  L 289

1

17.11.1969

 M17

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 95/70  (*)

  L 15

1

21.1.1970

 M18

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 96/70  (*)

  L 15

4

21.1.1970

 M19

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 16/71  (*)

  L 5

1

7.1.1971

 M20

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2653/71  (*)

  L 276

1

16.12.1971

 M21

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2654/71  (*)

  L 276

6

16.12.1971

►M22

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 1369/72  (*)

  L 149

1

1.7.1972

►M23

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 1473/72  (*)

  L 160

1

16.7.1972

 M24

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2647/72  (*)

  L 283

1

20.12.1972

►M25

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 558/73  (*)

  L 55

1

28.2.1973

 M26

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2188/73  (*)

  L 223

1

11.8.1973

 M27

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2/74  (*)

  L 2

1

3.1.1974

 M28

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3191/74  (*)

  L 341

1

20.12.1974

►M29

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 711/75  (*)

  L 71

1

20.3.1975

►M30

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 1009/75  (*)

  L 98

1

19.4.1975

►M31

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 1601/75  (*)

  L 164

1

27.6.1975

 M32

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2577/75  (*)

  L 263

1

11.10.1975

►M33

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2615/76  (*)

  L 299

1

29.10.1976

 M34

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3177/76  (*)

  L 359

1

30.12.1976

 M35

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3178/76  (*)

  L 359

9

30.12.1976

 M36

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 1376/77  (*)

  L 157

1

28.6.1977

 M37

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2687/77  (*)

  L 314

1

8.12.1977

 M38

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2859/77  (*)

  L 330

1

23.12.1977

►M39

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 912/78  (*)

  L 119

1

3.5.1978

 M40

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 914/78  (*)

  L 119

8

3.5.1978

 M41

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2711/78  (*)

  L 328

1

23.11.1978

 M42

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3084/78  (*)

  L 369

1

29.12.1978

►M43

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3085/78  (*)

  L 369

6

29.12.1978

 M44

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2955/79  (*)

  L 336

1

29.12.1979

 M45

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 160/80  (*)

  L 20

1

26.1.1980

 M46

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 161/80  (*)

  L 20

5

26.1.1980

 M47

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 187/81  (*)

  L 21

18

24.1.1981

 M48

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 397/81  (*)

  L 46

1

19.2.1981

 M49

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2780/81  (*)

  L 271

1

26.9.1981

 M50

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3821/81  (*)

  L 386

1

31.12.1981

 M51

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 371/82  (*)

  L 47

8

19.2.1982

 M52

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 372/82  (*)

  L 47

13

19.2.1982

 M53

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3139/82  (*)

  L 331

1

26.11.1982

 M54

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 440/83  (*)

  L 53

1

26.2.1983

 M55

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 1819/83  (*)

  L 180

1

5.7.1983

►M56

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2074/83  (*)

  L 203

1

27.7.1983

 M57

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3647/83  (*)

  L 361

1

24.12.1983

 M58

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 419/85  (*)

  L 51

1

21.2.1985

 M59

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 420/85  (*)

  L 51

6

21.2.1985

►M60

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1578/85  (*)

  L 154

1

13.6.1985

 M61

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1915/85  (*)

  L 180

3

12.7.1985

►M62

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2799/85  (*)

  L 265

1

8.10.1985

 M63

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3580/85  (*)

  L 343

1

20.12.1985

 M64

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3855/86  (*)

  L 359

1

19.12.1986

 M65

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3856/86  (*)

  L 359

5

19.12.1986

 M66

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 793/87  (*)

  L 79

1

21.3.1987

►M67

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3019/87  (*)

  L 286

3

9.10.1987

 M68

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3212/87  (*)

  L 307

1

29.10.1987

 M69

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3784/87  (*)

  L 356

1

18.12.1987

 M70

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2338/88  (*)

  L 204

1

29.7.1988

 M71

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2339/88  (*)

  L 204

5

29.7.1988

 M72

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3982/88  (*)

  L 354

1

22.12.1988

 M73

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2187/89  (*)

  L 209

1

21.7.1989

 M74

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3728/89  (*)

  L 364

1

14.12.1989

 M75

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2258/90  (*)

  L 204

1

2.8.1990

 M76

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3736/90  (*)

  L 360

1

22.12.1990

 M77

UREDBA (EGS) št. 2232/91  (*)

  L 204

1

27.7.1991

►M78

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3830/91  (*)

  L 361

1

31.12.1991

 M79

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3831/91  (*)

  L 361

7

31.12.1991

 M80

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3832/91  (*)

  L 361

9

31.12.1991

 M81

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3833/91  (*)

  L 361

10

31.12.1991

 M82

UREDBA (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3834/91  (*)

  L 361

13

31.12.1991

►M83

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 571/92  (*)

  L 62

1

7.3.1992

 M84

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3761/92  (*)

  L 383

1

29.12.1992

►M85

UREDBA (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3947/92  (*)

  L 404

1

31.12.1992

 M86

UREDBA (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3608/93  (*)

  L 328

1

29.12.1993

 M87

UREDBA (ESPJ, ES, Euratom) št. 3161/94  (*)

  L 335

1

23.12.1994

 M88

UREDBA (ESPJ, ES, Euratom) št. 2963/95  (*)

  L 310

1

22.12.1995

 M89

UREDBA (Euratom, ESPJ, ES) št. 1354/96  (*)

  L 175

1

13.7.1996

 M90

UREDBA (Euratom, ESPJ, ES) št. 2485/96  (*)

  L 338

1

28.12.1996

►M91

UREDBA (ESPJ, ES, Euratom) št. 2192/97  (*)

  L 301

5

5.11.1997

 M92

UREDBA (ESPJ, ES, Euratom) št. 2591/97  (*)

  L 351

1

23.12.1997

►M93

UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 781/98  (*)

  L 113

4

15.4.1998

►M94

UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 2458/98  (*)

  L 307

1

17.11.1998

►M95

UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 2594/98  (*)

  L 325

1

3.12.1998

 M96

UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 2762/98  (*)

  L 346

1

22.12.1998

►M97

Sporočilo Komisije drugim institucijam glede pretvorbe zneskov, predvidenih v Kadrovskih predpisih v evre  (1999/C 60/09) (*)

  C 60

11

2.3.1999

 M98

UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 620/1999  (*)

  L 78

1

24.3.1999

 M99

UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 1238/1999  (*)

  L 150

1

17.6.1999

 M100

UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 2700/1999  (*)

  L 327

1

21.12.1999

 M101

UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 212/2000  (*)

  L 24

1

29.1.2000

 M102

UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 628/2000  (*)

  L 76

1

25.3.2000

 M103

UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 2804/2000  (*)

  L 326

3

22.12.2000

 M104

UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 2805/2000  (*)

  L 326

7

22.12.2000

 M105

UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 1986/2001  (*)

  L 271

1

12.10.2001

 M106

UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 2581/2001  (*)

  L 345

1

29.12.2001

 M107

UREDBA (ES, ESPJ, Euratom) št. 490/2002  (*)

  L 77

1

20.3.2002

 M108

UREDBA (ES, Euratom) št. 2265/2002  (*)

  L 347

1

20.12.2002

 M109

UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 2148/2003 z dne 5. decembra 2003

  L 323

1

10.12.2003

 M110

UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 2181/2003 z dne 8. decembra 2003

  L 327

1

16.12.2003

 M111

UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 2182/2003 z dne 8. decembra 2003

  L 327

3

16.12.2003

►M112

UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004

  L 124

1

27.4.2004

 M113

UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 23/2005 z dne 20. decembra 2004

  L 6

1

8.1.2005

 M114

UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 31/2005 z dne 20. decembra 2004

  L 8

1

12.1.2005

 M115

UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 1972/2005 z dne 29. novembra 2005

  L 317

1

3.12.2005

 M116

UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 2104/2005 z dne 20. decembra 2005

  L 337

7

22.12.2005

 M117

UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 1066/2006 z dne 27. junija 2006

  L 194

1

14.7.2006

 M118

UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 1895/2006 z dne 19. decembra 2006

  L 397

6

30.12.2006

►M119

UREDBA SVETA (ES, Euratom) št. 337/2007 z dne 27. marca 2007

  L 90

1

30.3.2007

 M120

UREDBA SVETA (ES, EURATOM) št. 1558/2007 z dne 17. decembra 2007

  L 340

1

22.12.2007

 M121

UREDBA SVETA (ES, EURATOM) št. 420/2008 z dne 14. maja 2008

  L 127

1

15.5.2008

 M122

UREDBA SVETA (ES, EURATOM) št. 1323/2008 z dne 18. decembra 2008

  L 345

10

23.12.2008

►M123

UREDBA SVETA (ES, EURATOM) št. 1324/2008 z dne 18. decembra 2008

  L 345

17

23.12.2008

►M124

UREDBA SVETA (ES) št. 160/2009 z dne 23. februarja 2009

  L 55

1

27.2.2009

 M125

UREDBA SVETA (EU, EURATOM) št. 1295/2009 z dne 22. decembra 2009

  L 348

9

29.12.2009

 M126

UREDBA SVETA (EU, EURATOM) št. 1296/2009 z dne 23. decembra 2009

  L 348

10

29.12.2009

►M128

UREDBA (EU, EURATOM) št. 1080/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 24. novembra 2010

  L 311

1

26.11.2010

 M129

UREDBA SVETA (EU) št. 1239/2010 z dne 20. decembra 2010

  L 338

1

22.12.2010

 M130

UREDBA SVETA (EU) št. 1240/2010 z dne 20. decembra 2010

  L 338

7

22.12.2010

►M131

UREDBA (EU, EURATOM) št. 1023/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2013

  L 287

15

29.10.2013

 M132

UREDBA SVETA (EU) št. 1331/2013 z dne 10. decembra 2013

  L 335

1

14.12.2013

►M133

UREDBA SVETA (EU) št. 1415/2013 z dne 17. decembra 2013

  L 353

23

28.12.2013

 M134

UREDBA SVETA (EU) št 1416/2013 z dne 17. decembra 2013

  L 353

24

28.12.2013

 M135

UREDBA (EU) št. 422/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. aprila 2014

  L 129

5

30.4.2014

►M136

UREDBA (EU) št. 423/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. aprila 2014

  L 129

12

30.4.2014


popravljena z:

 C1

Popravek, UL L 248, 22.9.2007, str.  26  (259/1968)

►C2

Popravek, UL L 248, 22.9.2007, str.  26 (723/2004)

►C3

Popravek, UL L 130, 17.5.2012, str.  24 (723/2004)

 C4

Popravek, UL L 140, 22.5.2014, str.  178 (422/2014)



(*)

Ta akt ni bil nikoli objavljen v slovenščini.




▼B

REGULATION No 31 (EEC), 11 (EAEC),

laying down the Staff Regulations of Officials and the Conditions of Employment of Other Servants of the European Economic Community and the European Atomic Energy Community



THE COUNCIL OF THE EUROPEAN ECONOMIC COMMUNITY,

THE COUNCIL OF THE EUROPEAN ATOMIC ENERGY COMMUNITY,

Having regard to the Treaty establishing the European Economic Community, and in particular Articles 179, 212 and 215 thereof;

Having regard to the Treaty establishing the European Atomic Energy Community, and in particular Articles 152, 186 and 188 thereof;

Having regard to the Protocol on the Privileges and Immunities of the European Economic Community, and in particular Articles 6 and 14 thereof;

Having regard to the Protocol on the Privileges and Immunities of the European Atomic Energy Community, and in particular Articles 6 and 14 thereof;

Having regard to the proposals submitted by the Commissions in accordance with Article 14 of the Protocols on the Privileges and Immunities of the European Economic Community and of the European Atomic Energy Community;

Having regard to the Opinion of the European Parliament;

Having regard to the Opinion of the Court of Justice of the European Communities;

Whereas it is for the Councils, acting unanimously, in co-operation with the Commissions and after consulting the other institutions concerned, to lay down the Staff Regulations of officials and the Conditions of Employment of other servants of the European Economic Community and the European Atomic Energy Community;

Whereas those Staff Regulations and Conditions of Employment should be such as to secure for the Communities the services of staff of the highest standard of independence, ability, efficiency and integrity, recruited on the broadest possible geographical basis from among nations of Member States of the Communities, and at the same time to enable such staff to discharge their duties in conditions which will ensure maximum efficiency;

HAS ADOPTED THIS REGULATION:



Sole Article

The Staff Regulations of officials and the Conditions of Employment of other servants of the European Economic Community and the European Atomic Energy Community are laid down in the Annex, which forms an integral part of this Regulation.

This Regulation shall enter into force on 1 January 1962.

This Regulation shall be binding in its entirety and directly applicable in all Member States.




▼M128

KADROVSKI PREDPISI ZA URADNIKE EVROPSKE UNIJE

▼B

VSEBINA

NASLOV I:

Splošne določbe

1 – 10c

NASLOV II:

Pravice in obveznosti uradnikov

11 – 26a

NASLOV III:

Uradniška kariera

Poglavje 1:

Zaposlovanje

27 – 34

Poglavje 2:

Upravni status

35

Oddelek 1:

Aktivna zaposlitev

36

Oddelek 2:

Napotitev

37 – 39

Oddelek 3:

Dopust iz osebnih razlogov

40

Oddelek 4:

Neaktivni status

41

Oddelek 5:

Dopust zaradi služenja vojaškega roka

42

Oddelek 6:

Starševski ali družinski dopust

42a in 42b

Oddelek 7:

Dopust v interesu službe

42c

Poglavje 3:

Poročila, povišanje v stopnji in napredovanje

43 – 46

Poglavje 4:

Prenehanje delovnega razmerja

47

Oddelek 1:

Odstop

48

Oddelek 2:

Obvezni odstop

49

Oddelek 3:

Upokojitev v interesu službe

50

Oddelek 4:

Postopek za ugotavljanje nesposobnosti

51

Oddelek 5:

Upokojitev

52 in 53

Oddelek 6:

Častni položaj

54

NASLOV IV:

Delovni pogoji uradnikov

Poglavje 1:

Delovni čas

55 – 56c

Poglavje 2:

Dopust

57 – 60

Poglavje 3:

Prazniki

61

NASLOV V:

Prejemki in dajatve iz socialne varnosti

Poglavje 1:

Osebni prejemki in stroški

Oddelek 1:

Osebni prejemki

62 – 70

Oddelek 2:

Stroški

71

Poglavje 2:

Dajatve iz socialne varnosti

72 – 76a

Poglavje 3:

Pokojnine in invalidnine

77 – 84

Poglavje 4:

Izterjava neupravičenih plačil

85

Poglavje 5:

Subrogacija v korist Unije

85a

NASLOV VI:

Disciplinski ukrepi

86

NASLOV VII:

Pritožbe

90 – 91a

NASLOV VIIIA:

Posebne določbe, ki se uporabljajo za ESZD

95 – 99

NASLOV VIIIB:

Posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi

101a

NASLOV IX:

Prehodne in končne določbe

Poglavje 1:

Prehodne določbe

107a

Poglavje 2:

Končne določbe

110 – 113

PRILOGA I

A. Vrste delovnih mest v vsaki funkcionalni skupini, predvideni v členu 5(4)

B. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere

PRILOGA II

Sestava in postopki organov, predvidenih v členu 9 Kadrovskih predpisov

PRILOGA III

Natečaji

PRILOGA IV

Nadomestilo po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov

PRILOGA IVa

Delo z delovnim časom, krajšim od polnega

PRILOGA V

Dopust

PRILOGA VI

Kompenzacijski dopust in plačilo dela preko polnega delovnega časa

PRILOGA VII

Osebni prejemki in povračilo stroškov

PRILOGA VIII

Sistem pokojninskega zavarovanja

PRILOGA IX

Disciplinski postopek

PRILOGA X

Posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi

PRILOGA XI

Pravila za izvajanje členov 64 in 65 kadrovskih predpisov

PRILOGA XII

Pravila za izvajanje člena 83a kadrovskih predpisov

PRILOGA XIII

Prehodni ukrepi, ki se uporabljajo za uradnike Unije (člen 107a Kadrovskih predpisov)

PRILOGA XIII.1

Vrste delovnih mest v prehodnem obdobju

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

▼M112

Člen 1

Ti kadrovski predpisi se uporabljajo za uradnike ►M128  Unije ◄ .

Člen 1a

1.  V teh Kadrovskih predpisih „uradnik ►M128  Unije ◄ “; pomeni vsako osebo, ki je imenovana, kakor določajo ti kadrovski predpisi, na stalno delovno mesto v eni od institucij ►M128  Unije ◄ z aktom, ki ga izda organ za imenovanja te institucije.

2.  Opredelitev iz odstavka 1 velja tudi za osebe, ki jih imenujejo organi ►M128  Unije ◄ in za katere se uporabljajo ti kadrovski predpisi na podlagi aktov ►M128  Unije ◄ o njihovi ustanovitvi (v nadaljnjem besedilu „agencije“;). Vsako sklicevanje na „institucije“; v teh kadrovskih predpisih se uporablja za agencije, razen če v Kadrovskih predpisih ni drugače določeno.

▼M112

Člen 1b

Razen če ni drugače določeno v teh kadrovskih predpisih, se

▼M128

(a) Evropska služba za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: „ESZD“),

▼M112

►M128  (b) ◄  Evropski ekonomsko-socialni odbor,

►M128  (c) ◄  Odbor regij,

►M128  (d) ◄  Evropski varuh človekovih pravic in

►M128  (e) ◄  Evropski varuh osebnih podatkov

v teh kadrovskih predpisih obravnavajo kot institucije ►M128  Unije ◄ .

Člen 1c

V teh kadrovskih predpisih se vsaka navedba osebe v moškem spolu šteje tudi kot navedba osebe v ženskem spolu, in obratno, razen če ni v sobesedilu jasno drugače določeno.

▼M93

Člen 1 ►M112  d ◄

▼M112

1.  Pri uporabi teh kadrovskih predpisov je prepovedana kakršna koli diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, narodnostnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega prepričanja, pripadnosti nacionalni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

V teh kadrovskih predpisih se izvenzakonska skupnost šteje kot zakonska skupnost, če so izpolnjeni vsi pogoji, navedeni v členu 1(2)(c) Priloge VII.

▼M93

2.  Da se v praksi zagotovi popolna enakost med moškimi in ženskami v poklicnem življenju, ►M112  ki je bistven element, ki ga je treba upoštevati pri izvajanju vseh vidikov teh Kadrovskih predpisov ◄ načelo enakega obravnavanja ne preprečuje institucijam ►M128  Evropske unije ◄ , da ohranjajo ali sprejemajo ukrepe, ki omogočajo posebne ugodnosti, da se tako manj zastopanemu spolu olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali da se preprečijo ali nadomestijo pomanjkljivosti na poklicnih poteh.

3.   ►M131  Organi za imenovanja institucij ◄ z dogovorom in po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise določijo ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk na področjih, za katere veljajo ti kadrovski predpisi, in sprejmejo ustrezne določbe, zlasti za odpravo tistih dejanskih neenakosti, ki ovirajo možnosti žensk na teh področjih.

▼M131

4.  Za namene odstavka 1 je invalid oseba z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo pri tem, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi. Prizadetost se ugotovi v skladu s postopkom iz člena 33.

Invalid izpolnjuje pogoje iz točke (e) člena 28, če lahko z razumnimi prilagoditvami opravlja bistvene naloge delovnega mesta.

„Razumna prilagoditev“ v zvezi z bistvenimi nalogami delovnega mesta pomeni primerne ukrepe, če so potrebni, s katerimi se invalidu omogoči dostop do zaposlitve, sodelovanje ali napredovanje pri delu ali vključitev v usposabljanje, razen če bi ti ukrepi nesorazmerno obremenili delodajalca.

Načelo enakega obravnavanja organom za imenovanja institucij ne preprečuje, da ohranjajo ali sprejemajo ukrepe, ki omogočajo posebne ugodnosti, da se invalidom olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali da se preprečijo ali nadomestijo pomanjkljivosti na njihovi poklicni poti.

▼M112

5.  Kadar oseba, za katero veljajo ti Kadrovski predpisi, ki meni, da je bila oškodovana, ker se zanjo ni uporabilo zgoraj določeno načelo enakega obravnavanja, ugotovi dejstva, iz katerih je mogoče sklepati, da gre za neposredno ali posredno diskriminacijo, nosi dokazno breme, da ni šlo za kršitev načela enakega obravnavanja, institucija. Ta določba se ne uporablja za disciplinski postopek.

6.  Treba je spoštovati načelo nediskriminacije in načelo proporcionalnosti, vse omejitve njune uporabe pa morajo biti objektivno utemeljene in usmerjene k legitimnim ciljem v splošnem interesu in okviru kadrovske politike. S temi cilji je mogoče utemeljiti predvsem določitev obvezne upokojitvene starosti in najnižje starosti za prejemanje starostne pokojnine.

Člen 1e

▼M131

1.  Aktivno zaposleni uradniki imajo dostop do ukrepov socialne narave, vključno s posebnimi ukrepi za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja, ki jih sprejmejo institucije, in do storitev, ki jih zagotavljajo organi za socialne zadeve iz člena 9. Nekdanji uradniki imajo lahko dostop do omejenih posebnih ukrepov socialne narave.

▼M112

2.  Aktivno zaposlenim uradnikom se zagotovijo delovni pogoji, skladni z ustreznimi standardi zdravja in varnosti, ki morajo biti vsaj enakovredni minimalnim zahtevam, veljavnim v skladu z ukrepi, sprejetimi na teh področjih na podlagi Pogodb.

3.  Ukrepe socialne narave, sprejete v skladu s tem členom, izvajajo vse institucije v tesnem sodelovanju z Odborom uslužbencev in na podlagi predlaganih večletnih ukrepov. Ti predlagani ukrepi se v okviru proračunskega postopka vsako leto pošljejo proračunskemu organu.

▼B

Člen 2

►M112  1. ◄   Vsaka institucija določi, kdo izvaja pooblastila, ki jih ti kadrovski predpisi prenašajo na organ za imenovanja.

▼M112 —————

▼M112

2.  Vendar pa ena ali več institucij lahko kateri koli izmed njih ali medinstitucionalnemu organu zaupa izvajanje nekaterih ali vseh pooblastil, dodeljenih organu za imenovanja, razen odločitev v zvezi z imenovanji, napredovanji ali premestitvami uradnikov.

▼B

Člen 3

V instrumentu, s katerim se uradnik imenuje, je naveden datum začetka učinkovanja imenovanja; ta datum ne sme biti pred datumom, ko uradnik začne delati.

Člen 4

Imenovanje ali napredovanje je možno samo zaradi zapolnitve prostega delovnega mesta, kakor predvidevajo ti kadrovski predpisi.

Uslužbenci institucije se obvestijo o prostih delovnih mestih v tej instituciji, ko organ za imenovanja odloči, da je treba prosto delovno mesto zapolniti.

▼M112

Če prostega delovnega mesta ni mogoče zasesti s premestitvijo, imenovanjem na delovno mesto v skladu s členom 45a ali napredovanjem, se o tem obvesti zaposlene v drugih institucijah in/ali izvede notranji natečaj.

Člen 5

▼M131

1.  Delovna mesta, ki jih urejajo Kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v funkcionalno skupino upravni uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: AD), funkcionalno skupino strokovno-tehnični uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: AST) ter funkcionalno skupino tajniki in referenti (v nadaljnjem besedilu: AST/SC).

2.  V funkcionalni skupini AD je dvanajst razredov, ki ustrezajo upravljavskim, konceptualnim in analitičnim ter jezikovnim in znanstvenim nalogam. V funkcionalni skupini AST je enajst razredov, ki ustrezajo izvršilnim in tehničnim nalogam. V funkcionalni skupini AST/SC je šest razredov, ki ustrezajo nalogam referentov in tajnikov.

▼M112

3.  Za imenovanje se zahteva najmanj:

(a) za funkcionalno skupino AST ►M131  in funkcionalno skupino AST/SC ◄ :

(i) z diplomo potrjena višja izobrazba ali

(ii) z diplomo potrjena srednješolska izobrazba, ki omogoča nadaljnje višješolsko izobraževanja in ustrezne vsaj tri letne poklicne izkušnje ali

(iii) kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje ali poklicne izkušnje na enakovredni ravni.

(b) za razreda 5 in 6 funkcionalne skupine AD:

(i) raven izobrazbe, ki ustreza vsaj tri letnemu z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju ali

(ii) kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje na enakovredni ravni.

(c) za razrede 7 do 16 funkcionalne skupine AD:

(i) raven izobrazbe, ki ustreza z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju, ki običajno traja štiri leta ali več ali

(ii) raven izobrazbe, ki ustreza z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju in ustreznim vsaj enoletnim poklicnim izkušnjam, če študij običajno traja vsaj tri leta ali

(iii) kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje na enakovredni ravni.

▼M131

4.  Tabela, ki kaže vrste delovnih mest, je v oddelku A Priloge I. Na podlagi te tabele lahko organ za imenovanja vsake institucije po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise podrobneje opredeli naloge in pooblastila za vsako vrsto delovnega mesta.

▼M112

5.  Za vse uradnike iz iste funkcionalne skupine veljajo enaki pogoji glede zaposlitve in kariere.

▼M131

Člen 6

1.  V kadrovskem načrtu, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo, je navedeno število delovnih mest v vsakem razredu in funkcionalni skupini.

2.  Brez poseganja v načelo napredovanja, ki temelji na odlikah, kakor je določeno v členu 45, navedeni načrt zagotovi, da je število prostih delovnih mest v vsakem razredu kadrovskega načrta za vsako institucijo na dan 1. januarja vsakega leta enako številu aktivno zaposlenih uradnikov iz nižjega razreda na dan 1. januarja predhodnega leta, ki se pomnoži s stopnjami za ta razred, določenimi v oddelku B Priloge I. Te stopnje se s 1. januarjem 2014 uporabljajo na podlagi petletnega povprečja.

3.  Stopnje, določene v oddelku B Priloge I, so del poročila iz člena 113.

4.  Izvajanje določb, ki zadevajo funkcionalno skupino AST/SC, in prehodnih določb iz člena 31 Priloge XIII, pri čemer se upošteva razvoj potrebe po osebju, ki izvaja naloge tajnikov in referentov, v vseh institucijah ter razvoj stalnih in začasnih delovnih mest v funkcionalnih skupinah AST in AST/SC, je del poročila iz člena 113.

▼M112

Člen 7

1.  Organ za imenovanja, ki ravna izključno v interesu službe in ne glede na nacionalnost, razporedi vsakega uradnika z imenovanjem ali premestitvijo na delovno mesto v njegovi funkcionalni skupini, ki ustreza njegovemu razredu.

Uradnik lahko zaprosi za premestitev znotraj svoje institucije.

2.  Uradnik je lahko začasno razporejen na delovno mesto v razredu njegove funkcionalne skupine, ki je višje od njegovega dejanskega razreda. Od začetka četrtega meseca take začasne razporeditve prejema diferencialni dodatek v višini razlike med osebnimi prejemki za dejanski razred in stopnjo ter osebnimi prejemki, ki bi jih dobil za stopnjo, v katero bi bil razporejen, če bi bil imenovan v razred začasnega delovnega mesta.

Začasna razporeditev ne sme biti daljša od enega leta, razen če gre, neposredno ali posredno, za nadomeščanje uradnika, ki je bil iz službenih razlogov napoten na drugo delovno mesto, vpoklican na služenje vojaškega roka ali je odsoten zaradi daljšega bolniškega dopusta.

▼B

Člen 8

Uradnik, ki je napoten v drugo institucijo ►M128  Evropske unije ◄ , lahko po šestih mesecih zaprosi za premestitev v navedeno institucijo.

Če uradnikova matična institucija in institucija, v katero je bil napoten, soglašata s premestitvijo, se šteje, da je bil uradnik v času svoje celotne kariere v ►M128  Uniji ◄ zaposlen v slednji instituciji. Zaradi take premestitve ne dobi nobenih finančnih ugodnosti, do katerih je ob prenehanju delovnega razmerja v eni od institucij ►M128  Unije ◄ upravičen uradnik po teh kadrovskih predpisih.

Če odločitev o odobritvi prošnje vključuje razporeditev v razred, ki je višji od razreda v matični instituciji, se to šteje kot napredovanje; taka odločitev se lahko sprejme le v skladu s členom 45.

Člen 9

▼M131

1.  Brez poseganja v odstavek 1a se v vsaki instituciji ustanovijo:

 odbor uslužbencev, ki je za različne kraje zaposlitve lahko organiziran v sekcijah;

 eden ali več skupnih odborov, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

 ena ali več disciplinskih komisij, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

 eden ali več skupnih svetovalnih odborov za ugotavljanje strokovne nesposobnosti, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

 odbor za poročila, če je potrebno;

 invalidska komisija,

ki opravljajo naloge, dodeljene s temi kadrovskimi predpisi.

1a.  Za izvajanje nekaterih določb teh kadrovskih predpisov se lahko za dve ali več institucij ustanovi en skupni odbor. Drugi odbori iz odstavka 1 ter disciplinska komisija se lahko ustanovijo kot skupni organi dveh ali več agencij.

▼B

2.  Sestavo in postopke organov določi vsaka institucija v skladu z določbami Priloge II.

▼M131

Agencije lahko odstopajo od določb člena 1 Priloge II v zvezi s članstvom odbora uslužbencev, da se upošteva sestava njihovega osebja. Agencije se lahko odločijo, da v skupni odbor ali odbore iz člena 2 Priloge II ne bodo imenovale nadomestnih članov.

▼M112

Uslužbenci institucije se seznanijo s seznamom članov teh organov.

▼B

3.  Odbor uslužbencev zastopa interese zaposlenih nasproti instituciji in vzdržuje stalni stik med institucijo in zaposlenimi. Z izražanjem mnenj zaposlenih prispeva k dobremu delovanju službe.

Pristojne organe institucije obvešča o vseh vprašanjih skupnega pomena v zvezi z razlago in uporabo teh kadrovskih predpisov. Z odborom uslužbencev se je mogoče posvetovati o kateri koli tovrstni težavi.

Odbor uslužbencev predloži pristojnim organom pobude glede organizacije in delovanja službe ter predloge za zboljšanje delovnih pogojev ali splošnih življenjskih razmer zaposlenih.

Odbor sodeluje pri vodenju in nadziranju organov za socialne zadeve, ki jih v interesu zaposlenih ustanovi institucija. S soglasjem institucije lahko ustanovi take socialne službe.

4.  Poleg nalog, dodeljenih po teh kadrovskih predpisih, se s skupnim odborom ali odbori lahko posvetuje organ za imenovanja ali odbor uslužbencev glede splošnih vprašanj, ki se enemu od slednjih zdijo primerna za predložitev v obravnavo.

▼M112

5.  Odbor za poročila mora dati mnenje o:

(a) ukrepanju po zaključku poskusnega dela; in

(b) izboru uslužbencev, ki jih zadeva kakršno koli zmanjšanje števila delovnih mest v ustanovi.

Organ za imenovanja mu lahko da navodila, da mora zagotoviti enotno pripravo periodičnih poročil o uslužbencih v instituciji.

▼M112

6.  Mnenje Skupnega svetovalnega odbora za ugotavljanje strokovne nesposobnosti je potrebno, kadar se uporabi člen 51.

▼M112

Člen 10

Ustanovi se odbor za Kadrovske predpise, ki je sestavljen iz predstavnikov institucij ►M128  Unije ◄ in enakega števila predstavnikov njihovih odborov uslužbencev. O postopku imenovanja članov odbora za Kadrovske predpise odločijo ►M131  organi za imenovanja institucij ◄ v medsebojnem soglasju. Agencije imajo skupno zastopstvo v skladu s pravili, ki jih pripravijo sporazumno s Komisijo.

Komisija se z odborom posvetuje o vseh predlogih za revizijo Kadrovskih predpisov; mnenje da v roku, ki ga določi Komisija. Poleg nalog, ki jih ima odbor po teh Kadrovskih predpisih, lahko tudi predlaga revizijo Kadrovskih predpisov. Odbor se sestane na zahtevo svojega predsednika, institucije ali odbora uslužbencev institucije.

Zapisniki sestankov odbora se predložijo ustreznim organom.

▼M23

Člen 10a

Institucija predpiše roke, v katerih morajo odbor uslužbencev, skupni odbor ali odbor za kadrovske predpise dati zahtevana mnenja; ti roki ne smejo biti krajši od 15 delovnih dni. Če v predpisanem roku mnenje ni podano, institucija sprejme odločitev.

▼M112

Člen 10b

Sindikati in združenja uslužbencev iz člena 24b delujejo v splošnem interesu uslužbencev in brez poseganja v pristojnosti odborov uslužbencev.

O predlogih Komisije iz člena 10 se lahko posvetuje z reprezentativnimi sindikati in združenji uslužbencev.

Člen 10c

Vsaka institucija lahko sklepa sporazume glede svojih uslužbencev z reprezentativnimi sindikati in združenji uslužbencev. Ti sporazumi ne smejo povzročiti sprememb Kadrovskih predpisov ali kakršne koli proračunske obveznosti, niti ne smejo vplivati na delo zadevne institucije. Reprezentativni sindikati in združenja uslužbencev, ki so podpisniki, delujejo v vsaki instituciji v skladu s pristojnostmi odbora uslužbencev.

▼B



NASLOV II

PRAVICE IN OBVEZNOSTI URADNIKOV

▼M131

Člen 11

Uradnik pri opravljanju svojih nalog in pri svojem ravnanju postopa izključno v skladu z interesi Unije. Ne prosi za navodila niti jih ne sprejema od nobene vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj svoje institucije. Dodeljene naloge opravlja objektivno, nepristransko in v skladu s svojo dolžnostjo biti lojalen do Unije.

Brez dovoljenja organa za imenovanja uradnik ne sme sprejemati nobenih časti, odlikovanj, uslug, daril ali kakršnega koli plačila od katere koli vlade ali drugega vira zunaj svoje institucije, razen za delo, ki ga je opravil pred imenovanjem ali v času izrednega dopusta zaradi izpolnjevanja vojaške ali druge obveznosti do svoje države ter v zvezi s takšno obveznostjo.

Organ za imenovanja pred zaposlitvijo uradnika preveri, ali ima kandidat kakršen koli osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, ali katero koli drugo nasprotje interesov. V ta namen kandidat s posebnim obrazcem organ za imenovanja obvesti o vseh sedanjih ali morebitnih nasprotjih interesov. Organ za imenovanja to upošteva v ustrezno obrazloženem mnenju. Če je treba, organ za imenovanja sprejme ukrepe iz člena 11a(2).

Ta člen se smiselno uporablja za uradnike, ki se vrnejo z dopusta iz osebnih razlogov.

▼M112

Člen 11a

1.  Pri opravljanju svojih nalog uradnik ne sme obravnavati zadeve, v kateri ima kakršen koli neposreden ali posreden osebni interes, ki bi lahko oviral njegovo neodvisnost, predvsem družinske ali finančne interese, razen kakor je določeno v nadaljevanju.

2.  Vsak uradnik, ki mora pri opravljanju svojih nalog obravnavati zadevo, navedeno zgoraj, o tem takoj obvesti organ za imenovanja. Organ za imenovanja sprejme ustrezen ukrep, predvsem pa lahko uradnika razreši zadolžitev v tej zadevi.

3.  V podjetjih, ki so v pristojnosti institucije, kateri pripada, ali ki poslujejo s to institucijo, uradnik ne sme imeti niti pridobiti, neposredno ali posredno, deleža take vrste ali obsega, ki bi lahko ogrozil njegovo neodvisnost pri opravljanju nalog.

▼M112

Člen 12

Uradnik se vzdrži kakršnih koli dejanj ali obnašanja, ki bi njegov položaj lahko kazali v slabi luči.

▼M112

Člen 12a

1.  Uradniki se vzdržijo vseh oblik psihičnega nasilja ali spolnega nadlegovanja.

2.  Uradnik, ki je žrtev psihičnega nasilja ali spolnega nadlegovanja, ne utrpi nobenih škodljivih posledic s strani institucije. Uradnik, ki je pričal o psihičnem nasilju ali spolnem nadlegovanju, s strani institucije ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da je ravnal pošteno.

3.  „Psihično nasilje“; pomeni vsako neprimerno ravnanje, ki traja, se ponavlja ali je sistematično in vključuje fizično vedenje, govorjen ali pisan jezik, geste ali druga dejanja, ki so namerna in lahko razvrednotijo osebnost, dostojanstvo ali fizično ali psihološko integriteto katere koli osebe.

4.  „Spolno nadlegovanje“; pomeni ravnanje, povezano s spolnostjo, ki ga oseba, na katero je usmerjeno, ne želi, in katerega namen ali učinek je užaliti to osebo ali ustvariti zastraševalno, sovražno, žaljivo ali moteče okolje. Spolno nadlegovanje se šteje za diskriminacijo na podlagi spola.

Člen 12b

1.  Ob upoštevanju člena 15 mora uradnik, ki se želi vključiti v zunanjo dejavnost, plačano ali neplačano, ali ki želi opraviti kakršno koli nalogo zunaj ►M128  Unije ◄ , najprej dobiti dovoljenje organa za imenovanja. Dovoljenja ne dobi samo v primeru, ko je dejavnost ali naloga taka, da bi vplivala na opravljanje uradnikih nalog ali ni združljiva z interesi institucije.

2.  Uradnik obvesti organ za imenovanja o vsaki spremembi dovoljene zunanje dejavnosti ali naloge, do katere pride po tem, ko je organ za imenovanja že zaprosil za dovoljenje po odstavku 1. Dovoljenje se lahko prekliče, če dejavnost ali naloga ne izpolnjuje več pogojev iz zadnjega stavka odstavka 1.

▼B

Člen 13

Uradnik mora obvestiti organ za imenovanja svoje institucije o zaposlitvi ali delu svojega zakonca. Če se izkaže, da narava te zaposlitve ni združljiva z zaposlitvijo uradnika, in če ta ne more zagotoviti, da bo v določenem obdobju prenehala, organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom odloči, ali naj uradnik ►M112  obdrži delovno mesto ali se premesti na drugo delovno mesto ◄ .

▼M112 —————

▼M112

Člen 15

1.  Uradnik, ki namerava kandidirati za javno funkcijo, o tem obvesti organ za imenovanja. Organ za imenovanja glede na interes službe odloči, ali naj zadevni uradnik:

(a) zaprosi za dopust iz osebnih razlogov ali

(b) dobi letni dopust ali

(c) se mu lahko dovoli opravljanje nalog z delovnim časom, krajšim od polnega ali

(d) nadaljuje z opravljanjem nalog kot prej.

2.  Na javno funkcijo izvoljeni ali imenovani uradnik o tem takoj obvesti organ za imenovanja. Organ za imenovanja sprejme eno od odločitev iz odstavka 1 glede na interes službe, pomembnost funkcije, dolžnosti te funkcije in osebne prejemke ter povračila stroškov, ki nastanejo pri opravljanju teh nalog. Če mora uradnik vzeti dopust iz osebnih razlogov ali se mu dovoli opravljanje nalog z delovnim časom, krajšim od polnega, traja dopust ali delo s krajšim delovnim časom toliko časa kot uradnikov mandat.

▼M131

Člen 16

Uradnika po prenehanju dela še vedno zavezuje dolžnost, da se v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti vede pošteno in diskretno.

Uradniki, ki nameravajo v dveh letih po prenehanju dela začeti opravljati pridobitno ali nepridobitno poklicno dejavnost, o tem s posebnim obrazcem obvestijo svojo institucijo. Če je dejavnost povezana z delom, ki ga je uradnik opravljal v zadnjih treh letih, in bi lahko bila v nasprotju z legitimnimi interesi institucije, lahko organ za imenovanja ob upoštevanju interesov službe uradniku prepove oziroma dovoli opravljanje dejavnosti pod pogoji, ki se mu zdijo primerni. Organ za imenovanja sporoči svojo odločitev v 30 delovnih dneh po tem, ko je bil o tem obveščen, in po posvetovanju s skupnim odborom. Če do konca tega obdobja obvestila ni, se to šteje kot dovoljenje.

Nekdanjim višjim uradnikom, kakor so opredeljeni v izvedbenih ukrepih, organ za imenovanja načeloma prepove, da bi se v obdobju 12 mesecev po prenehanju delovnega razmerja za svoja podjetja, stranke ali delodajalce začeli ukvarjati z lobiranjem ali zastopanjem interesov pri osebju institucije, v kateri so bili zaposleni, o zadevah, za katere so bili odgovorni v zadnjih treh letih dela.

V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) vsaka institucija letno objavlja informacije o izvajanju tretjega odstavka, vključno s seznamom vseh ocenjevanih primerov.

▼M112

Člen 17

1.  Uradnik se vzdrži vsakega nedovoljenega razkritja informacij, ki jih dobi v okviru službenih dolžnosti, razen če te niso že javno objavljene ali dostopne javnosti.

2.  Ta obveznost velja tudi potem, ko preneha delati.

▼M112

Člen 17a

1.  Uradnik ima pravico do svobode izražanja, pri čemer mora spoštovati načela lojalnosti in nepristranskosti.

2.  Brez poseganja v člena 12 in 17 mora uradnik, ki namerava sam ali skupaj z drugimi objaviti ali sprožiti objavo katere koli zadeve v zvezi z delom ►M128  Unije ◄ , o tem predhodno obvestiti organ za imenovanja.

Kadar organ za imenovanja lahko dokaže, da bi ta zadeva verjetno resno škodila legitimnim interesom ►M128  Unije ◄ , uradnika v tridesetih delovnih dneh po prejemu informacije pisno obvesti o svoji odločitvi. Če v določenem roku obvestila o taki odločitvi ni, se šteje, da organ za imenovanja temu ne ugovarja.

▼M112

Člen 18

▼M131

1.  Vse pravice, ki izhajajo iz pisnih izdelkov ali drugega dela, ki ga opravi kateri koli uradnik pri opravljanju svoje službe, so last Evropske unije, kadar se taki pisni izdelki ali delo nanašajo na njene dejavnosti, oziroma, če se ti pisni izdelki ali delo nanašajo na dejavnosti Evropske skupnosti za atomsko energijo, last navedene skupnosti. Unija ali, kjer je primerno, Evropska skupnost za atomsko energijo ima pravico pridobiti avtorske pravice za tako delo.

▼M112

2.  Vsak izum, ki ga ustvari uradnik pri opravljanju svojih nalog ali v povezavi z njim, je nesporno last ►M128  Unije ◄ . Institucija lahko na lastne stroške in v imenu ►M128  Unije ◄ v vseh državah zaprosi in pridobi patente za ta izum. Vsak izum, povezan z delom ►M128  Unije ◄ , ki ga ustvari uradnik v letu po prenehanju delovnega razmerja, se šteje za izum, ustvarjen pri opravljanju njegovih nalog ali v povezavi z njim, razen če ni dokazano drugače. Kadar se izumi patentirajo, se navede ime izumitelja ali izumiteljev.

3.  Uradniku, ki je avtor patentiranega izuma, lahko institucija v ustreznih primerih dodeli nagrado, katere višino določi sama.

▼M131

Člen 19

Brez dovoljenja organa za imenovanja ne sme uradnik iz nobenega razloga in v nobenem sodnem postopku razkriti podatkov, ki jih pozna zaradi opravljanja svojih nalog. Dovoljenje se zavrne le, če je to potrebno zaradi interesov Unije in če takšna zavrnitev za uradnika nima kaznivih posledic. Ta obveznost velja za uradnika tudi po prenehanju dela.

Določbe prvega odstavka ne veljajo za uradnika ali nekdanjega uradnika, ki pred Sodiščem Evropske unije ali disciplinsko komisijo institucije priča o zadevi, ki se nanaša na uslužbenca ali nekdanjega uslužbenca Evropske unije.

▼B

Člen 20

Uradnik stanuje v kraju zaposlitve ali v taki oddaljenosti od njega, ki še omogoča neovirano opravljanje dela. ►M112  Organ za imenovanja obvesti o svojem naslovu in mu nemudoma sporoči vsako spremembo naslova. ◄

Člen 21

Uradnik ne glede na svoj položaj pomaga in svetuje svojim nadrejenim; odgovoren je za opravljanje nalog, ki so mu dodeljene.

Uradnik, ki vodi kateri koli oddelek službe, je odgovoren svojim nadrejenim v zvezi z dodeljenimi pooblastili in izvajanjem navodil, ki jih izda. Odgovornost njegovih podrejenih ga nikakor ne odvezuje lastne odgovornosti.

▼M112 —————

▼M112

Člen 21a

1.  Uradnik, ki dobi navodila, za katera meni, da so nepravilna ali bi lahko povzročila resne težave, o tem obvesti neposredno nadrejenega, ki mu, če je obvestilo v pisni obliki, odgovori pisno. Ob upoštevanju odstavka 2 in če neposredno nadrejeni potrdi navodila, uradnik pa je prepričan, da ta potrditev ni razumen odgovor na njegov pomislek, pisno vprašanje predloži naslednjemu nadrejenemu. Če slednji pisno potrdi navodila, jih uradnik izvaja, razen če so očitno nezakoniti ali pomenijo kršitev ustreznih varnostnih standardov.

2.  Če neposredno nadrejeni meni, da je treba navodila izvršiti takoj, jih uradnik izvaja, razen če so očitno nezakonite ali pomenijo kršitev ustreznih varnostnih standardov. Na uradnikovo zahtevo mora neposredno nadrejeni dati taka navodila v pisni obliki.

▼M131

3.  Uradnik, ki svoje nadrejene obvesti o ukazih, za katere meni, da so nepravilni ali bi lahko povzročili resne težave, zaradi tega ne utrpi nobenih negativnih posledic.

▼B

Člen 22

Uradnik mora v celoti ali delno popraviti škodo, ki jo utrpijo ►M128  Unija ◄ , če je pri opravljanju svojih nalog ali v povezavi z njihovim opravljanjem zagrešil hujšo kršitev.

Organ za imenovanja izda obrazložen sklep v skladu z disciplinskim postopkom.

Sodišče ►M128  Evropske unije ◄ je neomejeno pristojno za reševanje sporov iz te določbe.

▼M112

Člen 22a

1.  Uradnik, ki pri opravljanju nalog ali v povezavi z njimi izve za dejstva, na podlagi katerih je mogoča domneva o obstoju možne nezakonite dejavnosti, vključno z goljufijo ali korupcijo, ki škodi interesom ►M128  Unije ◄ , ali o ravnanju v zvezi z opravljanjem poklicnih nalog, ki lahko pomeni hudo kršenje obveznosti uradnikov ►M128  Unije ◄ , o tem nemudoma obvesti svojega neposredno nadrejenega ali svoj Generalni direktorat ali, če sem mu zdi to koristno, generalnega sekretarja ali osebe na enakovrednih položajih ali neposredno Evropski urad za boj proti prevaram (OLAF).

Informacije iz prvega pododstavka morajo biti dane pisno.

Ta odstavek se uporablja tudi v primeru, ko član institucije ali katera koli druga oseba, ki je v službi ali opravlja delo za institucijo, hudo krši podobne obveznosti.

2.  Vsak uradnik, ki dobi informacije iz odstavka 1, nemudoma posreduje OLAF vse dokaze, za katere ve in na podlagi katerih je mogoče sklepati na obstoj nepravilnosti iz odstavka 1.

3.  Zaradi posredovanja informacij iz odstavkov 1 in 2 uradnik s strani institucije ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da je ravnal razumno in pošteno.

4.  Odstavki 1 do 3 ne veljajo za dokumente, listine, poročila, obvestila ali podatke v kakršni koli obliki, ki se hranijo za sodne postopke ali pripravijo ali razkrijejo uradniku med sodnimi postopki, ki so v teku ali so že končani.

Člen 22b

1.  Uradnik, ki razkrije informacije, opredeljene v členu 22a, predsedniku Komisije ali Računskega sodišča ali Sveta ali Evropskega parlamenta ali Evropskemu varuhu človekovih pravic, s strani institucije, ki ji pripada, ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da sta izpolnjena oba spodaj navedena pogoja:

(a) uradnik je pošteno in razumno prepričan, da so razkrite informacije in vse navedbe resnične; in

(b) je uradnik iste informacije predhodno razkril OLAF ali svoji instituciji in se je strinjal z rokom, ki ga je OLAF ali institucija, glede na zapletenost zadeve, določil za sprejetje ustreznega ukrepa. O tem roku se uradnika obvesti v šestdesetih dneh.

2.  Rok iz odstavka 1 se ne uporabi, kadar uradnik lahko dokaže, da je glede na vse okoliščine zadeve nerazumen.

3.  Odstavka 1 in 2 ne veljajta za dokumente, listine, poročila, obvestila ali podatke v kakršni koli obliki, ki se hranijo za sodne postopke ali pripravijo ali razkrijejo uradniku med sodnimi postopki, ki so v teku ali so že končani.

▼M131

Člen 22c

V skladu s členoma 24 in 90 vsaka institucija vzpostavi postopek obravnave pritožb uradnikov v zvezi z načinom, kako so bili obravnavani po izpolnitvi oziroma zaradi izpolnitve svojih obveznosti v skladu s členom 22a ali 22b. Institucija zagotovi, da se take pritožbe obravnavajo zaupno in, če tako zahtevajo okoliščine, pred iztekom rokov iz člena 90.

Organ za imenovanja vsake institucije določi notranja pravila, med drugim o:

 zagotavljanju informacij uradnikom iz člena 22a(1) ali člena 22b o obravnavi zadev, ki so jih prijavili,

 zaščiti legitimnih interesov in zasebnosti navedenih uradnikov ter

 postopku obravnave pritožb iz prvega odstavka tega člena.

▼B

Člen 23

Posebne pravice in imunitete uradnikov se odobrijo samo v interesu ►M128  Unije ◄ . Ob upoštevanju ►M15  Protokola o ◄ posebnih pravicah in imunitetah uradniki niso oproščeni izpolnjevanja svojih zasebnih dolžnosti ali spoštovanja veljavnih zakonov in policijskih predpisov.

Kadar se posebne pravice in imunitete spodbijajo, zadevni uradnik nemudoma obvesti organ za imenovanja.

▼M128

Prepustnice, predvidene v Protokolu o posebnih pravicah in imunitetah, se izdajo vodjem enot, uradnikom iz razredov AD 12 do AD 16, uradnikom, ki delajo izven ozemlja Evropske unije, in, če je to v interesu službe, drugim uradnikom.

▼B

Člen 24

►M15   ►M128  Unija ◄ pomaga vsakemu uradniku ◄ , zlasti pri sodnih postopkih proti kateri koli osebi, ki njemu ali članu njegove družine grozi, ga žali ali kleveta ali klevete širi, ali ob kakršnem koli napadu nanj ali njegovo lastnino oziroma člana njegove družine ali njegovo lastnino, če je tak napad posledica njegovega položaja ali njegovih nalog.

►M15  Uradniku solidarno povrnejo ◄ tako nastalo škodo, kolikor je ni povzročil namerno ali iz hude malomarnosti in mu nadomestila ni uspelo dobiti od osebe, ki je povzročila škodo.

Člen ►M112  24a ◄

▼M23

►M112   ►M128  Unija ◄ omogoča ◄ se tako dodatno izobraževanje in usposabljanje uradnikov, ki je združljivo s pravilnim delovanjem službe in je v skladu z njenimi lastnimi interesi.

Tako izobraževanje in usposabljanje se upošteva pri kariernem napredovanju.

Člen ►M112  24b ◄

Uradniki imajo pravico združevanja; zlasti so lahko člani sindikatov ali združenj evropskih uradnikov.

▼B

Člen 25

▼M112

Uradniki lahko vložijo zahteve glede zadev iz teh Kadrovskih predpisov pri organu za imenovanja v svoji instituciji.

▼B

O vsaki odločitvi, sprejeti po teh kadrovskih predpisih, ki se nanaša na nekega posameznika, je ta uradnik takoj pisno obveščen. V vsaki odločitvi, ki ima za uradnika škodljive posledice, morajo biti navedeni utemeljeni razlogi.

▼M112

Posebne odločbe glede imenovanja, zaposlitve, napredovanja, premestitve, določitve upravnega statusa in prenehanja delovnega razmerja uradnika se objavijo v instituciji, ki ji uradnik pripada. Objava je primerno obdobje dostopna vsem uslužbencem.

▼B

Člen 26

Osebni spis uradnika obsega:

(a) vse dokumente v zvezi z njegovim upravnim statusom in vsa poročila glede njegovih sposobnosti, učinkovitosti in vedenja;

(b) vse uradnikove pripombe na te dokumente.

Dokumenti se vpisujejo, številčijo in vlagajo po zaporednem vrstnem redu; institucija dokumentov iz pododstavka (a) ne morejo uporabiti proti uradniku ali se nanje sklicevati, razen v primeru, da so ga z njimi seznanili pred vložitvijo.

Dokaz o tem, da je uradnik seznanjen z dokumentom, je njegov podpis na njem, če pa to ni mogoče, se obveščanje opravi s priporočeno pošiljko ►M112  na zadnji naslov, ki ga je sporočil uradnik ◄ .

▼M112

V uradnikovem osebnem spisu ni navedbe njegove politične, sindikalne, filozofske ali verske dejavnosti ali prepričanj, niti njegovega rasnega ali narodnostnega porekla ali spolne usmerjenosti.

Vendar pa prejšnji odstavek ne prepoveduje, da se v spis vložijo upravni akti in dokumenti, ki jih uradnik pozna, in so nujni za izvajanje teh Kadrovskih predpisov.

▼B

Za vsakega uradnika se vodi le en osebni spis.

Uradnik ima tudi po prenehanju dela pravico, da se seznani z vsemi dokumenti v svojem spisu ►M112  in jih kopira ◄ .

Osebni spis je zaupen, vpogled vanj je mogoč le v pisarnah uprave ►M112  ali na varnem elektronskem mediju ◄ . Lahko pa se pošlje Sodišču ►M128  Evropske unije ◄ , če se ►M112  ————— ◄ začne postopek v zvezi z uradnikom.

▼M112

Člen 26a

Uradnik ima pravico seznaniti se s svojo zdravstveno kartoteko v skladu z ureditvijo, ki jo določijo ►M131  organi za imenovanja institucij ◄ .

▼B



NASLOV III

URADNIŠKA KARIERA



POGLAVJE 1

Zaposlovanje

▼M131

Člen 27

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Unije. Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane določene države članice.

Načelo enakosti državljanov Unije omogoča vsaki instituciji, da sprejme ustrezne ukrepe, če opazi znatno neravnovesje med državljanstvi uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti ustrezni ukrepi morajo biti utemeljeni in nikoli ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ za imenovanja zadevne institucije pred sprejetjem takih ustreznih ukrepov sprejme splošne določbe za učinkovanje tega odstavka v skladu s členom 110.

Komisija po triletnem obdobju, ki se začne s 1. januarjem 2014, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju drugega odstavka.

Institucije si prizadevajo podpirati večjezično in večkulturno izobraževanje za otroke svojega osebja, da bi se spodbudilo zaposlovanje z najširšega možnega geografskega območja.

▼B

Člen 28

Uradnik je lahko imenovan, le pod pogojem, da:

(a) je državljan ene od držav članic ►M128  Evropske unije ◄ , razen če organ za imenovanja dovoli izjemo, in uživa vse državljanske pravice;

(b) je izpolnil vse zakonske obveznosti glede služenja vojaškega roka;

(c) predloži ustrezna spričevala, ki dokazujejo primernost za opravljanje dela;

(d) je bil ob upoštevanju člena 29(2) uspešen na natečaju, bodisi na podlagi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih, kakor predvideva Priloga III;

(e) je fizično sposoben opravljati delo; in

(f) predloži dokazila o temeljitem znanju enega od jezikov ►M128  Unije ◄ in o zadovoljivem znanju drugega jezika ►M128  Unije ◄ v obsegu, ki omogoča opravljanje dela.

▼M112

Člen 29

▼M131

1.  Pred zapolnitvijo prostega delovnega mesta v instituciji organ za imenovanja najprej preveri:

(a) ali je delovno mesto mogoče zapolniti:

(i) s premestitvijo ali

(ii) z imenovanjem v skladu s členom 45a ali

(iii) z napredovanjem

znotraj institucije;

(b) ali je prejel prošnje za premestitev od uradnikov istega razreda iz drugih institucij, in/ali

(c) če prostega delovnega mesta ni mogoče zapolniti z možnostmi iz točk (a) in (b), naj preuči seznam primernih kandidatov v smislu člena 30, kadar je to ustrezno, ob upoštevanju ustreznih določb glede primernih kandidatov v Prilogi III, in/ali

(d) naj organizira notranji natečaj v instituciji, na katerem lahko sodelujejo zgolj uradniki in začasni uslužbenci, kakor so opredeljeni v členu 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije;

ali pa izvede natečajne postopke na podlagi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih. Natečajni postopek je določen v Prilogi III.

Ta postopek se lahko uporabi tudi za oblikovanje rezerve za prihodnje zaposlovanje.

Ob upoštevanju načela, da se velika večina uradnikov zaposli na podlagi javnih natečajev, se lahko organ za imenovanja z odstopanjem od točke (d) in zgolj v izjemnih primerih odloči za organizacijo notranjega natečaja v instituciji, na katerem lahko sodelujejo tudi pogodbeni uslužbenci, kakor so določeni v členih 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Za to kategorijo osebja veljajo omejitve glede te možnosti, določene v členu 82(7) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ter glede konkretnih nalog, ki jih smejo opravljati kot pogodbeni uslužbenci.

▼M112

2.  Za zaposlovanje visokih uradnikov (generalni direktorji ali njim enakovredni v razredu AD 16 ali AD 15 in direktorji ali njim ustrezni v razredu AD 15 ali AD 14) in v izjemnih primerih tudi za zaposlovanje na delovnih mestih, za katera se zahtevajo posebne kvalifikacije, lahko organ za imenovanja sprejme postopek, ki se razlikuje od natečajnega postopka.

3.  Institucije lahko za vsako zadevno institucijo organizirajo notranje natečaje na podlagi kvalifikacij in preizkusov za vsako od funkcionalnih skupin na ravni razreda AST 6 ali višji in na ravni razreda AD 9 ali višji.

Na teh natečajih lahko sodelujejo le začasni uslužbenci te institucije, zaposleni v skladu s členom 2(c) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ►M128  Evropske unije ◄ . Pri teh natečajih morajo institucije zahtevati, da je uslužbenec najmanj deset let zaposlen kot začasni uslužbenec in se je kot tak zaposlil na podlagi postopka izbire, ki zagotavlja, da so bili uporabljeni enaki standardi izbire kot za uradnike po členu 12(4) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev. Z odstopanjem od odstavka (1)(a) tega člena organ za imenovanja institucije, ki je zaposlila začasnega uslužbenca, pred zasedbo prostega delovnega mesta v tej instituciji sočasno s kandidati, ki so bili uspešni na teh notranjih natečajih, obravnava premestitve uradnikov znotraj institucije.

4.  Evropski parlament vsakih pet let organizira notranji natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov za vsako od funkcionalnih skupin na ravni razreda AST 6 ali višji in na ravni razreda AD 9 ali višji, v skladu s pogoji, določenimi v drugem pododstavku odstavka 3.

▼M131

Člen 30

Organ za imenovanja za vsak natečaj imenuje komisijo za izbiro kandidatov. Ta komisija pripravi seznam primernih kandidatov.

Organ za imenovanja odloči, kateri od kandidatov se imenujejo na prosta delovna mesta.

Ti kandidati imajo dostop do ustreznih informacij o primernih prostih delovnih mestih, ki jih objavijo institucije in agencije.

▼M112

Člen 31

1.  Izbrani kandidati so imenovani v razred funkcionalne skupine, določen v obvestilu o natečaju, ki so ga uspešno opravili.

2.   ►M131  Brez poseganja v člen 29(2) se uradniki zaposlujejo le v razredih SC 1 do SC 2, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8. ◄ Razred v obvestilu o natečaju določi institucija v skladu z naslednjimi merili:

(a) cilj je zaposliti najsposobnejše uradnike, kakor je opredeljen v členu 27;

(b) kakovost zahtevanih poklicnih izkušenj.

Zaradi reševanja posebnih potreb institucij se pri zaposlovanju uradnikov lahko upoštevajo v ►M128  Uniji ◄ prevladujoči pogoji na trgu dela.

3.  Ne glede na odstavek (2) institucija lahko, kadar je to primerno, dovoli organiziranje natečaja za razrede AD 9, AD 10, AD 11 ali, v izjemnih primerih, za razred AD 12. Skupno število kandidatov, imenovanih na prosta delovna mesta v teh razredih, ne sme preseči 20 % skupnega letnega števila imenovanj v funkcionalno skupino AD v skladu z drugim odstavkom člena 30.

▼B

Člen 32

Novo zaposleni uradnik se razporedi na prvo stopnjo v svojem razredu.

▼M112

Organ za imenovanja lahko odobri dodatno prednost glede na delovno dobo, ki ne sme presegati štiriindvajset mesecev, upoštevaje njegove poklicne izkušnje. Za uveljavitev tega člena se sprejmejo splošni izvedbeni predpisi.

▼M85

Začasni uslužbenci, razvrščeni v razrede po merilih za razvrščanje v razrede, ki jih sprejme ►M131  organ za imenovanja vsake institucije ◄ , ohranijo delovno dobo v stopnji, ki so jo pridobili na tem položaju, če so imenovani za uradnike v istem razredu takoj po koncu dela za določen čas.

▼B

Člen 33

Pred imenovanjem uspešni kandidat opravi zdravniški pregled pri enem od uradnih zdravnikov institucije, ki ugotovi, ali izpolnjuje zahteve iz člena 28(e).

▼M39

Če je po opravljenem zdravniškem pregledu, predvidenem v prvem odstavku, izdano negativno zdravniško mnenje, lahko kandidat v dvajsetih dneh po tem, ko ga institucija uradno obvesti o tem mnenju, prosi za strokovno mnenje zdravstveno komisijo, sestavljeno iz treh zdravnikov, ki jih med uradnimi zdravniki institucije izbere organ za imenovanja. Zdravstvena komisija zasliši uradnega zdravnika, ki je izdal prvotno negativno mnenje. Kandidat lahko zdravstveni komisiji predloži mnenje zdravnika, ki ga sam izbere. Če mnenje zdravstvene komisije potrdi ugotovitve zdravniškega pregleda, predvidenega v prvem odstavku, mora 50 % honorarja in nastalih stroškov plačati kandidat.

▼M131

Člen 34

1.  Preden se lahko stalno zaposlijo, uradniki opravijo devetmesečno poskusno dobo. Odločitev o stalni zaposlitvi uradnika se sprejme na podlagi poročila iz odstavka 3 kot tudi informacij, ki jih ima na voljo organ za imenovanja o ravnanju uradnika na poskusnem delu v zvezi z naslovom II.

Če uradnik v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ za imenovanja njegovo poskusno dobo podaljša za ustrezen čas. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne presega 15 mesecev.

2.  Poročilo o oceni uradnika na poskusnem delu se lahko pripravi kadar koli pred iztekom poskusne dobe, če se njegovo delo izkaže za očitno neustrezno.

Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Njen neposredno nadrejeni poročilo in pojasnila takoj pošlje organu za imenovanja, ki od skupnega odbora za poročila v treh tednih pridobi mnenje o tem, kako ukrepati. Organ za imenovanja lahko odloči, da uradnika na poskusnem delu odpusti pred iztekom poskusne dobe, pri čemer mu da enomesečni odpovedni rok, ali da ga za preostanek poskusne dobe razporedi v drug oddelek.

3.  Najpozneje mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti uradnika na poskusnem delu za opravljanje nalog na njegovem delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in ravnanju v službi. Poročilo se posreduje uradniku na poskusnem delu, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila.

Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni takoj pošlje poročilo in pojasnila organu za imenovanja, ki se v treh tednih posvetuje s skupnim odborom za poročila o tem, kako ukrepati.

Uradnika na poskusnem delu, čigar delo ali ravnanje se ni izkazalo za ustrezno za stalno zaposlitev, se odpusti.

4.  Razen v primeru, ko se lahko takoj zaposli drugje, dobi odpuščeni uradnik na poskusnem delu nadomestilo v višini treh mesečnih osnovnih plač, če je delal več kot eno leto, dveh mesečnih osnovnih plač, če je delal najmanj šest mesecev, in ene mesečne osnovne plače, če je delal manj kot šest mesecev.

5.  Odstavki 2, 3 in 4 se ne uporabljajo za uradnike, ki dajo odpoved pred koncem poskusne dobe.

▼B



POGLAVJE 2

Upravni status

Člen 35

Uradnikom se dodeli eden od naslednjih upravnih statusov:

(a) aktivna zaposlitev;

(b) napotitev;

(c) dopust iz osebnih razlogov;

(d) neaktivni status;

(e) dopust zaradi služenja vojaškega roka;

▼M112

(f) starševski ali družinski dopust;

▼M131

(g) dopust v interesu službe.

▼B



Oddelek 1

AKTIVNA ZAPOSLITEV

Člen 36

Aktivno zaposleni uradnik je tisti, ki opravlja naloge na delovnem mestu, na katero je bil imenovan ali začasno dodeljen pod pogoji iz naslova IV.



Oddelek 2

NAPOTITEV

Člen 37

▼M23

Napoteni uradnik ►M56  je zaposleni uradnik ◄ , ki se z odločitvijo organa za imenovanja:

(a) zaradi službenih razlogov napoti:

 da začasno dela na delovnem mestu zunaj svoje institucije ali

▼M112

 da začasno pomaga osebi, ki opravlja funkcijo, predvideno v Pogodbah, ali izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov ►M128  Unije ◄ , ali eni od političnih skupin v Evropskem parlamentu, ali Odboru regij, ali skupini v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru;

▼M85

 da začasno dela na delovnem mestu iz seznama delovnih mest, financiranih iz odobrenih sredstev za raziskave in investicije, ki ga je proračunski organ opredelil kot začasno.

▼M56

(b) je na lastno zahtevo:

 na razpolago drugi instituciji ►M128  Evropske unije ◄ ali

 na razpolago organizaciji, katere cilj je pospeševati interese ►M128  Unije ◄ in ki je vključena v seznam, ki ga sporazumno pripravijo ►M131  organi za imenovanja institucij ◄ ►M128  Unije ◄ po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise.

▼B

Napoteni uradnik še naprej uživa vse pravice pod pogoji iz členov 38 in 39, prav tako zanj še naprej veljajo vse dolžnosti uradnika njegove matične institucije. ►M23  Ob upoštevanju določb tretjega odstavka člena 77 glede pokojnine se za napotene uradnike iz druge alinee točke (a) prvega odstavka uporabljajo tiste določbe, ki veljajo za uradnika iz istega razreda, v katerega je uvrščeno delovno mesto, na katerega je napoten. ◄

▼M112

Vsak uradnik, ki je aktivno zaposlen ali na dopustu iz osebnih razlogov lahko zaprosi za, ali se mu ponudi, napotitev v interesu službe. Po uradnikovi napotitvi se dopust iz osebnih razlogov konča.

▼B

Člen 38

Napotitev zaradi službenih razlogov urejajo naslednja pravila:

(a) odločitev o napotitvi sprejme organ za imenovanja po zaslišanju zadevnega uradnika;

(b) trajanje napotitve določi organ za imenovanja;

(c) po vsakokratnem preteku šestih mesecev uradnik lahko zahteva, da napotitev preneha;

▼M23

(d) uradnik, napoten na podlagi prve alinee člena 37(a), ima pravico do razlike v plačilu, kadar so skupni osebni prejemki za delovno mesto, na katero je napoten, nižji od prejemkov za razred in stopnjo v njegovi matični instituciji; prav tako je upravičen do povračila vseh dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi napotitve;

(e) uradnik, ki je napoten na podlagi prve alinee člena 37(a), še naprej plačuje pokojninske prispevke na podlagi plače za aktivno zaposlitev za razred in stopnjo v njegovi matični instituciji;

▼B

(f) napoteni uradnik ohrani svoje delovno mesto, pravico do povišanja v stopnji in upravičenost do napredovanja;

(g) ob koncu napotitve začne uradnik takoj ponovno delati na svojem prejšnjem delovnem mestu.

Člen 39

Napotitev na uradnikovo lastno zahtevo urejajo naslednja pravila:

(a) odločitev o napotitvi sprejme organ za imenovanja, ki določi njeno trajanje;

(b) v šestih mesecih po začetku opravljanja novih nalog uradnik lahko zahteva, da napotitev preneha; nato začne takoj ponovno delati na svojem prejšnjem delovnem mestu;

(c) po koncu tega šestmesečnega obdobja je na njegovo delovno mesto lahko imenovana druga oseba;

▼M23

(d) med napotitvijo se pokojninski prispevki in vse pokojninske pravice izračunajo glede na plačo za aktivno zaposlitev v razredu in stopnji v njegovi matični instituciji. ►M56  Vendar pa uradnik, napoten po drugi alinei člena 37(1) (b), ki pridobiva pokojninske pravice v organu, v katerega je bil napoten, ni vključen v pokojninski sistem svoje matične institucije, dokler traja ta napotitev. ◄

Po teh kadrovskih predpisih imajo uradnik, ki med napotitvijo v smislu druge alinee člena 37(1) (b) postane invalid, in vzdrževani družinski člani uradnika, ki v času napotitve umre, pravico do ►M112  invalidnine ali družinske pokojnine ◄ , zmanjšane za vse zneske, ki jim jih je iz istih razlogov in za isto obdobje izplačal organ, v katerega je bil uradnik napoten.

Iz te določbe ne izhaja, da so uradnik ali njegovi vzdrževani družinski člani upravičeni do celotne pokojnine, višje od najvišjega zneska, ki bi ga prejemal na podlagi teh kadrovskih predpisov;

▼M112

(e) med napotitvijo uradnik ohrani pravico do povišanja v stopnji;

▼M23

►M112  (f) ◄  ko se napotitev konča, se mora uradnik ponovno zaposliti na prvem delovnem mestu, ki se izprazni v njegovi ►M112  funkcionalni skupini ◄ in ki ustreza njegovemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu v svoji ►M112  funkcionalni skupini ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje; če delovno mesto odkloni drugič, se po posvetovanju s skupnim odborom lahko zahteva, da odstopi. Uradnik ostane napoten, dokler se dejansko ponovno ne zaposli, vendar ne prejema plače.

▼B



Oddelek 3

DOPUST IZ OSEBNIH RAZLOGOV

Člen 40

1.  V izjemnih okoliščinah in na lastno zahtevo lahko zaposleni uradnik ►M56  dobi neplačan dopust ◄ zaradi osebnih razlogov.

▼M131

1a.  Člen 12b se uporablja tudi med trajanjem dopusta iz osebnih razlogov. Dovoljenje iz člena 12b se ne odobri uradniku za namene opravljanja pridobitne ali nepridobitne poklicne dejavnosti, ki vključuje lobiranje ali zastopanje interesov pri njegovi instituciji in ki bi lahko privedla do obstoja ali možnosti nasprotja z legitimnimi interesi institucije.

▼M112

2.  Brez poseganja v določbe člena 15 tak dopust ne sme presegati enega leta. Dopust se lahko podaljša.

Podaljšanja ne smejo preseči enega leta. V času celotne uradnikove kariere seštevek dopustov iz osebnih razlogov ne sme preseči ►M131  dvanajstih ◄ let.

Če pa uradnik zaprosi za tak dopust, da bi lahko:

(i) skrbel za otroka, ki se šteje za uradnikovega vzdrževanca v smislu člena 2(2) Priloge VII in je hudo duševno ali telesno prizadet, kar potrdi uradni zdravnik institucije, ter potrebuje stalno skrb ali nadzor; ali

▼M131

(ii) bil skupaj z zakoncem, prav tako uradnikom ali drugim uslužbencem Unije, ki se mora zaradi delovnih dolžnosti stalno naseliti tako daleč od kraja zaposlitve uradnika prosilca, da bi vzpostavitev njunega družinskega doma v takem kraju uradnika prosilca ovirala pri opravljanju njegovih dolžnosti; ali

▼M131

(iii) pomagal zakoncu, predniku, potomcu, bratu ali sestri v primeru zdravniško potrjene hude bolezni ali invalidnosti.

▼M112

se dopust lahko podaljša brez omejitev, pod pogojem, da so ob vsakokratnem podaljšanju izpolnjeni pogoji, zahtevani za odobritev dopusta.

▼B

3.  Med dopustom uradnik ni upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu; pravice uradnika iz sistema socialne varnosti, predvidene v členih 72 in 73, ter pokrivanje tveganj po tem sistemu mirujejo.

▼M39

►M112  Vendar uradnik, ki se ne ukvarja s plačano dejavnostjo, lahko najpozneje en mesec po mesecu, ko se začne njegov dopust iz osebnih razlogov, zaprosi, da je še naprej zavarovan po navedenih členih, če v prvem letu dopusta iz osebnih razlogov sam nosi polovico zneska prispevkov za pokritje tveganj iz členov 72(1) in 73(1), preostalo obdobje tega dopusta pa celoten znesek. Zavarovanje v skladu s členom 73 je mogoče le, če je pridobljeno v skladu s členom 72. Prispevki se izračunajo glede na uradnikovo zadnjo osnovno plačo. ◄ Poleg tega uradnik, ki dokaže, da ne more pridobiti pokojninskih pravic v drugem pokojninskem sistemu, lahko zaprosi za nadaljevanje pridobivanja pokojninskih pravic za največ eno leto, če sam plača prispevke v višini trikratne stopnje iz ►M56  člena 83(2); prispevki se izračunajo glede na osnovno plačo za uradnikov razred in stopnjo ◄ .

▼B

4.  Dopust iz osebnih razlogov urejajo naslednja pravila:

(a) odobri ga organ za imenovanja na zahtevo uradnika;

(b) vlogo za podaljšanje je treba vložiti dva meseca pred koncem dopusta;

(c) na uradnikovo delovno mesto je lahko imenovana druga oseba;

▼M23

(d) po izteku dopusta je treba uradnika ponovno zaposliti na prvem prostem delovnem mestu v njegovi ►M112  funkcionalni skupini ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu v svoji ►M112  funkcionalni skupini ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje; če delovno mesto odkloni drugič, se od njega po posvetovanju s skupnim odborom lahko zahteva, da odstopi. Uradnik ostane na neplačanem dopustu iz osebnih razlogov, dokler se dejansko ponovno ne zaposli ►M112  ali napoti ◄ .

▼B



Oddelek 4

NEAKTIVNI STATUS

Člen 41

1.  Uradnik z neaktivnim statusom je tisti, ki postane zaradi zmanjšanja števila delovnih mest v instituciji presežni delavec.

2.  O zmanjšanju števila delovnih mest v določenem razredu odloči ustrezen proračunski organ po proračunskem postopku.

Po posvetovanju s skupnim odborom se organ za imenovanja odloči, na katere vrste delovnih mest se bodo taki ukrepi nanašali.

Organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom sestavi seznam s temi ukrepi prizadetih uradnikov, pri čemer upošteva sposobnosti, učinkovitost, obnašanje v službi, družinske razmere in delovno dobo uradnikov. Vsak uradnik, zaposlen na enem od delovnih mest iz prejšnjega pododstavka, ki izrazi željo, da se mu dodeli neaktivni status, se samodejno uvrsti na ta seznam.

Neaktivni status se uradnikom s seznama dodeli z odločitvijo organa za imenovanja.

3.  V času, ko ima uradnik tak status, ne opravlja nalog in ne uživa pravic do osebnih prejemkov ali povišanja v stopnji, čeprav še naprej, za obdobje največ petih let, pridobiva pravice do starostne pokojnine na podlagi plače za svoj razred in stopnjo.

Dve leti po datumu dodelitve neaktivnega statusa ima uradnik prednost pri ponovni zaposlitvi na katerem koli prostem ali novo odprtem delovnem mestu v njegovi ►M112  funkcionalni skupini ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, če ima zanj ustrezne kvalifikacije.

Uradnik z neaktivnim statusom prejema nadomestilo, izračunano v skladu s Prilogo IV.

▼M23

Dohodek, ki ga uradnik dobi iz katere koli nove zaposlitve v tem obdobju, se odšteje od nadomestila iz prejšnjega pododstavka, če ta dohodek in nadomestilo skupaj presegata celotni zadnji uradnikov osebni prejemek, ki je izračunan po tabeli plač, veljavni prvi dan tistega meseca, za katerega se nadomestilo izplača.

▼M62

Uradnik predloži zahtevana pisna dokazila in obvesti institucijo o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na njegovo pravico.

▼M112

Korekcijski koeficient se ne uporablja za nadomestilo.

Vendar pa se nadomestilo in celotni zadnji osebni prejemek iz četrtega pododstavka tega člena ►C2  ponderirata po stopnji iz člena 3(5)(a) Priloge XI, ◄ določeni za državo članico, za katero prejemnik dokaže, da v njej prebiva, pod pogojem, da je to država članica, v kateri je bil prejemnikov zadnji kraj zaposlitve. Če v takih primerih valuta države članice ni evro, se nadomestilo izračuna na podlagi menjalnih tečajev, predvidenih v členu 63 teh kadrovskih predpisov.

▼B

4.  Ob koncu upravičenosti do nadomestila se od uradnika zahteva, da odstopi. Kadar je to primerno, prejema starostno pokojnino, predvideno v sistemu pokojninskega zavarovanja.

5.  Uradnik, ki mu pred iztekom dveletnega obdobja iz odstavka 3 ponudijo njegovemu razredu ustrezno delovno mesto, on pa ga brez razloga odkloni, lahko po tem, ko je bilo opravljeno posvetovanje s skupnim odborom, izgubi pravice po zgornjih določbah, od njega pa se zahteva, da odstopi.



Oddelek 5

DOPUST ZARADI SLUŽENJA VOJAŠKEGA ROKA

Člen 42

Uradniku, ki ga pokličejo na služenje vojaškega roka ali na vojaške vaje ali ki ga ponovno pokličejo na služenje v oboroženih silah, se dodeli status „dopust zaradi služenja vojaškega roka“.

Uradnik, ki ga pokličejo na služenje vojaškega roka, ne dobiva osebnih prejemkov, obdrži pa pravico do povišanja v stopnji in napredovanja po teh kadrovskih predpisih. Obdrži tudi pravico do starostne pokojnine, če po koncu služenja vojaškega roka poplača pokojninske prispevke za nazaj.

Uradnik, ki ga pokličejo na vojaške vaje ali ga ponovno pokličejo na služenje v oboroženih silah, med vajami ali ponovnim služenjem še naprej dobiva osebne prejemke, od katerih se odšteje znesek, ki ga prejema kot plačilo za služenje vojski.

▼M112



Oddelek 6

STARŠEVSKI ALI DRUŽINSKI DOPUST

▼M131

Člen 42a

Uradnik ima za vsakega otroka pravico do največ šest mesecev starševskega dopusta brez osnovne plače, ki ga mora izrabiti v prvih dvanajstih letih po rojstvu ali posvojitvi otroka. Za starše samohranilce, ki so kot taki priznani po splošnih izvedbenih predpisih, ki jih sprejme organ za imenovanje vsake institucije, in za starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, kar potrdi uradni zdravnik institucije, se trajanje tega dopusta lahko podvoji. Vsakokratni dopust ne sme biti krajši od enega meseca.

Med starševskim dopustom je uradnik še naprej vključen v sistem socialne varnosti; še naprej pridobiva pokojninske pravice, otroški dodatek in dodatek za šolanje. Ohrani svoje delovno mesto in je še naprej upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu. Dopust lahko izrabi tako, da ne dela ali da dela s polovičnim delovnim časom. Kadar izrabi dopust tako, da dela s polovičnim delovnim časom, se trajanje dopusta, določeno v prvem odstavku, podvoji. Med dopustom so uradniki upravičeni do nadomestila v višini ►M136  919,02 EUR ◄ mesečno ali 50 % tega zneska, če dopust izrabijo tako, da delajo s polovičnim delovnim časom, ne smejo pa opravljati nobenega drugega pridobitnega dela. Celoten prispevek za socialno varnost, določen v členih 72 in 73, plača institucija in se izračuna na podlagi uradnikove osnovne plače. V primeru dopusta za polovični čas se ta določba uporablja le za razliko med celo osnovno plačo in sorazmerno znižano osnovno plačo. Za del osnovne plače, ki ga uradnik dejansko prejema, se njegov prispevek izračuna tako, da se uporabi enak odstotek, kot če bi bil zaposlen za poln delovni čas.

Za starše samohranilce ali starše vzdrževanih invalidnih otrok ali otrok s hudo boleznijo, ki jo potrdi uradni zdravnik, iz prvega odstavka in za prve tri mesece starševskega dopusta, če ga izrabi oče med porodniškim dopustom ali eden od staršev takoj po porodniškem dopustu ali med ali takoj po dopustu ob posvojitvi, znaša nadomestilo ►M136  1 225,36 EUR ◄ mesečno ali 50 % tega zneska, če je uradnik na dopustu s polovičnim časom.

Starševski dopust se lahko podaljša za nadaljnjih šest mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz drugega odstavka. Za starše samohranilce iz prvega pododstavka se lahko starševski dopust podaljša za nadaljnjih dvanajst mesecev, pri čemer je nadomestilo omejeno na 50 % zneska iz tretjega odstavka.

Zneski iz tega člena se prilagajajo skladno z osebnimi prejemki.

▼M112

Člen 42b

V primeru zdravniško potrjene hude bolezni ali invalidnosti uradnikovega zakonca, sorodnika v ravni črti, potomca, brata ali sestre ima uradnik pravico do družinskega dopusta brez osnovne plače. V času celotne uradnikove kariere seštevek takih dopustov ne sme preseči devetih mesecev.

Uporablja se drugi odstavek člena 42a.

▼M131



Oddelek 7

Dopust v interesu službe

Člen 42c

Organ za imenovanja lahko odloči, da se uradniku, ki ima najmanj 10 let delovne dobe, največ pet let pred njegovo upokojitveno starostjo določi dopust v interesu službe zaradi organizacijskih potreb, povezanih s pridobitvijo novih pristojnosti v institucijah.

Skupno število uradnikov, ki se jim vsako leto določi dopust v interesu službe, ne sme biti višje od 5 % v preteklem letu upokojenih uradnikov vseh institucij. Tako izračunano skupno število se razdeli med institucije glede na število uradnikov posamezne institucije 31. decembra v preteklem letu. Tako izračunano število za vsako institucijo se zaokroži navzgor na najbližje celo število.

Navedeni dopust ni disciplinski ukrep.

Trajanje dopusta se načeloma ujema s preostalim obdobjem do upokojitvene starosti uradnika. V izjemnih okoliščinah lahko organ za imenovanje odloči, da uradniku dopust preneha in da se mora uradnik vrniti na delovno mesto.

Ko uradnik, ki se mu je določil dopust v interesu službe, doseže upokojitveno starost, se samodejno upokoji.

Dopust v interesu službe urejajo naslednja pravila:

(a) na uradnikovo delovno mesto je lahko imenovan drug uradnik;

(b) uradnik na dopustu v interesu službe ni upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu.

Uradnik, ki se mu tako določi dopust, prejema nadomestilo, izračunano v skladu s Prilogo IV.

Na zahtevo uradnika se od tega nadomestila obračunajo prispevki, ki se plačujejo v pokojninski sistem. V tem primeru se obdobje, ko je uradnik na dopustu v interesu službe, upošteva za namene izračuna let pokojninske dobe v smislu člena 2 Priloge VIII.

Za nadomestilo se ne uporablja korekcijski koeficient.

▼B



POGLAVJE 3

Poročila, povišanje v stopnji in napredovanje

▼M131

Člen 43

Za vsakega uradnika se pripravi letno poročilo o sposobnostih, učinkovitosti in ravnanju v službi, kakor predvidi organ za imenovanja vsake institucije v skladu s členom 110. V tem poročilu se navede, ali je bila raven delovne uspešnosti uradnika zadostna ali ne. Organ za imenovanja vsake institucije predpiše določbe o pravici do vložitve ugovora v postopku priprave poročila, ki jo je treba uveljaviti pred vložitvijo pritožbe iz člena 90(2).

Za razred AST 5 ali višje lahko poročilo vsebuje tudi mnenje, ali bi bil uradnik na podlagi njegove delovne uspešnosti sposoben opravljati funkcijo upravnega uslužbenca.

Uradnik se seznani s poročilom. Ima pravico podati vsa ustrezna pojasnila.

Člen 44

Uradnik, ki je v svojem razredu dve leti na enaki stopnji, samodejno napreduje v naslednjo stopnjo tega razreda, razen če je bila v zadnjem letnem poročilu iz člena 43 njegova delovna uspešnost ocenjena kot nezadostna. Uradnik napreduje v naslednjo stopnjo svojega razreda najpozneje po štirih letih, razen če se uporabi postopek iz člena 51(1).

Če je uradnik imenovan za vodjo enote, direktorja ali generalnega direktorja v istem razredu in je svoje naloge prvih devet mesecev po imenovanju opravljal uspešno v smislu člena 43, se mu za nazaj, od začetka veljavnosti imenovanja, prizna povišanje za eno stopnjo v tem razredu. S tem povišanjem se njegova osnovna mesečna plača poviša za odstotek, ki je enak razliki med prvo in drugo stopnjo vsakega razreda. Če je povišanje manjše ali če je uradnik v tem času že na zadnji stopnji svojega razreda, se njegova osnovna plača poviša tako, da prejema razliko med prvo in drugo stopnjo, dokler ne začne veljati njegovo naslednje napredovanje.

▼M112

Člen 45

▼M131

1.  O napredovanju odloča organ za imenovanja ob upoštevanju člena 6(2). Razen če se uporabi postopek iz členov 4 in 29(1), lahko uradniki napredujejo le, če so zaposleni na delovnem mestu, ki ustreza eni od vrst delovnih mest iz oddelka A Priloge I za naslednji višji razred. Napredovanje se izvede z imenovanjem uradnika v naslednji višji razred njegove funkcionalne skupine. Napredujejo lahko izključno uradniki, ki dopolnijo najmanj dve leti v svojem razredu, po preučitvi primerjalnih odlik uradnikov, upravičenih do napredovanja. Pri preučitvi primerjalnih odlik organ za imenovanja upošteva predvsem poročila o uradnikih, uporabo jezikov pri izvrševanju nalog, razen jezikov, za katere so predložili dokazila o temeljitem znanju v skladu s točko (f) člena 28, in raven odgovornosti.

▼M112

2.  Pred prvim napredovanjem po zaposlitvi morajo uradniki izkazati sposobnost delati v tretjem od jezikov iz ►M131  člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji ◄ . ►M131  Organi za imenovanje institucij ◄ sporazumno sprejmejo skupna pravila za izvajanje tega odstavka. Ta pravila zahtevajo, da imajo uradniki dostop do usposabljanja v tretjem jeziku in določajo podrobno ureditev za ocenjevanje uradnikove sposobnosti delati v tretjem jeziku, v skladu s členom 7(2)(d) Priloge III.

Člen 45a

1.  Z odstopanjem od člena 5(3)(b) in (c) je uradnik iz funkcionalne skupine AST, od razreda 5, lahko imenovan na delovno mesto v funkcionalni skupini AD, pod pogojem, da:

(a) je bil izbran v skladu s postopkom iz odstavka 2 tega člena za sodelovanje v obveznem programu usposabljanja, kakor je določeno v točki (b) tega odstavka,

(b) je končal program usposabljanja, ki ga sprejme organ za imenovanja, in se sestoji iz niza obveznih modulov in

(c) je na seznamu kandidatov, ki ga pripravi organ za imenovanja, ki so opravili ustni in pisni izpit, s katerim dokažejo, da so uspešno sodelovali v programu usposabljanja iz točke (b) tega odstavka. Vsebina izpita se določi v skladu s členom 7(2)(c) Priloge III.

2.  Organ za imenovanja pripravi predlog seznama uradnikov iz AST, izbranih, da sodelujejo v prej omenjenem programu usposabljanja na podlagi ►M131  letnih poročil ◄ iz člena 43 in stopnje izobrazbe in usposobljenosti ter ob upoštevanju potreb službe. Predlog se predloži skupnemu odboru, ki da mnenje.

Odbor lahko zasliši uradnike, ki so prosili za sodelovanje v navedenem programu usposabljanja, in zastopnike organa za imenovanja. Z večino glasov sprejme utemeljeno mnenje o seznamu, ki ga pripravi organ za imenovanja. Organ za imenovanja določi seznam uradnikov, ki so upravičeni do sodelovanja v navedenem programu usposabljanja.

3.  Imenovanje na delovno mesto v funkcionalni skupini AD ne vpliva na razred in stopnjo, ki ju zaseda uradnik ob imenovanju.

4.  Število imenovanj na delovna mesta v funkcionalni skupini AD, kakor določajo odstavki (1) do (3) tega člena, ne sme preseči 20 % skupnega števila imenovanj, ki se v enem letu opravijo v skladu z drugim odstavkom člena 30.

5.   ►M131  Organ za imenovanja vsake institucije ◄ sprejmejo splošne predpise za izvajanje tega člena v skladu s členom 110.

Člen 46

Uradnik, imenovan v višji razred v skladu s členom 45, se razporedi na začetno stopnjo tega razreda. Vendar pa se uradniki iz razredov AD 9 do AD 13, ki opravljajo delo vodje enote in so imenovani v višji razred v skladu s členom 45, razporedijo na drugo stopnjo novega razreda. Enako velja za vsakega uradnika, ki:

(a) je ob napredovanju imenovan za direktorja ali generalnega direktorja ali

(b) je direktor ali generalni direktor in se zanj uporablja zadnji stavek drugega odstavka člena 44.

▼B



POGLAVJE 4

Prenehanje delovnega razmerja

Člen 47

Delovno razmerje preneha z:

(a) odstopom;

(b) obveznim odstopom;

(c) upokojitvijo v interesu službe;

(d) odpustom zaradi nesposobnosti;

(e) odstranitvijo z delovnega mesta;

(f) upokojitvijo ali

(g) smrtjo.



Oddelek 1

ODSTOP

Člen 48

Uradnik, ki želi odstopiti, pisno navede svojo nedvoumno namero, da bo nepreklicno prenehal delati v instituciji.

Organ za imenovanje sprejme odločitev o potrditvi odstopa v enem mesecu po prejemu pisne odpovedi. ►M23  Lahko pa odstop odkloni, če na dan prejema pisne odpovedi teče proti uradniku disciplinski postopek ali če se tak postopek začne v naslednjih tridesetih dneh. ◄

▼M112

Odstop začne veljati na dan, ki ga določi organ za imenovanja; navedeni dan ne sme biti več kot tri mesece po datumu, ki ga je v pisni odpovedi predlagal uradnik iz funkcionalne skupine AD in več kot en mesec v primeru uradnikov iz ►M131  funkcionalnih skupin AST in AST/SC. ◄

▼B



Oddelek 2

OBVEZNI ODSTOP

Člen 49

Od uradnika se lahko zahteva odstop le, kadar preneha izpolnjevati pogoje, določene v členu 28(a), ali ►M23  v primerih, predvidenih v členih ►M112  ————— ◄ 39, 40 in 41(4) in (5) ter v drugem odstavku člena 14 Priloge VIII. ◄

Organ za imenovanja sprejme obrazložen sklep o zahtevanem odstopu uradnika po posvetovanju s skupnim odborom in zaslišanju uradnika.



Oddelek 3

UPOKOJITEV V INTERESU SLUŽBE

Člen 50

S sklepom organa za imenovanja se v interesu službe lahko upokoji ►M112  visoki uradnik, opredeljen v členu 29(2) ◄ .

Taka upokojitev ni disciplinski ukrep.

Tako upokojeni uradnik, ki ni razporejen na drugo delovno mesto ►M112  ————— ◄ , ki ustreza njegovemu razredu, prejema nadomestilo, ki se izračuna v skladu s Prilogo IV.

▼M23

Dohodek, ki ga uradnik dobi iz katere koli nove zaposlitve v tem obdobju, se odšteje od nadomestila iz prejšnjega odstavka, če ta dohodek in nadomestilo skupaj presegata skupni znesek zadnjega uradnikovega osebnega prejemka, ki se izračuna po tabeli plač, veljavni prvi dan meseca, za katerega se nadomestilo izplača.

▼M112

Zadevna oseba mora na zahtevo predložiti pisni dokaz in svojo institucijo obvestiti o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na to upravičenost.

Korekcijski koeficient se ne uporablja za nadomestilo.

Smiselno se uporabljajo tretji, četrti in peti odstavek člena 45 iz Priloge VIII.

▼B

Če je uradnik ob prenehanju upravičenosti do nadomestila star ►M131  58 ◄ let, ima pravico do prejemanja pokojnine brez znižanja po členu 9 Priloge VIII.



Oddelek 4

▼M112

POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE NESPOSOBNOSTI

▼M131

Člen 51

1.  Organ za imenovanja vsake institucije določi postopke, s katerimi se pravočasno in na ustrezen način ugotovijo, obravnavajo in odpravijo primeri nesposobnosti.

Organ za imenovanja vsake institucije pri sprejetju notranjih predpisov upošteva naslednje zahteve:

(a) uradnika, ki na podlagi treh zaporednih nezadostnih letnih poročil iz člena 43 še vedno ne kaže napredka pri svojih poklicnih sposobnostih, se degradira za en razred. Če je tudi iz naslednjih dveh letnih poročil razvidna nezadostna delovna uspešnost, se uradnika odpusti;

(b) v vsakem predlogu za uradnikovo degradiranje ali odpustitev se navedejo razlogi, na katerih temelji, uradnik pa mora biti z njim seznanjen. Predlog organa za imenovanja se predloži skupnemu svetovalnemu odboru iz člena 9(6).

2.  Uradnik ima pravico pridobiti osebni spis v celoti in kopirati vse dokumente, ki se nanašajo na postopek. Za pripravo obrambe ima vsaj 15 dni, vendar ne več kot 30 dni, od datuma prejema predloga. Lahko mu pomaga oseba, ki jo sam izbere. Uradnik lahko predloži pisna pojasnila. Zasliši ga skupni svetovalni odbor. Uradnik lahko tudi predlaga zaslišanje prič.

3.  Institucijo pred skupnim svetovalnim odborom zastopa uradnik, ki ga v ta namen imenuje organ za imenovanja. Ta uradnik ima enake pravice kot zadevni uradnik.

4.  Skupni svetovalni odbor ob upoštevanju predloga iz točke (b) odstavka 1 ter vseh pisnih in ustnih izjav zadevnega uradnika ali prič z večino glasov sprejme obrazloženo mnenje, v katerem navede ukrep, ki se mu zdi primeren glede na dejstva, ugotovljena na njegovo zahtevo. To mnenje v dveh mesecih po datumu, ko mu je bila zadeva predložena, pošlje organu za imenovanja in zadevnemu uradniku. Predsednik o odločitvah skupnega svetovalnega odbora ne glasuje, razen o procesnih vprašanjih in ob neodločenem izidu glasovanja.

5.  Uradnik, odpuščen zaradi nesposobnosti, ima v obdobju, določenem v odstavku 6, pravico do mesečnega nadomestila zaradi odpustitve, ki je enako osnovni mesečni plači uradnika iz prve stopnje razreda AST 1. Uradnik je v enakem obdobju upravičen tudi do družinskih dodatkov iz člena 67. Gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi osnovne mesečne plače uradnika iz razreda AST 1 v skladu s členom 1 Priloge VII.

Nadomestilo se ne izplačuje, če uradnik da odpoved po začetku postopka iz odstavkov 1 in 2 ali če je upravičen do takojšnjega plačila polne pokojnine. Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti v okviru nacionalnega sistema za zavarovanje za primer brezposelnosti, se ta znesek odšteje od zgoraj navedenega nadomestila.

6.  Obdobje prejemanja plačil iz odstavka 5 je:

(a) tri mesece, kadar je uradnik na datum sprejetja odločitve o odpustitvi dopolnil manj kot pet let delovne dobe;

(b) šest mesecev, kadar je dopolnil najmanj pet, vendar manj kot 10 let delovne dobe;

(c) devet mesecev, kadar je dopolnil najmanj 10, vendar manj kot 20 let delovne dobe;

(d) 12 mesecev, kadar je uradnik dopolnil najmanj 20 let delovne dobe.

7.  Uradniki, ki so zaradi nesposobnosti degradirani, lahko po šestih letih zaprosijo, da se vse navedbe tega ukrepa izbrišejo iz njihovih osebnih spisov.

8.  Uradniki imajo pravico do nadomestila razumnih stroškov, nastalih med postopkom na njihovo pobudo, tudi do plačila svetovalca obrambe, ki ni iz institucije, kadar se postopek iz tega člena ne konča s sprejetjem odločitve o odpustitvi ali degradiranju.

▼B



Oddelek 5

UPOKOJITEV

▼M131

Člen 52

Brez poseganja v določbe člena 50 se uradnik upokoji:

(a) bodisi samodejno zadnji dan v mesecu, v katerem dopolni 66 let starosti, ali

(b) na lastno zahtevo zadnji dan v mesecu, za katerega je vložil zahtevo, če je dosegel upokojitveno starost ali če je njegova starost med 58. letom in upokojitveno starostjo ter izpolnjuje zahteve za takojšnje izplačilo pokojnine v skladu s členom 9 Priloge VIII. Smiselno se uporablja drugi stavek drugega odstavka člena 48.

Uradnik lahko na lastno zahtevo in kadar organ za imenovanja meni, da je to v interesu službe, nadaljuje delo do 67. leta ali v izjemnih primerih do 70. leta starosti in se nato samodejno upokoji zadnji dan v mesecu, v katerem dopolni navedeno starost.

Kadar organ za imenovanja odloči, da se uradniku odobri nadaljevanje dela v službi po 66. letu starosti, se ta odobritev sprejme za največ eno leto. Na zahtevo uradnika se lahko obnovi.

▼B

Člen 53

Če invalidska komisija ugotovi, da za uradnika veljajo določbe člena 78, ►M62  se samodejno upokoji zadnji dan meseca, v katerem organ za imenovanja prizna njegovo trajno nezmožnost za delo. ◄



Oddelek 6

ČASTNI POLOŽAJ

Člen 54

Ob prenehanju delovnega razmerja se lahko uradniku s sklepom organa za imenovanja dodeli častni položaj v njegovem ►M112  razredu ali naslednjem višjem razredu ◄ .

Tak častni položaj ne prinaša nobenih denarnih nadomestil.



NASLOV IV

DELOVNI POGOJI URADNIKOV



POGLAVJE 1

Delovni čas

Člen 55

►M131  1. ◄   Aktivno zaposleni uradniki so ves čas na razpolago svoji instituciji.

►M131  2. ◄    ►M131  Običajni delovni teden obsega od 40 do 42 ur, pri čemer dnevno razporeditev delovnega časa določi organ za imenovanja. ◄ V enakih mejah lahko organ za imenovanja po posvetovanju z odborom uslužbencev določi delovni čas nekaterih skupin uradnikov, ki opravljajo posebne naloge.

 

Poleg tega se lahko od uradnika ►M31  ————— ◄ zahteva, da zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov ostane v pripravljenosti na delovnem mestu ali doma izven rednega delovnega časa. ►M131  L'autorité investie du pouvoir de nomination de chaque institution fixe les modalités d'application du présent paragraphe après consultation de son comité du personnel. ◄

 ◄

▼M131

4.  Organ za imenovanja vsake institucije lahko uvede prožno ureditev delovnega časa. V skladu s to ureditvijo se uradnikom iz razreda AD/AST 9 ali višjega razreda ne odobri kompenzacija v obliki celih delovnih dni. Ta ureditev se ne uporablja za uradnike, za katere se uporabljajo določbe drugega odstavka člena 44. Ti uradniki upravljajo svoj delovni čas v soglasju s svojimi nadrejenimi.

▼M112

Člen 55a

1.  Uradnik lahko zaprosi za dovoljenje, da dela z delovnim časom, krajšim od polnega.

Organ za imenovanja to lahko dovoli, če je združljivo z interesi službe.

▼M131

2.  Uradnik lahko tako dovoljenje dobi v naslednjih primerih:

(a) za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka, mlajšega od 9 let,

(b) za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka, starega od 9 do 12 let, če se delovni čas skrajša za največ 20 % običajnega delovnega časa,

(c) za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka do dopolnjenega 14. leta starosti, če je uradnik samohranilec,

(d) v primeru hude stiske, za vzgojo in varstvo vzdrževanega otroka do dopolnjenega 14. leta starosti, če se delovni čas skrajša za največ 5 % običajnega delovnega časa. V tem primeru se ne uporabljata prva dva odstavka člena 3 Priloge IVa. Kadar sta oba starša zaposlena v službi Unije, je do takega skrajšanja upravičen samo eden,

(e) za nego hudo bolnega ali invalidnega zakonca, prednika, potomca, brata ali sestre,

(f) za nadaljnje usposabljanje ali

(g) od dopolnjenega 58. leta starosti v zadnjih treh letih, preden doseže upokojitveno starost.

Če uradnik zaprosi za delo s krajšim delovnim časom zaradi nadaljnjega usposabljanja ali v zadnjih treh letih pred dosego upokojitvene starosti, vendar ne pred dopolnjenim 58. letom starosti, lahko organ za imenovanja zavrne ali odloži datum uveljavitve dela s krajšim delovnim časom samo v izjemnih okoliščinah in zaradi pomembnih, s službo povezanih razlogov.

Kadar se uveljavi ta pravica zaradi nege hudo bolnega ali invalidnega zakonca, prednika, potomca, brata ali sestre ali zaradi nadaljnjega usposabljanja, v času celotne uradnikove kariere seštevek takih obdobij ne sme presegati petih let.

▼M112

3.  Organ za imenovanja mora na uradnikovo zahtevo odgovoriti v 60 dneh.

4.  Pravila, ki urejajo delo s krajšim delovnim časom, in postopek odobritve so določeni v Prilogi IVa.

▼M112

Člen 55b

Uradnik lahko zaprosi za dovoljenje za delo s polovičnim delovnim časom v obliki delitve delovnega mesta na delovnih mestih, ki jih kot ustrezne za ta namen določi organ za imenovanja. Dovoljenje za delo s polovičnim delovnim časom z delitvijo delovnega mesta ni časovno omejeno. V interesu službe pa ga organ za imenovanja lahko prekliče s šestmesečnim odpovednim rokom. Organ za imenovanja lahko z najmanj šestmesečnim odpovednim rokom prav tako prekliče dovoljenje, če za to zaprosi zadevni uradnik. V tem primeru se uradnik lahko premesti na drugo delovno mesto.

Uporabljata se člen 59a in člen 3 Priloge IVa, razen tretjega stavka odstavka 2.

Organ za imenovanja lahko določi podrobna pravila za uporabo tega člena.

▼B

Člen 56

Od uradnika se ne sme zahtevati nadurnega dela, razen v nujnih primerih ali zaradi izjemnega obsega dela; nočno delo in delo ob nedeljah ali praznikih se lahko dovoli le skladno s postopkom, ki ga določi organ za imenovanja. ►M23  Skupno trajanje nadurnega dela, ki se ga lahko zahteva od uradnika, ne sme presegati 150 ur v obdobju šestih mesecev. ◄

Uradniki iz ►M112  funkcionalne skupine AD in funkcionalne skupine AST 5 do 11 ◄ nimajo pravice do nadomestila ali osebnega prejemka za nadurno delo.

▼M131

Kakor je določeno v Prilogi VI, imajo uradniki iz razredov SC 1 do SC 6 in razredov AST 1 do AST 4 za opravljeno delo preko polnega delovnega časa pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem so delali preko polnega delovnega časa.

▼M22

Člen 56a

Uradnik, ►M30  ————— ◄ od katerega se pričakuje, da redno dela ponoči, ob sobotah, nedeljah ali praznikih, ima pravico do posebnih dodatkov za izmensko delo, ki ga institucija zahteva zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov in obravnava kot običajno in stalno.

▼M131

Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, pogoje dodeljevanja dodatkov in njihove stopnje.

▼M22

Običajni delovni čas uradnika, ki opravlja izmensko delo, ne sme biti daljši od običajnega skupnega letnega delovnega časa.

Člen 56b

Uradnik ►M31  ————— ◄ ima pravico do posebnih dodatkov, če organ za imenovanja zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov odloči, da mora biti izven običajnega delovnega časa v pripravljenosti na delovnem mestu ali doma.

▼M131

Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, pogoje dodeljevanja takih dodatkov in njihove stopnje.

▼M112

Člen 56c

Nekaterim uradnikom se lahko dodelijo posebni dodatki kot nadomestilo za posebno težke delovne pogoje.

▼M131

Komisija po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do posebnih dodatkov, pogoje dodeljevanja takih dodatkov in njihove stopnje.

▼B



POGLAVJE 2

Dopust

Člen 57

Uradniki imajo pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj štiriindvajset in največ trideset delovnih dni v koledarskem letu, skladno s pravili, ki jih po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise v medsebojnem soglasju določijo ►M131  organi za imenovanja institucij ◄ ►M128  Unije ◄ .

Poleg tega letnega dopusta lahko uradnik izjemoma na svojo prošnjo dobi izredni dopust. Pravila za tak dopust so določena v Prilogi V.

▼M131

Člen 58

Nosečnice imajo poleg dopusta iz člena 57 ob predložitvi zdravniškega potrdila pravico do 20 tednov dopusta. Dopust se ne sme začeti prej kot šest tednov pred predvidenim datumom poroda, razvidnim iz potrdila, in ne končati prej kot štirinajst tednov po datumu poroda. V primeru več hkrati rojenih otrok ali prezgodnjega poroda ali rojstva invalidnega otroka ali otroka s hudo boleznijo dopust traja 24 tednov. Prezgodnje rojstvo za namene te določbe je rojstvo pred koncem 34. tedna nosečnosti.

▼B

Člen 59

▼M112

1.  Uradniku, ki predloži dokazilo, da ne more opravljati dela zaradi bolezni ali nesreče, pripada pravica do bolniškega dopusta.

Uradnik obvesti institucijo o nezmožnosti za delo takoj, ko je to mogoče, in obenem navede svoj trenutni naslov. Če je odsoten več kakor tri dni, predloži zdravniško potrdilo. To potrdilo je treba poslati najkasneje peti dan odsotnosti z dela, velja datum poštnega žiga. V nasprotnem primeru in razen če potrdila ne pošlje zaradi razlogov, na katere ne more vplivati, se uradnikova odsotnost z dela šteje kot nedovoljena.

Uradnik je lahko kadar koli napoten na zdravniški pregled, ki ga organizira institucija. Če pregleda ni mogoče opraviti zaradi razlogov na strani uradnika, se njegova odsotnost z dela šteje kot nedovoljena od datuma, ko bi moral opraviti pregled.

Če se na pregledu ugotovi, da uradnik lahko opravlja delo, se ob upoštevanju spodnjega pododstavka njegova odsotnost z dela od datuma pregleda šteje kot neupravičena.

Če meni, da ugotovitve zdravniškega pregleda, ki ga organizira organ za imenovanja, niso medicinsko utemeljene, lahko uradnik sam, ali v njegovem imenu zdravnik, pri instituciji v dveh dneh vloži zahtevo, da se zadeva predloži neodvisnemu zdravniku, ki da mnenje.

Institucija nemudoma pošlje zahtevo drugemu zdravniku, o katerem se dogovorita uradnikov zdravnik in uradni zdravnik institucije. Če se v petih dneh po zahtevi o tem ne dogovorita, institucija izbere osebo s seznama neodvisnih zdravnikov, ki se v ta namen pripravi vsako leto v soglasju z organom za imenovanja in odborom uslužbencev. Uradnik lahko v dveh delovnih dneh vloži ugovor na izbiro institucije, nakar institucija s seznama izbere drugo osebo, ta izbira je dokončna.

Po posvetovanju z uradnikovim zdravnikom in uradnim zdravnikom institucije da neodvisni zdravnik mnenje, ki je zavezujoče. Kadar neodvisni zdravnik v mnenju potrdi ugotovitve pregleda, ki ga je organizirala institucija, se odsotnost z dela od datuma pregleda dalje šteje kot neopravičena. Kadar neodvisni zdravnik v mnenju ne potrdi ugotovitev navedenega pregleda, se odsotnost z dela za vse namene šteje kot opravičena.

2.  Če je v obdobju dvanajstih mesecev uradnik zaradi bolezni odsoten več kakor dvanajst dni skupaj in traja posamezna odsotnost do tri dni, mora za vsako nadaljnjo bolniško odsotnost predložiti zdravniško potrdilo. Njegova odsotnost se od trinajstega dne dalje šteje kot neopravičena zaradi bolezni brez zdravniškega potrdila.

3.  Brez poseganja v uporabo pravil o disciplinskem postopku se, kadar je to primerno, vsaka na podlagi odstavkov 1 in 2 neopravičena odsotnost odšteje od letnega dopusta zadevnega uradnika. Če uradnik ni več upravičen do dopusta, izgubi pravico do osebnih prejemkov za ustrezno obdobje.

4.  Organ za imenovanja lahko seznani invalidsko komisijo s primerom vsakega uradnika, ki je bil v zaporednih treh letih več kot dvanajst mesecev na bolniškem dopustu.

5.  Po zdravniškem pregledu pri uradnem zdravniku institucije se lahko od uradnika zahteva, da gre na bolniški dopust, če je to potrebno zaradi njegovega zdravstvenega stanja ali če član njegovega gospodinjstva zboli za nalezljivo boleznijo.

V primeru spora se uporablja postopek, določen v petem do sedmem pododstavku odstavka 1.

6.  Uradniki vsako leto opravijo zdravniški pregled pri uradnem zdravniku institucije ali pri zdravniku po lastni izbiri.

V slednjem primeru plača institucija stroške pregleda do višine, ki jo za obdobje največ treh let določi organ za imenovanja po posvetovanju z Odborom za Kadrovske predpise.

Člen 59a

Letni dopust uradnika, ki lahko dela s krajšim delovnim časom, se med trajanjem dovoljenja sorazmerno skrajša.

▼B

Člen 60

Uradnik ne sme biti odsoten z dela brez predhodnega dovoljenja svojega neposredno nadrejenega, razen ob bolezni ali nesreči. Brez vpliva na kateri koli možen disciplinski ukrep se vsaka pravilno ugotovljena odsotnost, ki ni bila odobrena, uradniku odšteje od letnega dopusta. Če je letni dopust že izrabil, izgubi pravico do osebnih prejemkov za ustrezno obdobje.

Če želi uradnik prebiti dopust zunaj kraja zaposlitve, mora prej dobiti dovoljenje organa za imenovanja.



POGLAVJE 3

Prazniki

▼M131

Člen 61

Organi za imenovanja institucij Unije po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise sporazumno pripravijo sezname praznikov.

▼B



NASLOV V

PREJEMKI IN DAJATVE IZ SOCIALNE VARNOSTI



POGLAVJE 1

Osebni prejemki in stroški



Oddelek 1

OSEBNI PREJEMKI

Člen 62

Skladno s Prilogo VII in razen če ni izrecno drugače predvideno, je pravilno imenovani uradnik upravičen do osebnih prejemkov, ki ustrezajo njegovemu razredu in stopnji.

Uradnik se ne more odpovedati upravičenosti do osebnih prejemkov.

Osebni prejemki vključujejo osnovno plačo, družinske in druge dodatke.

▼M131

Člen 63

Osebni prejemki uradnika se izrazijo v eurih. Izplačajo se v valuti države, v kateri uradnik opravlja delo, ali v eurih.

Osebni prejemki, ki niso izplačani v eurih, se izračunajo na podlagi menjalnih tečajev, ki se uporabljajo za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije 1. julija zadevnega leta.

Menjalni tečaji se vsako leto ob letni posodobitvi prejemkov iz člena 65 posodobijo z učinkom za nazaj.

Člen 64

Osebni prejemki uradnika, ki so izraženi v eurih, se po obveznih odtegljajih, določenih s temi kadrovskimi predpisi ali v katerih koli sprejetih izvedbenih predpisih, ponderirajo po stopnji, ki je nad, pod ali enaka 100 %, odvisno od življenjskih razmer v posameznih krajih zaposlitve.

Korekcijski koeficienti se določajo ali ukinjajo ter letno posodabljajo v skladu s Prilogo XI. Ob upoštevanju posodobitve se vse vrednosti razumejo kot referenčne vrednosti. Komisija informativno objavi posodobljene vrednosti v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Korekcijski koeficient se ne uporablja za Belgijo in Luksemburg glede na njuno posebno referenčno vlogo, ki izhaja iz dejstva, da sta glavna in prvotna sedeža večine institucij.

Člen 65

1.  Osebni prejemki uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije se vsako leto posodobijo ob upoštevanju gospodarske in socialne politike Unije. Zlasti se upošteva morebitno povišanje plač javnih uslužbencev v državah članicah in zaposlitvene potrebe. Posodobitev osebnih prejemkov se izvede v skladu s Prilogo XI. Ta posodobitev se opravi pred koncem posameznega leta ob upoštevanju poročila Komisije, ki temelji na statističnih podatkih, ki jih pripravi Statistični urad Evropske unije v soglasju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic; statistični podatki kažejo stanje v vsaki od držav članic na dan 1. julija. Navedeno poročilo vsebuje podatke o proračunskem učinku na osebne prejemke in pokojnine uradnikov Unije. Posreduje se Evropskemu parlamentu in Svetu.

Zneski iz drugega in tretjega odstavka člena 42a, členov 66 in 69, členov 1(1), 2(1), 3(1) in (2), 4(1), 7(2), 8(2), 10(1) Priloge VII in člena 8(2) Priloge XIII ter zneski iz prejšnjega člena 4a Priloge VII, ki se posodabljajo v skladu s členom 18(1) Priloge XIII, zneski iz člena 24(3), drugega pododstavka člena 28a(3), členov 28a(7), 93 in 94, drugega pododstavka člena 96(3), ter členov 96(7), 133, 134 in 136 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, zneski iz prvega pododstavka člena 1(1) Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 ( 2 ) in koeficient za zneske iz člena 4 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 ( 3 ) se posodabljajo letno v skladu s Prilogo XI. Komisija informativno objavi posodobljene zneske v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

2.  V primeru znatne spremembe življenjskih stroškov se zneski iz odstavka 1 in ponderji iz člena 64 posodobijo v skladu s Prilogo XI. Komisija informativno objavi posodobljene zneske in ponderje v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

3.  Zneski iz odstavka 1 in ponderji iz člena 64 se razumejo kot zneski in ponderji, katerih dejanska vrednost se lahko v danem trenutku posodobi brez posredovanja drugega pravnega akta.

4.  Brez poseganja v člen 3(5) in (6) Priloge XI se ne opravi nobena posodobitev iz odstavkov 1 in 2 v letih 2013 in 2014.

▼M78

Člen 65a

Pravila za izvajanje členov 64 in 65 so določena v Prilogi XI.

▼M3

Člen 66

▼M131

Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo v funkcionalnih skupinah AD in AST, kakor določa naslednja tabela:

▼M136



1/7/2012

STOPNJA

RAZRED

1

2

3

4

5

16

17 054,40

17 771,05

18 517,81

 

 

15

15 073,24

15 706,64

16 366,65

16 822,00

17 054,40

14

13 322,22

13 882,04

14 465,38

14 867,83

15 073,24

13

11 774,62

12 269,40

12 784,98

13 140,68

13 322,22

12

10 406,80

10 844,10

11 299,79

11 614,16

11 774,62

11

9 197,87

9 584,37

9 987,12

10 264,98

10 406,80

10

8 129,38

8 470,99

8 826,95

9 072,53

9 197,87

9

7 185,01

7 486,94

7 801,55

8 018,60

8 129,38

8

6 350,35

6 617,20

6 895,26

7 087,10

7 185,01

7

5 612,65

5 848,50

6 094,26

6 263,81

6 350,35

6

4 960,64

5 169,10

5 386,31

5 536,16

5 612,65

5

4 384,38

4 568,62

4 760,60

4 893,04

4 960,64

4

3 875,06

4 037,89

4 207,57

4 324,63

4 384,38

3

3 424,90

3 568,82

3 718,79

3 822,25

3 875,06

2

3 027,04

3 154,24

3 286,79

3 378,23

3 424,90

1

2 675,40

2 787,82

2 904,97

2 985,79

3 027,04

▼M131

Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo v funkcionalni skupini AST/SC, kakor določa naslednja tabela:



 

Stopnja

Razred

1

2

3

4

5

SC 6

4 349,59

4 532,36

4 722,82

4 854,21

4 921,28

SC 5

3 844,31

4 005,85

4 174,78

4 290,31

4 349,59

SC 4

3 397,73

3 540,50

3 689,28

3 791,92

3 844,31

SC 3

3 003,02

3 129,21

3 260,71

3 351,42

3 397,73

SC 2

2 654,17

2 765,70

2 881,92

2 962,10

3 003,02

SC 1

2 345,84

2 444,41

2 547,14

2 617,99

2 654,17

▼M131

Člen 66a

1.  Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 in za upoštevanje uporabe metode za posodabljanje osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov brez poseganja v člen 65(3) se od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2023 za osebne prejemke aktivno zaposlenega osebja v Uniji uporabi začasen ukrep, imenovan „solidarnostna dajatev“.

2.  Stopnja te solidarnostne dajatve, ki se odmeri od osnove, določene v odstavku 3, je 6 %. Ta stopnja znaša 7 % za uradnike od vključno 2. stopnje razreda AD 15 dalje.

3.  

(a) Osnova za odmero solidarnostne dajatve je osnovna plača, ki se uporabi za izračun osebnih prejemkov, od katere se odštejejo:

(i) prispevki za socialno varnost in pokojnino ter davki pred solidarnostno dajatvijo, ki jih plačuje uradnik iz istega razreda in stopnje, ki nima vzdrževanih družinskih članov v smislu člena 2 Priloge VII, in

(ii) znesek, enak osnovni plači uradnika iz stopnje 1 razreda AST 1.

(b) Elementi, uporabljeni za določitev osnove za solidarnostno dajatev, se izrazijo v eurih in ponderirajo s 100.

4.  Solidarnostna dajatev se mesečno odtegne pri viru; dohodki se vknjižijo kot prihodek splošnega proračuna Evropske unije.

▼B

Člen 67

▼M16

1.  Družinski dodatki vključujejo:

▼M56

(a) gospodinjski dodatek;

(b) otroški dodatek;

▼M16

(c) dodatek za šolanje.

▼M23

2.  Uradniki, ki prejemajo družinske dodatke iz tega člena, prijavijo podobne dodatke, ki jih prejemajo iz drugih virov; ti se odštejejo od dodatkov, ki jih prejemajo po členih 1, 2 in 3 Priloge VII.

▼M131

3.  S posebnim obrazloženim sklepom organa za imenovanja se otroški dodatek lahko podvoji na podlagi medicinske dokumentacije, iz katere je razvidno, da je otrok invalid ali ima dolgotrajno bolezen, ki od uradnika zahteva velike izdatke.

▼M56

4.   ►M95  Če se po členih 1, 2 in 3 Priloge VII taki družinski dodatki izplačujejo osebi, ki ni uradnik, se izplačujejo v valuti države, v kateri ta oseba prebiva, izračunajo pa se, kjer je to potrebno, po menjalnih tečajih iz drugega pododstavka člena 63. Če je zadevna država v ►M128  Uniji ◄ , se uporabi ponder za to državo, če imajo prebivališče v državi zunaj ►M128  Unije ◄ , pa ponder 100. ◄

Pri izplačevanju družinskih dodatkov taki osebi se uporabita odstavka 2 in 3.

▼B

Člen 68

▼M23

Izplačevanje družinskih dodatkov iz člena 67(1) se ohrani, če je uradnik upravičen do nadomestila po členu 41 ali po členu 34 ali 42 prejšnjih Kadrovskih predpisov Evropske skupnosti za premog in jeklo.

Zadevna oseba prijavi podobne dodatke, ki jih prejema za istega otroka iz drugih virov; taki dodatki se odštejejo od dodatkov, plačanih po členih 1, 2 in 3 Priloge VII.

▼M112

Člen 68a

Uradnik, ki ima dovoljenje za delo s krajšim delovnim časom, je upravičen do osebnih prejemkov, ki se izračunajo, kakor je določeno v Prilogi IVa.

▼B

Člen 69

▼M16

Izselitveni dodatek je enak 16 % celotnega zneska osnovne plače, ►M25  gospodinjskega dodatka ◄ in otroškega dodatka, do katerih je uslužbenec upravičen. Izselitveni dodatek znaša najmanj ►M136  509,43 EUR ◄ mesečno.

▼M112

Člen 70

V primeru uradnikove smrti prejemajo preživeli zakonec ali vzdrževani otroci uradnikove osebne prejemke v celoti do konca tretjega meseca po mesecu, v katerem je umrl.

Če umre upravičenec do pokojnine ali invalidnine, se prejšnje določbe uporabijo za pokojnino ali invalidnino umrlega.

▼M112 —————

▼B



Oddelek 2

STROŠKI

Člen 71

Skladno s Prilogo VII je uradnik upravičen do povračila stroškov, ki jih ima zaradi začetka dela, premestitve ali prenehanja dela, in tudi do povračila stroškov, ki jih ima med delom ali v zvezi z njegovim opravljanjem.



POGLAVJE 2

Dajatve iz socialne varnosti

Člen 72

▼M56

1.  Uradnik, njegov zakonski partner, če pa ta ni upravičen do dajatev iste vrste in enake ravni na podlagi katere koli druge zakonske določbe ali predpisov, njegovi otroci in drugi vzdrževani družinski člani v smislu člena 2 Priloge VII so zdravstveno zavarovani do višine 80 % nastalih stroškov ob upoštevanju pravil, ki jih sporazumno pripravijo ►M131  organi za imenovanja institucij ◄ ►M128  Unije ◄ po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise.

▼M112

Neporočeni partner uradnika se v sistemu zdravstvenega zavarovanja šteje kot zakonec, kadar so izpolnjeni prvi trije pogoji iz člena 1(2)(c) Priloge VII.

Po pravilih iz prvega pododstavka lahko ►M131  organi za imenovanja institucij ◄ eno izmed njih pooblastijo, da določi pravila, ki urejajo povračila stroškov v skladu s postopkom, določenim v členu 110.

▼M56

Ta stopnja se poviša na 85 % za naslednje storitve: posvetovanja in obiski, kirurške operacije, hospitalizacija, farmacevtski proizvodi, radiologija, analize, laboratorijski testi in proteze na recept, razen zobnih. Stopnja se poviša na 100 % ob tuberkulozi, otroški paralizi, raku, duševni bolezni in drugih boleznih, ki jih organ za imenovanja prizna kot primerljivo težke bolezni, ter za zgodnje odkrivanje bolezni in porod. Vendar pa se 100 % povračilo ne uporabi v primeru poklicnih bolezni ali nesreče, za katere se uporabi člen 73.

Ena tretjina prispevka za tako zavarovanje se zaračuna uradniku, vendar tako, da zaračunani znesek ne presega 2 % njegove osnovne plače.

▼M23

1a.  Uradnik, čigar delovno razmerje preneha in ki predloži dokazila, da ►M112  nima zaposlitve ali dela ◄ , lahko najpozneje mesec dni po mesecu, v katerem mu je prenehalo delovno razmerje, zaprosi za podaljšanje zdravstvenega zavarovanja iz odstavka 1 za največ šest mesecev po prenehanju delovnega razmerja. Prispevek iz prejšnjega odstavka se izračuna po uradnikovi zadnji osnovni plači, polovico prispevka pa plača sam.

Na podlagi sklepa, ki ga sprejme organ za imenovanja po posvetovanju z uradnim zdravnikom institucije, se rok enega meseca za vložitev prošnje in omejitev na šest mesecev iz prejšnjega odstavka ne uporabljata, če ima zadevna oseba hudo ali dolgotrajno bolezen, ki jo je dobila, preden je prenehala delati, in o kateri je obvestila institucijo pred iztekom šestmesečnega roka iz prejšnjega pododstavka, pod pogojem, da je opravila zdravniški pregled, ki ga je organizirala institucija.

▼M56

1b.  Če uradnikov bivši zakonec, otrok, ki ni več vzdrževan, ali oseba, ki ►M112  nima zaposlitve ali dela ◄ otrok v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, lahko dokaže, da se ne more vključiti v noben drugi javni sistem zdravstvenega zavarovanja, je lahko še naprej, a največ za eno leto, zdravstveno zavarovan/-a v skladu z odstavkom 1 kot oseba, zavarovana po uradniku; to ne povzroči odmere prispevka. To enoletno obdobje se začne šteti od datuma pravnomočnosti odločbe o razvezi ali izgube statusa vzdrževanega otroka ali osebe, ki je bila obravnavana kot vzdrževani otrok.

▼M112

2.  Uradnik, ki je ►M131  do upokojitvene starosti ◄ delal v ►M128  Uniji ◄ ali ki prejema invalidnino, je po prenehanju delovnega razmerja upravičen do dajatev, predvidenih v odstavku 1. Znesek prispevka se izračuna na podlagi njegove pokojnine ali invalidnine.

Te pravice ima tudi oseba, upravičena do družinske pokojnine zaradi smrti aktivno zaposlenega uradnika ali uradnika, ki je bil v ►M128  Uniji ◄ zaposlen ►M131  do upokojitvene starosti ◄ , ali prejemnika invalidnine. Znesek prispevka se izračuna na podlagi zneska družinske pokojnine.

2a.  Pravice iz odstavka 1 pripadajo tudi naslednjim osebam, pod pogojem, da nimajo zaposlitve ali dela:

(i) nekdanjim uradnikom, upravičenim do starostne pokojnine, ki so prenehali delati v ►M128  Uniji ◄ ►M131  pred upokojitveno starostjo ◄ ,

(ii) osebam, upravičenim do družinske pokojnine zaradi smrti nekdanjega uradnika, ki je prenehal delati v ►M128  Uniji ◄ ►M131  pred upokojitveno starostjo ◄ .

Prispevek iz odstavka 1 se izračuna glede na pokojnino nekdanjega uradnika, kadar je to primerno, pred uporabo koeficienta znižanja, predvidenega v členu 9 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Vendar pa upravičenci do pokojnine po starših nimajo pravice do prejemkov iz odstavka 1, razen če zanje zaprosijo. Prispevek se izračuna na podlagi pokojnine po starših.

▼M112

2b.  V primeru upravičencev do starostne ali družinske pokojnine prispevek iz odstavkov 2 in 2a ne sme biti nižji od prispevka, izračunanega glede na osnovno plačo za prvo stopnjo ►M131  razreda AST 1 ◄ .

2c.  Uradniki, odpuščeni v skladu s členom 51, ki niso upravičeni do starostne pokojnine, imajo prav tako pravico do prejemkov, predvidenih v odstavku 1, pod pogojem, da nimajo zaposlitve ali dela in da sami plačajo polovico prispevka, izračunanega glede na njihovo zadnjo osnovno plačo.

▼B

3.  Kadar skupni nepovrnjeni izdatki za katero koli obdobje 12-ih mesecev presežejo polovico uradnikove osnovne mesečne plače ali pokojnine, organ za imenovanja dovoli posebno povračilo, pri čemer upošteva družinske okoliščine zadevne osebe, kakor je predvideno v pravilih iz odstavka 1.

▼M23

4.   ►M56  Osebe, upravičene do zgornjih dajatev, prijavijo zneske vseh izplačanih povračil ali povračil, ki jih lahko zahtevajo zase ali za osebe, zavarovane po njih, iz drugega zdravstvenega zavarovanja, predvidenega z zakonom ali drugim predpisom. ◄

Če skupni znesek povračila, ki naj bi ga prejeli, presega znesek povračil iz odstavka 1, se razlika odšteje od zneska, ki se povrne na podlagi odstavka 1, z izjemo povračil iz naslova zasebnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja za tisti del izdatkov, ki niso zajeti v sistem zdravstvenega zavarovanja ►M128  Unije ◄ .

▼B

Člen 73

1.  Uradnik je zavarovan od datuma začetka dela za primer poklicne bolezni in nesreče po pogojih iz pravil, ki jih sporazumno pripravijo ►M131  organi za imenovanja institucij ◄ ►M128  Unije ◄ po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise. K plačilu zavarovanja za tveganja, ki niso povezana z delom, prispeva do 0,1 % svoje osnovne plače.

V teh pravilih je določeno, za katera tveganja zavarovanje ne velja.

2.  Izplačujejo se naslednje denarne dajatve:

(a) V primeru smrti:

Izplačilo pavšalnega zneska v višini petkratne letne osnovne plače umrlega, ki se izračuna na podlagi mesečnih zneskov plač, prejetih v 12-ih mesecih pred nesrečo, naslednjim osebam:

 zakoncu in otrokom umrlega uradnika po zanje veljavnem dednem pravu; pri čemer zakonec ne sme dobiti manj kakor 25 % pavšalnega zneska;

 če ni oseb iz zgoraj omenjene kategorije, drugim potomcem uradnika po zanje veljavnem dednem pravu;

 če ni oseb iz zgornjih dveh kategorij, sorodnikom umrlega uradnika v ravni črti po za njih veljavnem dednem pravu;

 če ni oseb iz zgornjih treh kategorij, instituciji.

(b) V primeru popolne trajne invalidnosti:

Uradniku se izplača pavšalni znesek v osemkratni višini njegove letne osnovne plače, ki se izračuna na podlagi mesečnih zneskov plač, prejetih v 12-ih mesecih pred nesrečo.

(c) V primeru delne trajne invalidnosti:

Uradniku se izplača del zneska iz pododstavka (b), ki se izračuna glede na lestvico iz pravil, navedenih v odstavku 1.

Kakor predvidevajo ta pravila, se zgoraj našteta izplačila lahko zamenjajo z rento.

Zgoraj navedene dajatve se lahko izplačujejo poleg dajatev, predvidenih v poglavju 3.

3.  Tako, kakor je predvideno v pravilih iz odstavka 1, se pokrijejo tudi: zdravstveni, farmacevtski, bolnišnični, kirurški, protetični, radiološki, ortopedski in klinični stroški ter stroški za masaže in prevoz, pa tudi vsi drugi podobni stroški, ki nastanejo zaradi nesreče ali poklicne bolezni.

Vendar pa se povračilo izplača le, če znesek, ki je bil plačan uradniku na podlagi člena 72, ne pokriva celotnih stroškov.

▼M62 —————

▼B

Člen 74

▼M39

1.  Ob rojstvu uradnikovega otroka dobi oseba, ki dejansko skrbi zanj, dotacijo v višini ►M97  198,31 EUR ◄ .

Enaka dotacija se izplača uradniku, ki posvoji otroka, mlajšega od pet let in vzdrževanega v smislu člena 2(2) Priloge VII.

▼B

2.  Ta dotacija se izplača tudi, če se nosečnost konča po najmanj sedmih mesecih.

▼M39

3.  Prejemnik dotacije ob rojstvu otroka prijavi kakršen koli prejemek iste vrste, ki ga za istega otroka dobi iz drugih virov; taki prejemki se odštejejo od dotacije, predvidene zgoraj. Če sta oba starša uradnika ►M128  Unije ◄ , se dotacija izplača samo enkrat.

▼M56

Člen 75

Ob smrti uradnika, uradnikovega zakonskega partnerja ali vzdrževanega otroka, ali vsake druge vzdrževane osebe v smislu člena 2 Priloge VII, ki je bila član uradnikovega gospodinjstva, institucija povrne stroške za prevoz trupla od uradnikovega kraja zaposlitve do njegovega matičnega kraja.

Če uradnik umre na službeni poti, institucija poravna stroške prevoza trupla od kraja, v katerem je smrt nastopila, do uradnikovega matičnega kraja.

▼B

Člen 76

Uradnikom, nekdanjim uradnikom ali upravičencem po umrlem uradniku, ki so v zelo težkem položaju tudi zaradi ►M112  invalidnosti ali ◄ hude ali dolgotrajne bolezni ali družinskih razmer, se lahko dajo darila, posojila ali predplačila.

▼M112

Člen 76a

Preživeli zakonec, ki ima hudo ali dolgotrajno bolezen ali je invalid, lahko na podlagi presoje socialnih in zdravstvenih okoliščin zadevne osebe od institucije za čas bolezni ali invalidnosti dobi finančno pomoč, s katero se poveča pokojnina. Pravila za uporabo tega člena po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise v medsebojnem soglasju določijo ►M131  organi za imenovanja institucij ◄ .

▼B



POGLAVJE 3

▼M112

Pokojnine in invalidnine

▼M131

Člen 77

Uradnik, ki dopolni najmanj 10 let delovne dobe, ima pravico do starostne pokojnine. Do nje je upravičen ne glede na delovno dobo, če je presegel upokojitveno starost, če ga v obdobju neaktivnega statusa ni bilo mogoče ponovno zaposliti ali v primeru upokojitve v interesu službe.

Najvišji znesek starostne pokojnine je 70 % zadnje osnovne plače za zadnji razred, v katerem je bil uradnik razvrščen najmanj eno leto. Uradniku se za vsako leto delovne dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII, izplača 1,80 % zadnje osnovne plače.

V primeru uradnikov, ki so pomagali nosilcem funkcij iz Pogodbe o Evropski uniji ali Pogodbe o delovanju Evropske unije, izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Unije ali izvoljenemu predsedniku ene od političnih skupin Evropskega parlamenta, se upravičenost do pokojnine za pokojninsko dobo, pridobljeno z delom na takem položaju, izračuna glede na zadnjo osnovno plačo, prejeto v tistem času, če ta presega referenčno plačo za namene iz drugega odstavka tega člena.

Znesek starostne pokojnine ne sme biti nižji od 4 % zneska življenjskega minimuma za vsako leto dela.

Upokojitvena starost je 66 let.

Upokojitvena starost se oceni vsakih pet let z začetkom 1. januarja 2014 na podlagi poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu. To poročilo oceni predvsem gibanje upokojitvene starosti osebja v javnih upravah držav članic in spremembe pričakovane življenjske dobe uradnikov v institucijah.

Po potrebi Komisija pripravi predlog o spremembi upokojitvene starosti v skladu z ugotovitvami iz tega poročila, pri čemer posebno pozornost nameni dogajanju v državah članicah.

Člen 78

Uradnik ima, kakor je predvideno v členih 13 do 16 Priloge VIII, pravico do invalidnine v primeru popolne trajne invalidnosti, zaradi katere ne more opravljati nalog delovnega mesta v svoji funkcionalni skupini.

Za prejemnike invalidnine se smiselno uporablja člen 52. Če se prejemnik invalidnine upokoji, preden dopolni 66 let starosti, in ni upravičen do polne pokojnine, se uporabijo splošna pravila o starostnih pokojninah. Znesek starostne pokojnine temelji na plači za razred in stopnjo, v katerima je bil uradnik ob nastanku invalidnosti.

Invalidnina znaša 70 % uradnikove zadnje osnovne plače, ne sme pa biti nižja od zneska življenjskega minimuma.

Od invalidnine se plačujejo prispevki v pokojninski sistem, ki se izračunajo na njeni podlagi.

Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem uradnikovega dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja življenja pri reševanju drugega človeka, znaša invalidnina najmanj 120 % zneska življenjskega minimuma. Poleg tega se v takem primeru prispevki v pokojninski sistem v celoti plačajo iz proračuna institucije ali organa iz člena 1b.

▼B

Člen 79

►M112  Preživeli zakonec ◄ uradnika ali nekdanjega uradnika je, tako kakor je predvideno v poglavju 4 Priloge VIII, ►M112  upravičen ◄ do družinske pokojnine v višini ►M5  60 %  ◄ ►M112  starostne pokojnine ali invalidnine ◄ , ki jo je prejemal ►M112  umrli ◄ ali ki bi jo prejemal ne glede na delovno dobo ►M62  ali starost ◄ , če bi ob smrti izpolnjeval pogoje zanjo.

Znesek družinske pokojnine, izplačan ►M112  preživeli zakonec ◄ uradnika, ki je imel ob smrti enega od upravnih statusov iz člena 35 ►M62  ————— ◄ , ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma niti nižji od ►M23  35 % ◄ uradnikove zadnje osnovne plače.

▼M62

Ta znesek ne sme biti nižji od 42 % zadnje osnovne plače uradnika, če je ta umrl zaradi ene od okoliščin iz ►M112  petega odstavka člena 78 ◄ .

▼M112 —————

▼B

Člen 80

▼M112

Če uradnik ali oseba, ki je upravičena do starostne pokojnine ali invalidnine, ob smrti nima zakonca, ki bi bil upravičen do družinske pokojnine, so njegovi vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII ob njegovi smrti upravičeni do pokojnine po starših v skladu s členom 21 Priloge VIII.

▼B

Do takšne pokojnine so upravičeni tudi otroci, ki izpolnjujejo zgornje pogoje, v primeru smrti ali ponovne poroke zakonca, ki je ►M62  prejemnik ◄ družinske pokojnine.

▼M23

Če uradnik ali oseba, ki je upravičena do ►M112  starostne pokojnine ali invalidnine ◄ , umre, pogoji iz prvega odstavka pa niso izpolnjeni, so vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII upravičeni do pokojnine po starših v skladu s členom 21 Priloge VII; vendar je znesek pokojnine enak polovici pokojnine, izračunane v skladu z navedenim členom.

▼M112

Za osebe, ki se štejejo kot vzdrževani otroci v smislu člena 2(4) Priloge VII, pokojnina po starših ne sme presegati zneska v višini dvakratnega otroškega dodatka.

▼M112

Kadar gre za posvojenega otroka, smrt biološkega roditelja, ki ga je nadomestil posvojitelj, ne povzroči plačila pokojnine po starših.

▼M131

Upravičenost, opredeljena v prvem, drugem in tretjem odstavku, se uporablja, če umre nekdanji uradnik, upravičen do dodatka po členu 50 Kadrovskih predpisov, po členu 5 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 ( 4 ), po členu 3 Uredbe Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 ( 5 ), ali po členu 3 Uredbe Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 ( 6 ), ali če umre nekdanji uradnik, ki je prenehal delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je dopolnil upokojitveno starost.

▼M112

Osebe, ki prejemajo pokojnino po starših, lahko od ►M128  Unije ◄ prejemajo samo eno tako pokojnino. Kadar je preživeli otrok upravičen do več kot ene pokojnine ►M128  Unije ◄ , dobiva tisto z višjim ali najvišjim zneskom.

▼B

Člen 81

▼M112

Upravičenec do starostne pokojnine ali invalidnine ali družinske pokojnine ima pod pogoji iz Priloge VII pravico do družinskih dodatkov, določenih v členu 67; gospodinjski dodatek se izračuna glede na prejemnikovo pokojnino ali invalidnino. Ti dodatki se prejemniku družinske pokojnine izplačujejo le za otroke, ki jih je umrli uradnik ali nekdanji uradnik vzdrževal ob smrti.

▼M23

Vendar pa je otroški dodatek, ki se izplačuje upravičencu do družinske pokojnine, dvakratni znesek dodatka iz člena 67(1) (b).

▼M62

Člen 81a

1.  Ne glede na katere koli druge določbe, zlasti tiste o najnižjih zneskih, ki se izplačujejo upravičencem do družinske pokojnine, skupni znesek družinske pokojnine in družinskih dodatkov, ki se mu odštejejo davki in drugi obvezni odtegljaji, izplačan vdovi in drugim upravičencem, ne sme presegati:

(a) v primeru smrti uradnika z enim od administrativnih statusov iz člena 35, zneska osebnih prejemkov, ki bi jih uradnik dobival za isti razred in stopnjo, če bi bil še vedno v delovnem razmerju, skupaj z družinskimi dodatki, ki bi jih v tem primeru dobival, in kateremu bi bili odšteti davek in drugi obvezni odtegljaji;

(b) za obdobje po datumu, ko bi uradnik iz (a) zgoraj dopolnil ►M131  66 let starosti ◄ , zneska starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen, če bi bil še živ, na podlagi razreda in stopnje ob času smrti, ki se mu prištejejo vsi družinski dodatki, ki bi jih prejemal, ter odštejejo davek in drugi obvezni odtegljaji;

(c) v primeru smrti nekdanjega uradnika, upravičenega do starostne ali ►M112  invalidnine ◄ , zneska pokojnine, do katere bi bil upravičen, če bi bil še živ, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz (b);

▼M131

(d) v primeru smrti nekdanjega uradnika, ki je prenehal delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem je dopolnil upokojitveno starost, zneska starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen pri upokojitveni starosti, če bi bil še živ, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz točke (b);

▼M62

(e) v primeru smrti uradnika ali nekdanjega uradnika, ki je na dan smrti upravičen do ►M131  nadomestila po členu 41, 42c ali 50 ◄ teh kadrovskih predpisov, po členu 5 Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, po členu 3 Uredbe (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72, po členu 3 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) 1543/73, po členu 2 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2150/82 ali po členu 3 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1679/85, zneska nadomestila, do katerega bi bil upravičen, če bi bil še živ, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz (b);

(f) za obdobje po datumu, ko nekdanji uradnik iz (e) ne bi bil več upravičen do nadomestila, zneska starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na ta datum, če bi bil še živ in če bi izpolnjeval ustrezne starostne pogoje za dodelitev pokojninskih pravic, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz (b).

2.  Za namene odstavka 1 se ponderji, ki bi lahko vplivali na različne zadevne zneske, ne upoštevajo.

3.  Najvišji znesek, kakor je opredeljen v pododstavkih (a) do (f) zgoraj, se razdeli med upravičence do družinske pokojnine v sorazmerju z njihovo upravičenostjo, pri čemer se odstavek 1 za ta namen ne upošteva.

Za tako razdeljene zneske se uporabijo drugi, ►M112  in tretji ◄ pododstavek člena 82(1).

▼M112

Člen 82

1.  Pokojnine, predvidene zgoraj, se izračunajo glede na plačilno lestvico, ki je v veljavi prvi dan meseca, v katerem nastopi upravičenost.

Korekcijski koeficient se ne uporablja za pokojnine.

Pokojnine, izražene v evrih, se izplačujejo v eni od valut, navedenih v členu 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

▼M131

2.  Kadar se v skladu s členom 65(1) posodobijo osebni prejemki, se enaka posodobitev uporabi za pokojnine.

▼M112

3.  Določbe odstavkov 1 in 2 se smiselno uporabljajo za prejemnike invalidnine.

▼B

Člen 83

1.  Izplačila dajatev po tem pokojninskem sistemu bremenijo proračun ►M128  Unije ◄ . Države članice skupno jamčijo za plačilo teh dajatev v skladu z lestvico za financiranje takšnih odhodkov.

▼M131 —————

▼B

2.  Uradniki prispevajo eno tretjino stroškov financiranja tega sistema pokojninskega zavarovanja. Prispevek je ►M133  10,3 % ◄ uradnikove osnovne plače, pri čemer se ponderji iz člena 64 ne upoštevajo. Prispevek se mesečno odteguje od plač uradnikov. ►M112  Prispevek se prilagaja v skladu s pravili, določenimi v Prilogi XII. ◄

3.  Postopek izračunavanja pokojnin uradnikov, ki so bili del svoje delovne dobe zaposleni v Evropski skupnosti za premog in jeklo ali v skupnih institucijah ali organih ►M128  Unije ◄ ter razdelitev teh stroškov med pokojninski sklad Evropske skupnosti za premog in jeklo in proračuna Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo se določijo z uredbo, ki jo sporazumno sprejmejo sveti in odbor predsednikov Evropske skupnosti za premog in jeklo po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise.

▼M112 —————

▼M112

Člen 83a

1.  Ravnotežje sistema se ohranja v skladu s podrobnimi pravili, določenimi v Prilogi XII.

▼M131

2.  Agencije, ki iz splošnega proračuna Evropske unije ne prejemajo subvencij, v ta proračun plačajo celoten znesek prispevkov, potrebnih za financiranje sistema. Od 1. januarja 2016 agencije, ki se delno financirajo iz navedenega proračuna, plačajo tisti del prispevkov delodajalcev, ki ustreza razmerju med prihodki agencije brez subvencije iz splošnega proračuna Evropske unije in njenimi skupnimi prihodki.

3.  Ravnotežje pokojninskega sistema se zagotavlja z upokojitveno starostjo in stopnjo prispevkov v sistem. Ob petletni aktuarski oceni v skladu s Prilogo XII se stopnja prispevkov v sistem posodobi, da se ohrani ravnotežje sistema.

4.  Komisija vsako leto posodobi aktuarsko oceno iz odstavka 3 v skladu s členom 1(2) Priloge XII. Kadar se pokaže, da je razlika med stopnjo trenutno veljavnega prispevka in stopnjo, potrebno za ohranitev aktuarskega ravnotežja, najmanj 0,25 točke, se stopnja posodobi v skladu z ureditvijo iz Priloge XII.

5.  Za namene odstavkov 3 in 4 tega člena se referenčni znesek iz člena 83(2) posodablja. Komisija informativno objavi posodobljeno stopnjo za prispevke v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

▼B

Člen 84

Podrobna pravila, ki urejajo zgornji pokojninski sistem, so v Prilogi VIII.



POGLAVJE 4

Izterjava neupravičenih plačil

Člen 85

▼M23

Vsak preplačani znesek se mora povrniti, če je prejemnik vedel, da ni pravne podlage za tako plačilo, ali če je bila odsotnost pravne podlage tako očitna, da bi moral vedeti zanjo.

▼M112

Izterjavo je treba zahtevati najkasneje pet let po datumu, ko je bil znesek plačan. Kadar organ za imenovanja lahko dokaže, da je prejemnik namerno zavedel upravo z namenom, da pridobi zadevni znesek, zahtevek za izterjavo po preteku tega roka ne zapade.

▼M62



POGLAVJE 5

Subrogacija v korist ►M128  Unije ◄

Člen 85a

1.  Če smrt, poškodbo ali bolezen osebe, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, povzroči tretja oseba, dobi ►M128  Unija ◄ glede obveznosti, določenih v Kadrovskih predpisih, izhajajočih iz dogodka, ki je povzročil tako smrt, poškodbo ali bolezen, od žrtve ali tistih, ki so po njej zavarovani proti tretji osebi, subrogacijsko pravico, vključno s pravico tožbe.

2.  Subrogacija, predvidena v odstavku 1, med drugim vključuje tudi naslednje:

 neprekinjeno izplačevanje osebnih prejemkov uradniku v skladu s členom 59 med začasno nezmožnostjo za delo,

 izplačila po smrti uradnika ali nekdanjega uradnika, upravičenega do pokojnine, v skladu s členom 70,

 dajatve iz členov 72 in 73 ter pravila za njuno izvajanje, ki izhajajo iz zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja,

 plačilo stroškov za prevoz trupla, kakor določa člen 75,

 dodatne družinske dodatke, izplačane v skladu s členom 67(3) ter členom 2(3) in (5) Priloge VII za vzdrževanega otroka, ki je hudo bolan, nesposoben skrbeti zase ali invaliden,

  ►M112  invalidnine ◄ , izplačane v primeru nesreče ali bolezni, ki povzroči trajno invalidnost, zaradi katere uradnik ne more več opravljati svojega dela,

 družinsko pokojnino, ki se izplačuje v primeru smrti uradnika ali nekdanjega uradnika ali smrti zakonca uradnika ali nekdanjega uradnika, upravičenega do pokojnine, če sam ni uradnik niti začasni uslužbenec,

 pokojnino po starših ne glede na starost otroka uradnika ali nekdanjega uradnika, če se otrok po smrti osebe, ki ga je preživljala, zaradi hude bolezni, nesposobnosti skrbeti zase ali invalidnosti ne more sam preživljati.

3.  Vendar pa ►M128  Unija ◄ ne prevzame pravic do odškodnine za povsem osebno oškodovanje, kakor je nematerialno oškodovanje, odškodnina za bolečine in trpljenje ali nadomestilo za izmaličenje in izgubo privlačnosti, ki presega dajatve za te primere po členu 73.

4.  Določbe odstavkov 1, 2 in 3 ►M128  Uniji ◄ ne preprečujejo neposredne tožbe.

▼B



NASLOV VI

DISCIPLINSKI UKREPI

Člen 86

1.  Uradnik je disciplinsko odgovoren, če namerno ali iz malomarnosti ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi po teh kadrovskih predpisih.

▼M112

2.  Kadar organ za imenovanja ali OLAF izve za dokaze o neizpolnjevanju obveznosti v smislu odstavka 1, lahko sproži upravno preiskavo, s katero se preveri, ali je prišlo da takega neizpolnjevanja obveznosti.

3.  Disciplinska pravila, postopki in ukrepi ter pravila in postopki glede upravne preiskave so določeni v Prilogi IX.;

▼M112 —————

▼B



NASLOV VII

PRITOŽBE

Člen 90

▼M23

1.  Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri organu za imenovanja vloži zahtevo za sprejem odločitve, ki se nanaša nanjo. Organ obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v štirih mesecih od datuma zahteve. Če po izteku tega roka ni odgovora na zahtevo, se šteje, da gre za molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, zoper katero se lahko vloži pritožba v skladu z naslednjim odstavkom.

2.  Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri organu za imenovanja vloži pritožbo zoper akt, ki je imel zanjo negativne posledice, ne glede na to, ali je omenjeni organ sprejel odločitev ali pa ni sprejel nobenega od ukrepov, predpisanih v Kadrovskih predpisih. Pritožbo je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči:

 na dan objave akta, če gre za ukrep splošne narave;

 na dan, ko zadevno osebo uradno obvestijo o odločitvi, nikakor pa ne pozneje kakor na dan, ko je ta prejela uradno obvestilo, če ukrep zadeva neko določeno osebo; če pa akt, ki zadeva neko določeno osebo, vključuje tudi pritožbo proti drugi osebi, začne rok glede na to drugo osebo teči na dan, ko ta prejme uradno obvestilo o tem, vendar nikakor ne pozneje od dneva objave;

 na dan izteka roka, predpisanega za odgovor, kadar gre za pritožbo zoper molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, kakor določa odstavek 1.

Organ obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v štirih mesecih po datumu vložitve pritožbe. Če po izteku tega roka ni odgovora na pritožbo, se šteje, da gre za molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, zoper katero se lahko vloži pritožba na podlagi člena 91.

▼M112 —————

▼M112

Člen 90a

Vsak posameznik, za katerega veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri direktorju OLAF-a vloži zahtevo v smislu člena 90(1), da direktor sprejme odločitev, ki se nanaša nanj v zvezi s preiskavo, ki jo vodi OLAF. Ta oseba lahko pri direktorju OLAF-a vloži tudi pritožbo v smislu člena 90(2) zoper akt, ki ima v zvezi s preiskavo OLAF zanj negativne posledice.

Člen 90b

Vsak posameznik, za katerega veljajo ti Kadrovski predpisi, lahko pri evropskem nadzorniku za varstvo podatkov, v okviru njegovih pristojnosti, vloži zahtevo ali pritožbo v smislu člena 90(1) in (2).

Člen 90c

Zahteve in pritožbe s področja, ki ga ureja člen 2(2), se vložijo pri organu za imenovanja, ki izvaja pooblastila.

▼B

Člen 91

▼M23

1.  Sodišče ►M128  Evropske unije ◄ je pristojno za vse spore med ►M128  Unijo ◄ in katero koli osebo, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, v zvezi z zakonitostjo akta, ki ima negativne posledice za to osebo v smislu člena 90(2). Sodišče ►M128  Evropske unije ◄ je neomejeno pristojno za spore finančne narave.

2.  Pritožba na Sodišče ►M128  Evropske unije ◄ je mogoča le, če:

 je bila najprej vložena pritožba pri organu za imenovanja na podlagi člena 90(2) v roku, določenem v istem členu, in

 je bila pritožba zavrnjena z izrecno odločitvijo ali z molkom organa.

3.  Pritožbe na podlagi odstavka 2 je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči:

 na dan uradnega obvestila o odločitvi, sprejeti kot odgovor na pritožbo;

 na dan preteka predpisanega roka za odgovor, če gre za pritožbo na molk organa, ki pomeni zavrnitev pritožbe, vloženo na podlagi člena 90(2); vendar pa začne rok za vložitev pritožbe teči od začetka, če je pritožba zavrnjena z izrecno odločitvijo po tem, ko je bila že zavrnjena z molkom organa, vendar pred pretekom roka za vložitev pritožbe.

4.  Z odstopanjem od odstavka 2 lahko zadevna oseba po tem, ko je vložila pritožbo pri organu za imenovanja na podlagi člena 90(2), nemudoma vloži pritožbo na Sodišče, pod pogojem, da ta pritožba zajema tudi predlog za odložitev izvršitve izpodbijanega akta ali za sprejem začasnih ukrepov. Glavna obravnava pred Sodiščem ►M128  Evropske unije ◄ se nato odloži, dokler ni sprejeta izrecna odločitev o zavrnitvi pritožbe ali dokler ni pritožba zavrnjena z molkom organa.

5.  Pritožbe po tem členu se preučijo in obravnavajo v skladu s Poslovnikom Sodišča ►M128  Evropske unije ◄ .

▼M112

Člen 91a

Vloge in pritožbe s področij, za katera se uporablja člen 2(2), se vložijo proti instituciji, ki ji je odgovoren organ za imenovanja, ki izvaja pooblastila.

▼M131 —————

▼M128



NASLOV VIIIa

POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA ESZD

Člen 95

1.  Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: „visoki predstavnik“) glede uslužbencev ESZD izvaja pooblastila, ki jih ima sicer organ za imenovanja v skladu s temi kadrovskimi predpisi. Visoki predstavnik lahko za izvajanje tega pooblastila določi drugo osebo v okviru ESZD. Uporablja se člen 2(2).

2.  Pooblastila za imenovanje vodij delegacij se izvajajo z natančnim izbirnim postopkom, ki temelji na zaslugah in ob upoštevanju ustrezne zastopanosti obeh spolov in geografske uravnoteženosti, na podlagi seznama kandidatov, ki ga je odobrila Komisija v okviru svojih pristojnosti v skladu s Pogodbo. To pravilo se smiselno uporablja za premestitve v interesu službe, ki so opravljene v izjemnih okoliščinah in za določen čas na delovno mesto vodje delegacije.

3.  V zvezi z vodji delegacij v primerih, ko pri svojem delu opravljajo naloge za Komisijo, organ za imenovanja začne upravne poizvedbe in disciplinske postopke iz členov 22 in 86 ter Priloge IX, če tako zahteva Komisija.

Za namene uporabe člena 43 se opravi posvetovanje s Komisijo.

Člen 96

Ne glede na člen 11 se uradnik Komisije, ki dela v delegaciji Unije, ravna po navodilih vodje delegacije, skladno z njegovo vlogo, kakor to določa člen 5 Sklepa Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje ( 7 ).

Uradnik ali uradnica ESZD, ki pri svojem delu opravlja naloge za Komisijo, se v zvezi s temi nalogami ravna po navodilih Komisije, v skladu s členom 221(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Komisija in ESZD se dogovorita o podrobnostih izvajanja tega člena.

Člen 97

Organa za imenovanja zadevnih institucij lahko z odstopanjem od členov 4 in 29 in pod pogoji iz člena 7(1) Kadrovskih predpisov do 30. junija 2014 uradnike, ki so bili v skladu s Sklepom 2010/427/EU premeščeni v ESZD, v izjemnih primerih in s skupnim dogovorom ter izključno v interesu službe, po razgovoru s temi uradniki premestita iz ESZD na prosto delovno mesto istega razreda v generalnem sekretariatu Sveta ali v Komisiji, ne da bi uslužbence obvestila o prostem delovnem mestu.

Člen 98

1.  Za namene člena 29(1)(a) organ za imenovanja pri zapolnitvi prostega delovnega mesta v ESZD obravnava prijave uradnikov generalnega sekretariata Sveta, Komisije in ESZD, začasnih uslužbencev, za katere se uporablja člen 2(e) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, in osebja iz nacionalnih diplomatskih služb držav članic, pri čemer ne daje prednosti nobeni od teh kategorij kandidatov. ESZD do 30. junija 2013 z odstopanjem od člena 29 v zvezi z zaposlovanjem oseb, ki ne delajo v instituciji, ESZD zaposluje izključno uradnike iz generalnega sekretariata Sveta in iz Komisije ter osebje iz nacionalnih diplomatskih služb držav članic.

Vendar lahko v izjemnih primerih in po tem, ko so bile izčrpane vse možnosti zaposlovanja v skladu z navedenimi določbami, pa se organ za imenovanje lahko odloči, da bo zaposloval izven virov, navedenih v prvem stavku prvega pododstavka, tehnično podporno osebje na ravni AD, ki je potrebno za dobro delovanje ESZD, na primer izvedence za obvladovanje kriznih razmer, varnost in IT.

S 1. julijem 2013 organ za imenovanja obravnava tudi prijave uradnikov iz drugih institucij, ki niso navedene v prvem pododstavku, pri čemer ne daje prednosti nobeni od teh kategorij kandidatov.

2.  Za namene člena 29(1)(a) in brez poseganja v člen 97 organ za imenovanja institucij, razen ESZD, pri zapolnitvi prostega delovnega mesta obravnava prijave notranjih kandidatov in uradnikov ESZD, ki so bili pred nastopom dela v ESZD uradniki zadevne institucije, pri čemer ne daje prednosti nobeni od teh kategorij kandidatov.

Člen 99

1.  Disciplinska komisija Komisije je tudi disciplinska komisija ESZD, dokler se visoki predstavnik ne odloči ustanoviti disciplinsko komisijo za ESZD. Visoki predstavnik sprejme odločitev najpozneje do 31. decembra 2011

Do ustanovitve disciplinske komisije ESZD sta dva dodatna člana iz člena 5(2) Priloge IX imenovana izmed uradnikov ESZD. Organ za imenovanja in odbor uslužbencev iz členov 5(5) in 6(4) Priloge IX sta organ za imenovanja in odbor uslužbencev ESZD.

2.  Dokler se v ESZD ne ustanovi odbor uslužbencev v skladu s prvo alineo člena 9(1)(a) in najpozneje do 31. decembra 2011, odbor uslužbencev Komisije z odstopanjem od navedene določbe zastopa tudi uradnike in druge uslužbence ESZD.



▼M128

NASLOV VIIIB

▼M67

POSEBNE IN IZJEMNE DOLOČBE ZA URADNIKE, KI DELAJO V TRETJI DRŽAVI

Člen 101a

Brez poseganja v druge določbe Kadrovskih predpisov so v Prilogi X predpisane posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi.

▼B



NASLOV IX

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE



POGLAVJE 1

Prehodne določbe

▼M112 —————

▼M23 —————

▼M62 —————

▼M112 —————

▼M112

Člen 107a

Prehodne določbe so določene v Prilogi XIII.

▼M23 —————

▼B



POGLAVJE 2

Končne določbe

▼M131

Člen 110

1.  Splošne določbe za izvajanje kadrovskih predpisov sprejme organ za imenovanja vsake institucije po posvetovanju z odborom uslužbencev in Odborom za kadrovske predpise.

2.  Pravila za izvajanje teh kadrovskih predpisov, ki jih sprejme Komisija, vključno s splošnimi izvedbenimi določbami iz odstavka 1, se smiselno uporabljajo za agencije. Komisija zato agencije obvesti o vsakem izvedbenem pravilu takoj po njegovem sprejetju.

Izvedbena pravila začnejo v agencijah veljati devet mesecev po začetku njihove veljavnosti pri Komisiji ali devet mesecev po datumu, ko je Komisija o sprejetju izvedbenega pravila obvestila agencije, kar nastopi pozneje. Ne glede na navedeno se agencija lahko odloči tudi, da bodo izvedbena pravila začela veljati na zgodnejši datum.

Z odstopanjem lahko agencija pred potekom omenjenega devetmesečnega obdobja iz drugega pododstavka tega odstavka in po posvetovanju z odborom uslužbencev predloži Komisiji v soglasje izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija. Pod enakimi pogoji lahko agencija zaprosi Komisijo za soglasje, da nekaterih od navedenih izvedbenih pravil ne uporabi. V slednjem primeru lahko Komisija, namesto da zahtevek sprejme ali zavrne, zahteva, da ji agencija predloži v soglasje izvedbena pravila, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je sprejela Komisija.

Devetmesečno obdobje iz drugega pododstavka tega odstavka se začasno prekine od datuma, ko je agencija zaprosila Komisijo za soglasje, do datuma, ko je Komisija izrazila svoje stališče.

Agencija lahko po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev predloži Komisiji v soglasje izvedbena pravila, ki se nanašajo na druge zadeve kot izvedbena pravila, ki jih je sprejela Komisija.

Agencije za namene sprejetja izvedbenih pravil zastopa upravni odbor ali enakovreden organ, naveden v aktu Unije o njihovi ustanovitvi.

3.  Za namene sprejetja pravil, ki jih sporazumno sprejmejo institucije, se agencije ne štejejo za institucije. Vseeno se Komisija pred sprejetjem teh pravil z agencijami posvetuje.

4.  Osebje je treba seznaniti s pravili za izvajanje teh kadrovskih predpisov, vključno s splošnimi izvedbenimi določbami iz odstavka 1 in pravili, ki jih sporazumno sprejmejo organi za imenovanja institucij.

5.  Upravne službe institucij in agencij se redno posvetujejo o uporabi teh kadrovskih predpisov. Agencije so na teh posvetovanjih skupno zastopane v skladu s pravili, ki jih določijo sporazumno.

6.  Sodišče Evropske unije upravlja register pravil, ki jih je sprejel organ za imenovanja vsake institucije za izvajanje teh kadrovskih predpisov, in pravil, ki so jih sprejele agencije, če ta odstopajo od pravil, ki jih je sprejela Komisija, v skladu s postopkom iz odstavka 2, vključno z njihovimi morebitnimi spremembami. Institucije in agencije imajo neposreden dostop do tega registra in neomejeno pravico, da spremenijo svoja pravila. Države članice imajo neposreden dostop do tega registra. Poleg tega Komisija vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o pravilih za izvajanje teh kadrovskih predpisov, ki jih je sprejel organ za imenovanje vsake institucije.

▼M131

Člen 111

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 112 v zvezi z nekaterimi vidiki delovnih pogojev in nekaterimi vidiki izvajanja pravil o osebnih prejemkih in sistemu socialne varnosti.

Člen 112

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov, člena 13(3) Priloge VII in člena 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ter členov 28a(11) in 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 1. januarja 2014.

3.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov, člena 13(3) Priloge VII in člena 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ter členov 28a(11) in 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akti, sprejeti v skladu s členi 56a, 56b in 56c Kadrovskih predpisov ter členom 13(3) Priloge VII ali členom 9 Priloge XI h Kadrovskim predpisom ali členoma 28a(11) ali 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, začnejo veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 113

Komisija do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni uporabo teh kadrovskih predpisov.

▼M112




PRILOGA I

▼M131

A.    Vrste delovnih mest v vsaki funkcionalni skupini, predvideni v členu 5(4)



1.  Funkcionalna skupina AD

Generalni direktor

AD 15 – AD 16

Direktor

AD 14 – AD 15

Svetovalec ali enakovredna funkcija

AD 13 – AD 14

Vodja enote ali enakovredna funkcija

AD 9 – AD 14

Upravni uslužbenec

AD 5 – AD 12



2.  Funkcionalna skupina AST

Višji strokovno-tehnični uslužbenecIzvajanje upravnih, tehničnih ali izobraževalnih dejavnosti, ki zahtevajo visoko stopnjo samostojnosti in pomenijo znatne odgovornosti v smislu upravljanja kadrov, izvrševanja proračuna ali političnega usklajevanja.

AST 10 – AST 11

Strokovno-tehnični uslužbenecIzvajanje upravnih, tehničnih ali izobraževalnih dejavnosti, ki zahtevajo določeno stopnjo samostojnosti, zlasti glede izvajanja pravil in predpisov ali splošnih navodil, ali izvajanje nalog kot osebni pomočnik člana institucije, vodje zasebne pisarne tega člana ali (namestnika) generalnega direktorja ali enakovrednega višjega vodstvenega delavca.

AST 1 – AST 9



3.  Funkcionalna skupina AST/SC

Tajnik/referentIzvajanje referentskih in tajniških del, vodenje pisarne in izvajanje drugih enakovrednih nalog, ki zahtevajo določeno stopnjo samostojnosti (1)

SC 1 – SC 6

(1)   Število delovnih mest parlamentarnega sejnega osebja v Evropskem parlamentu ne presega 85.

B.    Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere

1. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere v funkcionalnih skupinah AST in AD:



Razred

Strokovno-tehnični uslužbenci

Upravni uslužbenci

13

15 %

12

15 %

11

25 %

10

20 %

25 %

9

8 %

25 %

8

25 %

33 %

7

25 %

36 %

6

25 %

36 %

5

25 %

36 %

4

33 %

3

33 %

2

33 %

1

33 %

2. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere v funkcionalni skupini AST/SC:



Razred

Tajniki/referenti

SC 6

SC 5

12 %

SC 4

15 %

SC 3

17 %

SC 2

20 %

SC 1

25 %

▼B




PRILOGA II

Sestava in postopki organov, predvidenih v členu 9 Kadrovskih predpisov

VSEBINA

Oddelek 1:

Odbor uslužbencev

Člen 1

Oddelek 2:

Skupni odbor

2 – 3a

Oddelek 3:

Invalidska komisija

7 – 9

Oddelek 4:

Odbor za poročila

10 in 11

Oddelek 5:

Skupni svetovalni odbor za ugotavljanje strokovne nesposobnosti

12

Oddelek 1

ODBOR USLUŽBENCEV

Člen 1

▼M91

Odbor uslužbencev sestavljajo člani in njihovi morebitni namestniki, mandat članov traja tri leta. ►M131  Organ za imenovanje vsake institucije ◄ lahko določi krajši mandat, ki pa ne sme trajati manj kakor eno leto. Vsak uradnik institucije ima pravico voliti in kandidirati na volitvah.

▼M23

Pogoji za izvolitev v odbor uslužbencev, če ta ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali za izvolitev v lokalno sekcijo, če je odbor uslužbencev organiziran v lokalnih sekcijah, se določijo na skupnem sestanku zaposlenih uradnikov institucije na ustreznem kraju zaposlitve. ►M131  Vendar se organ za imenovanja vsake institucije lahko odloči, da se pogoji za izvolitev določijo v skladu z izbiro uslužbencev institucije, izraženo na referendumu. ◄ Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.

Če je odbor uslužbencev organiziran v lokalnih sekcijah, se način imenovanja članov centralnega odbora iz vsakega kraja zaposlitve določi na skupnem sestanku zaposlenih uradnikov institucije na ustreznem kraju zaposlitve. Za člane centralnega odbora so lahko imenovani le člani zadevne lokalne sekcije.

Članstvo v odboru uslužbencev, če ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali v lokalni sekciji, če je organiziran v lokalnih sekcijah, mora zagotavljati zastopanost ►M131  treh funkcionalnih skupin ◄ iz člena 5 Kadrovskih predpisov, pa tudi uslužbencev iz prvega odstavka člena 7 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ►M128  Unije ◄ . Centralni odbor odbora uslužbencev se veljavno konstituira, ko je vanj imenovana večina članov.

Volitve v odbor uslužbencev, če ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali v lokalno sekcijo, če je organiziran v lokalnih sekcijah, so veljavne le, če se jih udeležita dve tretjini uradnikov z volilno pravico. Če taka volilna udeležba ni dosežena, je drugi krog volitev veljaven, če se ga udeleži večina volilnih upravičencev.

Dolžnosti, ki jih prevzamejo člani odbora uslužbencev in uradniki, ki jih odbor imenuje v telesa, ustanovljena na podlagi Kadrovskih predpisov, ali ki jih ustanovi institucija, so del njihovih običajnih delovnih dolžnosti v instituciji. Opravljanje takih dolžnosti tej osebi nikakor ne sme škodovati

▼B



Oddelek 2

SKUPNI ODBOR

▼M85

Člen 2

Skupni odbor ali odbore institucije sestavljajo:

 predsednik, ki ga vsako leto imenuje organ za imenovanja,

 člani in njihovi namestniki, ki ji istočasno v enakem številu imenujeta organ za imenovanja in odbor za kadrovske predpise.

Splošni skupni odbor za eno ali več institucij sestavljajo:

 predsednik, ki ga imenuje organ za imenovanja iz ►M131  ————— ◄ člena 2 Kadrovskih predpisov,

 člani in njihovi namestniki, ki jih v enakem številu imenujejo organi za imenovanja institucij, zastopanih v splošnem skupnem odboru in odbori uslužbencev.

Postopek za ustanovitev splošnega skupnega odbora sprejmejo z medsebojnim dogovorom institucije, zastopane v splošnem skupnem odboru, po posvetovanju s svojimi odbori uslužbencev.

Namestnik glasuje le, če je član odsoten.

▼B

Člen 3

Skupni odbor se sestane na sklic organa za imenovanja ali na zahtevo odbora uslužbencev.

Delo odbora je veljavno le, če so prisotni vsi člani ali, v njihovi odsotnosti, namestniki.

Predsednik odbora ne glasuje, razen v zvezi s proceduralnimi vprašanji.

▼M23 —————

▼B

►M23  Mnenje ◄ odbora se v petih dneh po sprejetju v pisni obliki pošlje organu za imenovanja in odboru uslužbencev.

Vsak član odbora lahko zahteva, da se njegovo mnenje zabeleži v mnenju odbora.

▼M85

Člen 3a

Splošni skupni odbor se sestane bodisi na zahtevo organa za imenovanja iz ►M112  člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov bodisi na zahtevo organa za imenovanja ali odbora uslužbencev ene od institucij, zastopanih v tem skupnem odboru.

Delo splošnega skupnega odbora je veljavno le, če so prisotni vsi člani ali njihovi namestniki.

Predsednik splošnega skupnega odbora ne glasuje, razen v zvezi s proceduralnimi vprašanji.

Mnenje splošnega skupnega odbora se v petih dneh po sprejetju v pisni obliki pošlje organu za imenovanja v smislu ►M112  člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov, drugim organom za imenovanja in njihovim odborom uslužbencev.

Vsak član splošnega skupnega odbora lahko zahteva, da se njegovo mnenje zabeleži v mnenju skupnega odbora.



▼M112

Oddelek 3

▼B

INVALIDSKA KOMISIJA

Člen 7

▼M23

Invalidsko komisijo sestavljajo trije zdravniki:

 enega imenuje institucija, v kateri je zaposlen zadevni uradnik;

 enega imenuje zadevni uradnik; in

 enega, ki ga sporazumno imenujeta prva dva zdravnika.

Če zadevni uradnik zdravnika ne imenuje, ga imenuje predsednik Sodišča ►M128  Evropske unije ◄ .

▼M39

Če se o imenovanju tretjega zdravnika ni mogoče dogovoriti v dveh mesecih po imenovanju drugega zdravnika, imenuje tretjega predsednik Sodišča ►M128  Evropske unije ◄ na zahtevo ene od zadevnih strani.

▼B

Člen 8

Stroške, nastale v zvezi z delom invalidske komisije, poravna institucija, v kateri je zaposlen zadevni uradnik.

Če uradnikov izbrani zdravnik ne prebiva v kraju zaposlitve uradnika, nosi dodatne stroške uradnik, razen stroškov potovanja v prvem razredu, ki jih povrne institucija.

Člen 9

Uradnik lahko invalidski komisiji predloži katero koli poročilo ali spričevalo svojega rednega zdravnika ali katerega koli zdravnika, ki ga je pregledal.

Invalidska komisija pošlje sklepe organu za imenovanja in zadevnemu uradniku.

Delo invalidske komisije je tajno.



▼M112

Oddelek 4

▼B

ODBOR ZA POROČILA

▼M112

Člen 10

Člane odbora za poročila vsako leto imenujeta organ za imenovanja in odbor uslužbencev, vsak imenuje enako število članov izmed uradnikov institucije iz funkcionalne skupine AD. Odbor izvoli predsednika. Člani skupnega odbora ne smejo biti člani odbora za poročila.

Kadar mora dati odbor za poročila priporočilo, ki se nanaša na uradnika, katerega neposredno nadrejeni je član odbora, ta ne sme sodelovati pri obravnavanju zadeve.

▼B

Člen 11

Delo odbora za poročila je tajno.

▼M112



Oddelek 5

SKUPNI SVETOVALNI ODBOR ZA UGOTAVLJANJE STROKOVNE NESPOSOBNOSTI

Člen 12

Skupni svetovalni odbor za ugotavljanje strokovne nesposobnosti sestavljajo predsednik in vsaj dva člana, ki sta uradnika iz razreda AD 14 ali višjega. Predsednik in člani so imenovani za tri leta. Polovico članov imenuje odbor uslužbencev, polovico pa organ za imenovanja. Predsednika imenuje organ za imenovanja iz seznama kandidatov, ki se pripravi skupaj z odborom uslužbencev.

Kadar obravnava primer uradnika iz razreda AD 14 ali nižjega, se v skupni svetovalni odbor vključita dva dodatna člana iz iste funkcionalne skupine in razreda kot zadevni uradnik, ki sta imenovana na enak način kot stalni člani.

Kadar mora skupni svetovalni odbor preučiti primer visokega vodstvenega uradnika v smislu člena 29(2) Kadrovskih predpisov, se ustanovi poseben priložnostni skupni svetovalni odbor, ki ga sestavljata dva člana, ki ju imenuje odbor uslužbencev in dva člana, ki ju imenuje organ za imenovanja, ki morajo biti vsaj iz razreda, enakega razredu zadevnega uradnika.

Organ za imenovanja in odbor uslužbencev se sporazumeta o priložnostnem postopku, s katerim se določijo ostali člani iz drugega odstavka, ki sodelujejo pri zadevah uradnikov, zaposlenih v državi izven Unije ali pogodbenih uslužbencev.

▼B




PRILOGA III

Natečaji

Člen 1

1.   ►M23  Objavo natečajev pripravi organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom. ◄

Podrobno mora navajati:

▼M23

(a) vrsto natečaja (notranji natečaj v instituciji, notranji natečaj med institucijami, javni natečaj, kadar je to primerno ►M85  , dveh ali več institucij ◄ );

▼B

(b) tip natečaja (bodisi na podlagi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih);

(c) vrsto del in nalog za prosto delovno mesto ►M112  in za ponujeno funkcionalno skupino in razred ◄ ;

(d)  ►M112  v skladu s členom 5(3) Kadrovskih predpisov ◄ diplome in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah ali izkušnje, zahtevane za prosto delovno mesto;

(e) kadar natečaj temelji na preizkusih, njihovo vrsto in način ocenjevanja;

(f) kjer je to primerno, znanje jezikov, zahtevano zaradi posebne vrste prostih delovnih mest;

▼M23

(g) kjer je to primerno starostno mejo in vsako povišanje starostne meje v primeru uslužbencev ►M128  Unije ◄ , ki so dopolnili vsaj eno leto delovne dobe;

▼B

(h) rok za oddajo prošenj;

(i) vse izjeme na podlagi člena 28(a) Kadrovskih predpisov.

▼M85

Obvestilo o javnem natečaju, skupnem za dve ali več institucij, pripravi organ za imenovanja iz ►M112  člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov po posvetovanju s splošnim skupnim odborom.

▼B

2.  Obvestilo o javnem natečaju se objavi v Uradnem listu ►M128  Evropske unije ◄ najmanj en mesec pred rokom za oddajo prošenj in, kadar je to primerno, najmanj dva meseca pred datumom preizkusov.

3.  Vsi natečaji se objavijo v institucijah treh ►M128  Evropske unije ◄ , upoštevajo se enaki roki.

Člen 2

Kandidati izpolnijo obrazec, ki ga predpiše organ za imenovanja.

Lahko se zahteva, da predložijo dodatne dokumente ali podatke.

Člen 3

▼M112

Komisijo za izbiro kandidatov sestavljajo predsednik, ki ga imenuje organ za imenovanja, in člani, ki jih v enakem številu imenujeta organ za imenovanja in odbor uslužbencev.

▼M85

Komisijo za izbiro kandidatov na podlagi javnih natečajev, skupnih za dve ali več institucij, sestavljajo predsednik, ki ga imenuje organ za imenovanja iz ►M112  člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov in člani, ki jih imenuje organ za imenovanja iz ►M112  člena 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov na predlog institucij, kot tudi člani, imenovani z dogovorom med odbori uslužbencev institucij, tako da je zagotovljena enaka zastopanost.

▼B

Komisiji za izbiro kandidatov pri nekaterih preskusih lahko pomaga en ali več izpraševalcev v svetovalni funkciji.

Člani komisije ►M112  funkcionalne skupine in ◄ za izbiro kandidatov so izbrani med uradniki iz razreda, ki je najmanj enak razredu za prosto delovno mesto.

▼M112

Če ima komisija za izbiro kandidatov več kot štiri člane, morata biti v njej vsaj po dva člana vsakega spola.

▼B

Člen 4

Organ za imenovanja sestavi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, določene v členu 28(a) (b) in (c) Kadrovskih predpisov, in ga skupaj z dokumentacijo kandidatov pošlje predsedniku komisije za izbiro kandidatov.

Člen 5

Komisija za izbiro kandidatov po pregledu te dokumentacije sestavi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo zahteve, določene v objavi natečaja.

Kadar natečaj temelji na preizkusih, jih opravljajo vsi kandidati s seznama.

Kadar natečaj temelji na kvalifikacijah, komisija za izbiro kandidatov najprej določi, kako se kvalifikacije kandidatov ocenjujejo, nato pa preuči kvalifikacije kandidatov s seznama, predvidenega v prvem odstavku.

Kadar temelji natečaj na preizkusih in kvalifikacijah, komisija za izbiro kandidatov določi, kateri kandidati s seznama naj opravijo preizkuse.

Komisija za izbiro kandidatov ob koncu postopka pripravi seznam ustreznih kandidatov, predviden v členu 30 Kadrovskih predpisov; na seznamu je vedno, ko je to mogoče, najmanj dvakrat toliko imen kot je prostih delovnih mest.

Komisija za izbiro kandidatov pošlje seznam in svoje obrazloženo poročilo z vsemi pripombami, ki jih lahko dajo člani, organu za imenovanja.

Člen 6

Delo komisije za izbiro kandidatov je tajno.

▼M112

Člen 7

1.  Po posvetovanju z odborom za Kadrovske predpise institucije pooblastijo ►M128  Evropski urad za izbor osebja (v nadaljnjem besedilu: „urad“ ◄ ), da sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev enakih standardov v postopkih izbire uradnikov ►M128  Unije ◄ in pri postopkih ocenjevanja in preizkušanja iz členov 45 in 45a Kadrovskih predpisov.

2.  Naloga službe je:

(a) na zahtevo posameznih institucij organizirati javne natečaje;

(b) na zahtevo posameznih institucij zagotoviti tehnično pomoč pri notranjih natečajih, ki jih organizirajo same;

(c) določiti vsebino vseh preizkusov, ki jih organizirajo institucije, da zagotovi, da so zahteve iz člena 45(1)(c) Kadrovskih predpisov izpolnjene enotno in dosledno;

(d) prevzeti splošno odgovornost za opredelitev in organiziranje ocenjevanja jezikovnih sposobnosti, da zagotovi, da so zahteve iz člena 45(2) Kadrovskih predpisov izpolnjene enotno in dosledno.

3.  Služba lahko na zahtevo posamezne institucije opravlja druge naloge, povezane z izbiro uradnikov.

4.  Različnim institucijam na njihovo zahtevo pomaga pri izbiri začasnih in pogodbenih uslužbencev, predvsem pri opredeljevanju vsebine preizkusov in organizaciji postopka izbire v okviru členov 12 in 82 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

▼B




PRILOGA IV

Nadomestilo po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov

Edini člen

1.  Uradnik, na katerega se nanaša člen 41 ali 50 Kadrovskih predpisov, ima pravico do:

(a) mesečnega nadomestila v višini njegove osnovne plače, ki ga dobiva tri mesece;

(b) mesečnega nadomestila, za čas, ki je odvisen od starosti in delovne dobe v skladu s tabelo iz odstavka 3, v višini:

 85 % njegove osnovne plače od četrtega do šestega meseca;

 70 % njegove osnovne plače naslednjih pet let;

 nato pa 60 % njegove osnovne plače.

Pravica do nadomestila preneha na dan, ko uradnik dopolni ►M131  66 ◄ let starosti.

▼M131 —————

▼M23

Osnovna plača za namene tega člena je tista iz tabele člena 66 Kadrovskih predpisov, ki je v veljavi prvi dan v mesecu, za katerega se nadomestilo izplača.

▼B

2.  Določbe te priloge se proučijo po začetku veljavnosti Kadrovskih predpisov.

3.  Obdobje, v katerem uradnik prejema nadomestilo, predvideno v členu 41 ali 50 Kadrovskih predpisov, se določi tako, da se njegova delovna doba pomnoži z ustreznim odstotkom, kakor kaže tabela spodaj; kadar je to potrebno, se obdobje zaokroži navzdol na najbližji mesec.



Starost

%

20

18

21

19,5

22

21

23

22,5

24

24

25

25,5

26

27

27

28,5

28

30

29

31,5

30

33

31

34,5

32

36

33

37,5

34

39

35

40,5

36

42

37

43,5

38

45

39

46,5

40

48

41

49,5

42

51

43

52,5

44

54

45

55,5

46

57

47

58,5

48

60

49

61,5

50

63

51

64,5

52

66

53

67,5

54

69

55

70,5

56

72

57

73,5

58

75

►M131  59 do 65 ◄

►M23  76,5  ◄

▼M112

4.  V času upravičenosti do nadomestila in v naslednjih šestih mesecih imajo uradnik iz členov 41 in 50 Kadrovskih predpisov in po njem zavarovane osebe pravico do dajatev in storitev iz zdravstvenega zavarovanja, predvidenega v členu 72 Kadrovskih predpisov pod pogojem, da uradnik plačuje ustrezen prispevek, ki je izračunan glede na njegovo plačo ali njen odstotek, določen v odstavku 1 tega člena, odvisno od primera, in da nima zaposlitve ali dela.

▼M39

Ob koncu obdobja iz prvega pododstavka in v skladu s pogoji iz prvega pododstavka lahko uradnik na lastno zahtevo še naprej prejema dajatve iz navedenega zdravstvena zavarovanja, če plača celoten prispevek iz člena 72(1) Kadrovskih predpisov.

Ko uradnikova upravičenost do nadomestila preneha, se njegov prispevek izračuna glede na zadnjo prejeto mesečno nadomestilo.

Če je uradnik začel prejemati pokojnino iz pokojninskega zavarovanja, predvidenega v Kadrovskih predpisih, se ga za namene člena 72 Kadrovskih predpisov obravnava enako kakor uradnika, ki je delal do ►M131  66 ◄ . leta starosti.

▼M112




PRILOGA IVa

Delo z delovnim časom, krajšim od polnega

Člen 1

Uradnik odda prošnjo za delo s krajšim delovnim časom preko svojega neposredno nadrejenega vsaj dva meseca pred zahtevanim datumom, razen v upravičenih nujnih primerih.

Dovoljenje se izda za najmanj en mesec dni in največ tri leta, brez poseganja v primere iz člena 15 in ►M131  točke (g) člena 55a(2) ◄ .

Pod enakimi pogoji ga je mogoče obnoviti. Uradnik vloži prošnjo za obnovitev najmanj dva meseca pred iztekom obdobja, za katero je dovoljenje izdano. Delo s krajšim delovnim časom ne more biti krajše od polovice običajnega delovnega časa.

Delo s krajšim delovnim časom se začne prvi dan meseca, razen v upravičenih primerih.

Člen 2

Organ za imenovanja lahko na uradnikovo zahtevo dovoljenje prekliče pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano. Datum preklica ne sme biti več kot dva meseca po datumu, ki ga predlaga uradnik ali štiri mesece po tem datumu, če se delo s krajšim delovnim časom dovoli za več kot eno leto.

Organ za imenovanja lahko v izjemnih primerih in v interesu službe dovoljenje prekliče pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano, z dvomesečnim odpovednim rokom.

Člen 3

Uradnik ima v obdobju, ko dela s krajšim delovnim časom, pravico do odstotka svojih osebnih prejemkov, ki ustreza odstotku običajnega delovnega časa. Vendar pa se odstotek ne uporabi za otroški dodatek, osnovni znesek gospodinjskega dodatka ali dodatek za šolanje.

Prispevki za zdravstveno zavarovanje se izračunajo glede na osnovno plačo, ki se izplača uradniku, ki dela s polnim delovnim časom. Prispevki za pokojninsko zavarovanje se izračunajo glede na osnovno plačo, ki jo dobiva uradnik, ki dela s krajšim delovnim časom. Uradnik lahko prav tako zahteva, da se prispevki za pokojninsko zavarovanje izračunajo glede na osnovno plačo, ki se izplačuje uradniku, ki dela s polnim delovnim časom, v skladu s členom 83 Kadrovskih predpisov. Za namene členov 2, 3 in 5 Priloge VIII se pridobljene pokojninske pravice izračunajo v sorazmerju z odstotkom plačanih prispevkov.

V obdobju, ko dela s krajšim delovnim časom, uradnik ne sme delati preko polnega delovnega časa ali imeti kakršne koli zaposlitve ali dela, razen take, ki je v skladu s členom 15 Kadrovskih predpisov.

Člen 4

Ne glede na prvi stavek prvega odstavka člena 3 ►M131  uradnik, ki mu je v skladu s točko (g) člena 55a(2) Kadrovskih predpisov dovoljeno, da dela s polovičnim delovnim časom ◄ , prejema znižano osnovno plačo, ki je enaka višjemu od dveh zneskov, dobljenih tako, da se za osnovno plačo za poln delovni čas uporabijo naslednji odstotki:

(a) bodisi 60 %;

(b) ali odstotek, ki ustreza delovni dobi v smislu členov 2, 3, 4, 5, 9 in 9a Priloge VIII na začetku dela s polovičnim delovnim časom, ki se mu prišteje 10 %.

Uradniki, ki vložijo prošnjo po tem členu, se morajo ob prenehanju dela s polovičnim delovnim časom bodisi upokojiti ali povrniti znesek, ki presega 50 % osnovne plače, ki so jo prejemali med delom s polovičnim delovnim časom.

Člen 5

Organ za imenovanja lahko določi podrobna pravila za uporabo teh določb.

▼B




PRILOGA V

Dopust

VSEBINA

Oddelek 1:

Letni dopust

1 – 5

Oddelek 2:

Izredni dopust

6

Oddelek 3:

Potovalni čas

7

Oddelek 1

LETNI DOPUST

Člen 1

V letu, ko uradnik nastopi ali preneha delo, ima pravico do dveh delovnih dni dopusta za vsak dopolnjen mesec dela, do dveh delovnih dni za nepopoln mesec z več kot 15-imi dnevi in do enega delovnega dne dopusta za nepopoln mesec s 15-imi ali manj delovnimi dnevi.

Člen 2

Letni dopust lahko uradnik na svojo željo in glede na zahteve dela izrabi naenkrat ali v več delih. Razporejen mora biti tako, da vsaj en del traja dva zaporedna tedna. Novo zaposleni uradnik ima pravico do letnega dopusta po dopolnjenih treh mesecih dela; v izjemnih primerih se lahko dopust zaradi utemeljenih razlogov odobri prej.

Člen 3

Uradniku, ki med letnim dopustom zboli in zaradi tega ne bi mogel opravljati svojega dela, če bi bil v službi, se pod pogojem, da predloži zdravniško potrdilo, letni dopust podaljša za čas nezmožnosti za delo.

Člen 4

Če uradnik iz razlogov, ki niso službeni, pred koncem koledarskega leta ne izrabi letnega dopusta, lahko v naslednje leto prenese največ 12 dni letnega dopusta.

Če uradnik ob prenehanju dela ni izrabil vsega letnega dopusta, dobi ob prenehanju dela kompenzacijsko plačilo v višini ene tridesetine mesečnih osebnih prejemkov za vsak dan neizrabljenega dopusta, ki mu pripada.

Znesek, izračunan na način iz prejšnjega odstavka, se odšteje od plače uradnika, ki je ob prenehanju dela izkoristil več dni dopusta, kolikor mu do tega dne pripada.

Člen 5

Uradniku, ki ga med letnim dopustom zaradi službenih razlogov pokličejo na delo ali mu dopust prekličejo, se povrnejo vsi zaradi tega nastali stroški, če predloži ustrezna dokazila, na novo se mu odobri tudi potovalni čas.



Oddelek 2

IZREDNI DOPUST

▼M131

Člen 6

Poleg letnega dopusta se lahko uradniku na njegovo prošnjo odobri tudi izredni dopust. Izredni dopust se odobri zlasti v naslednjih primerih:

 poroka uradnika: štiri dni;

 sprememba uradnikovega prebivališča: do dva dneva;

 huda bolezen zakonca: do tri dni;

 smrt zakonca: štiri dni;

 huda bolezen prednika: do dva dneva;

 smrt prednika: dva dneva;

 poroka otroka: dva dneva;

 rojstvo otroka: 10 dni, ki jih je treba izrabiti v 14 tednih po rojstvu;

 rojstvo invalidnega ali hudo bolnega otroka: 20 dni, ki jih je treba izrabiti v 14 tednih po rojstvu;

 smrt žene na porodniškem dopustu: število dni, ki ustreza preostalemu porodniškemu dopustu; če umrla žena ni uradnica, se preostali porodniški dopust določi s smiselno uporabo določb člena 58 Kadrovskih predpisov;

 huda bolezen otroka: do dva dneva;

 zelo huda bolezen otroka, ki jo potrdi zdravnik, ali hospitalizacija otroka, starega 12 let ali manj: do pet dni;

 smrt otroka: štiri dni;

 posvojitev otroka: 20 tednov, ki se v primeru posvojitve invalidnega otroka povišajo na 24 tednov:

 

Za vsakega posvojenega otroka se pridobi upravičenje do le enega izrednega dopusta, ki si ga posvojitelja lahko razdelita, če sta oba uradnika. Odobri se samo, če uradnikov zakonec opravlja pridobitno delo z vsaj polovičnim delovnim časom. Če zakonec ne dela v institucijah Unije in ima pravico do primerljivega dopusta, se od uradnikove upravičenosti odšteje ustrezno število dni.

V nujnih primerih lahko organ za imenovanja odobri dodatni izredni dopust, kadar nacionalna zakonodaja države, v kateri teče postopek posvojitve, ki ni država zaposlitve uradnika posvojitelja, zahteva bivanje enega ali obeh posvojiteljev.

Če uradnik nima pravice do polnega izrednega 20- ali 24-tedenskega dopusta zaradi razlogov iz prvega stavka te alinee, se odobri 10-dnevni izredni dopust; ta dodatni izredni dopust se za vsakega posvojenega otroka odobri samo enkrat.

Institucija lahko odobri tudi izredni dopust zaradi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v okvirih, predvidenih v programu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki ga pripravi na podlagi člena 24a Kadrovskih predpisov.

Izredni dopust se lahko poleg tega izjemoma odobri uradnikom v primeru izrednega dela, ki presega njihove običajne obveznosti. Tak izredni dopust se odobri najpozneje tri mesece po tem, ko organ za imenovanja sprejme odločitev o izjemni naravi uradnikovega dela.

Neporočeni partner uradnika se za namene tega člena šteje kot zakonec, kadar so izpolnjeni prvi trije pogoji iz točke (c) člena 1(2) Priloge VII.

V primeru odobritve izrednega dopusta v skladu s tem oddelkom se potovalni čas določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.

▼B



Oddelek 3

POTOVALNI ČAS

▼M131

Člen 7

Uradniki, ki so upravičeni do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, so vsako leto upravičeni do dveh dni in pol dodatnega dopusta za obisk svoje matične države.

Prvi odstavek se uporablja za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemlju držav članic. Če je kraj zaposlitve zunaj teh ozemelj, se trajanje dopusta za obisk doma določi s posebnim sklepom ob upoštevanju vsakokratnih potreb.

▼B




PRILOGA VI

Kompenzacijski dopust in plačilo dela preko polnega delovnega časa

▼M131

Člen 1

V okviru člena 56 Kadrovskih predpisov ima uradnik iz razredov SC 1 do SC 6 ali razredov AST 1 do AST 4 za opravljeno delo preko polnega delovnega časa pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila, in sicer:

(a) za vsako naduro ima pravico do ene ure in pol kompenzacijskega dopusta; če opravi nadurno delo med 22. in 7. uro ali v nedeljo ali na državni praznik, ima pravico do dveh ur kompenzacijskega dopusta; pri odobritvi kompenzacijskega dopusta se upoštevajo zahteve službe in želje zadevnega uradnika;

(b) če uradnik zaradi zahtev službe ne more izkoristiti kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita tistemu, v katerem je opravil nadurno delo, organ za imenovanja odobri plačilo nekompenziranih nadur po stopnji 0,56 % osnovne mesečne plače za vsako naduro na podlagi točke (a);

(c) kompenzacijski dopust ali plačilo za eno opravljeno naduro se odobri, če traja dodatno delo več kot trideset minut.

▼B

Člen 2

Če je uradnik na službeni poti, se čas potovanja v kraj službenega potovanja in nazaj ne šteje kot nadurno delo v smislu te priloge. Organ za imenovanja lahko odloči, da dobi uradnik za ure, ki jih v kraju službenega potovanja opravi nad polnim delovnim časom, kompenzacijski dopust ali plačilo nadur glede na primer.

▼M131

Člen 3

Ne glede na prejšnje določbe te priloge lahko dobijo nekatere skupine uradnikov iz razredov SC 1 do SC 6 ali razredov AST 1 do AST 4 za nadurno delo v posebnih razmerah plačilo v obliki fiksnega dodatka, znesek in pogoje za pridobitev takega dodatka pa določi organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom.

▼B




PRILOGA VII

Osebni prejemki in povračilo stroškov

VSEBINA

Oddelek 1:

Družinski dodatki

1 – 3

Oddelek 2:

Izselitveni dodatek

4

Oddelek 3:

Povrnitev stroškov

A —

Nadomestilo za nastanitev

5

B —

Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve

6

C —

Potni stroški

7 in 8

D —

Stroški selitve

9

E —

Hranarina

10

F —

Izdatki za službena potovanja

11 – 13a

G —

Povračilo stroškov v fiksnem znesku

14 in 15

Oddelek 4:

Plačilo pripadajočih zneskov

16 in 17

Oddelek 1

DRUŽINSKI DODATKI

Člen 1

▼M112

1.  Gospodinjski dodatek se določi v osnovnem znesku ►M136  171,88 EUR ◄ eurov, ki se mu prištejeta 2 % uradnikove osnovne plače.

▼M25

2.  Gospodinjski dodatek dobi:

(a) poročeni uradnik;

(b) ovdoveli, razvezani, sodno ločeni ali neporočeni uradnik, ki ima enega ali več vzdrževanih otrok v smislu člena 2(2) in (3) spodaj;

▼M112

(c) uradnik, ki živi v registrirani izvenzakonski skupnosti, pod pogojem, da:

(i) par predloži dokument, ki ga država članica ali pristojni organ države članice prizna kot pravni dokument, ki potrjuje njun status izvenzakonskih partnerjev,

(ii) nobeden od partnerjev ni poročen ali ni v drugi izvenzakonski skupnosti,

(iii) partnerja nista v sorodu na kateri koli od naslednjih načinov: roditelj, otrok, stari starši, vnuk/-inja, brat, sestra, teta, stric, nečak, nečakinja, zet, snaha,

(iv) par nima pravne možnosti za poroko v državi članici; za namene te točke se šteje, da ima par zakonsko možnost poroke samo, kadar oba partnerja izpolnjujeta pogoje, določene v zakonodaji države članice, ki dovoljujejo poroke takih parov;

▼M25

►M112  (d) ◄  s posebnim obrazloženim sklepom organa za imenovanja, ki temelji na dodatni dokumentaciji, uradnik, ki sicer ne izpolnjuje pogojev ►M112  iz točk (a), (b) in (c) ◄ , vendar pa dejansko prevzema naloge hranilca družine.

3.  Če ima uradnikov zakonec zaposlitev ali delo, za katerega dobi pred odbitkom davkov znesek, višji od ►M39  osnovne letne plače uradnika iz ►M112  druge stopnje ►M131  razreda AST 3 ◄  ◄ , ponderiran po stopnji za državo, kjer zakonec opravlja delo ◄ , uradnik, ki je sicer upravičen do gospodinjskega dodatka, tega ne prejema, razen če organ za imenovanja s posebnim sklepom ne odloči drugače. Vendar pa ima pravico do dodatka, če imata zakonca enega ali več vzdrževanih otrok.

4.  Če sta mož in žena zaposlena v službah ►M128  Unije ◄ in sta po zgornjih določbah oba upravičena do gospodinjskega dodatka, se ta izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

▼M56

5.  Če je uradnik upravičen do gospodinjskega dodatka le na podlagi odstavka 2(b) in je po zakonu ali po sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa za skrbnika vseh njegovih vzdrževanih otrok v smislu člena 2(2) in (3) spodaj določena druga oseba, se gospodinjski dodatek izplača tej drugi osebi v uradnikovem imenu in za njegov račun. V primeru vzdrževanih polnoletnih otrok se ta pogoj šteje za izpolnjen, če je običajno prebivališče otrok pri drugem roditelju.

Če pa za uradnikove otroke skrbi več različnih oseb, se gospodinjski dodatek razdeli med njih glede na število otrok v njihovi oskrbi.

Če je oseba, po zgornjih določbah upravičena do prejemanja gospodinjskega dodatka, ki se izplačuje v uradnikovem imenu, upravičena tudi do prejemanja tega dodatka zaradi lastnega statusa uradnika ali drugega zaposlenega, prejema le višjega od obeh dodatkov.

▼B

Člen 2

▼M16

1.  Uradnik, ki ima enega ali več vzdrževanih otrok, dobi v skladu z odstavki 2 in 3 spodaj mesečni dodatek v višini ►M136  375,59 EUR ◄ za vsakega vzdrževanega otroka.

2.  „Vzdrževan otrok“ pomeni zakonskega, biološkega ali posvojenega otroka uradnika ali njegovega zakonca, ki ga uradnik dejansko vzdržuje.

Enako velja za otroka, za katerega je bila vložena prošnja za posvojitev in se je postopek posvojitve že začel.

▼M112

Vsak otrok, ki ga mora uradnik vzdrževati po sodbi, ki temelji na zakonodaji države članice o varstvu mladoletnikov, se šteje kot vzdrževani otrok.

▼M16

3.  Dodatek se dodeli:

(a) samodejno otrokom do dopolnjenega osemnajstega leta starosti;

(b) na prošnjo, ki ji uradnik priloži dodatno dokumentacijo, otrokom uslužbenca, starim od osemnajst do šestindvajset let, če se šolajo ali poklicno usposabljajo.

▼B

4.  Vsaka oseba, ki jo je uradnik po zakonu dolžan vzdrževati, tako vzdrževanje pa je povezano z visokimi stroški, se lahko na podlagi posebnega obrazloženega sklepa organa za imenovanja, ki temelji na dodatni dokumentaciji, izjemoma šteje kot vzdrževan otrok.

5.  Dodatek za otroka, ki se zaradi hude bolezni ali invalidnosti ne more sam preživljati, se izplačuje ves čas trajanja bolezni ali invalidnosti, ne glede na njegovo starost.

6.  Za enega vzdrževanega otroka se izplača le en otroški dodatek v smislu tega člena, tudi če sta starša zaposlena v dveh različnih institucijah ►M128  Evropske unije ◄ .

▼M56

7.  Če je skrbništvo za vzdrževanega otroka v smislu odstavkov 2 in 3 po zakonu ali sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa zaupano drugi osebi, se otroški dodatek izplačuje tej osebi v imenu in za račun uradnika.

▼B

Člen 3

▼M112

1.  Ob upoštevanju pogojev, določenih v splošnih izvedbenih predpisih, uradnik prejme dodatek za šolanje v višini dejanskih stroškov izobraževanja, ki jih nosi, do največ ►M136  254,83 EUR ◄ na mesec za vsakega vzdrževanega otroka v smislu člena 2(2) te priloge, ki je star najmanj pet let in se redno šola v osnovni ali srednji šoli, ki zaračunava šolnino, ali v visokošolskem zavodu. Zahteva glede šolanja v šoli, ki zaračunava šolnino, se ne uporablja za povračilo stroškov šolskega prevoza.

▼M131

Pravica do tega dodatka nastane prvi dan meseca, v katerem začne otrok obiskovati osnovno šolo, in preneha ob koncu meseca, v katerem otrok zaključi izobraževanje, ali ob koncu meseca, ko dopolni šestindvajset let, kar nastopi prej.

▼M112

V prvem pododstavku določeni najvišji znesek izplačanega dodatka se podvoji:

▼M39

 uradniku, čigar kraj zaposlitve je oddaljen najmanj 50 kilometrov od:

 

evropske šole ali

izobraževalnega zavoda, ki deluje v njegovem jeziku, v katerem se otrok redno šola, kar mora pravilno dokazati;

▼M29

 uradniku, ki dela v kraju, najmanj 50 kilometrov oddaljenem od visokošolske ustanove v državi, katere državljan je ali v kateri uporabljajo njegov materin jezik, če otrok dejansko obiskuje visokošolski zavod, ki je najmanj 50 kilometrov oddaljen od kraja zaposlitve, in če ima uslužbenec pravico do izselitvenega dodatka; zadnji pogoj se ne upošteva, če v domovini uslužbenca ni takega zavoda ►M112  ali kadar otrok obiskuje visokošolski zavod v državi, ki ni država, v kateri je uradnikov kraj zaposlitve ◄ ;

▼M112

 v enakih pogojih kot v prejšnjih dveh alineah, osebam upravičenim do dodatka, ki niso aktivno zaposlene, pri čemer se upošteva kraj prebivanja namesto kraja zaposlitve.

Zahteva glede šolanja v šoli, ki zaračunava šolnino, se ne uporablja za plačila po tretjem pododstavku.

▼M56

Če je skrbništvo otroka, za katerega se izplačuje dodatek za šolanje, po zakonu ali sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa zaupano drugi osebi, se dodatek za šolanje izplačuje tej osebi v imenu in za račun uradnika. V takem primeru se razdalja najmanj 50 kilometrov iz prejšnjega odstavka izračuna od kraja bivanja otrokovega skrbnika.

▼M112

2.  Za vsakega vzdrževanega otroka v smislu člena 2(2) te priloge, ki je mlajši od petih let ali se še ne šola redno v osnovni ali srednji šoli, znaša dodatek ►M136  91,75 EUR ◄ mesečno. Uporablja se prvi stavek zadnjega pododstavka odstavka 1.

▼B



Oddelek 2

IZSELITVENI DODATEK

Člen 4

▼M9

►M39  1. ◄   Izselitveni dodatek v višini 16 % celotnega zneska osnovne plače, ►M25  gospodinjskega dodatka ◄ in otroškega dodatka, ►M25  se izplača uradniku ◄ :

▼B

(a) uradnikom:

 ki niso in nikoli niso bili državljani države ►M39  ————— ◄ , na katere ozemlju je kraj, v katerem so zaposleni in

 ki v obdobju petih let, ki se je končalo šest mesecev pred začetkom dela, niso stalno prebivali ali opravljali svoje glavne poklicne dejavnosti na evropskem ozemlju te države. Pri uporabi te določbe se ne upoštevajo okoliščine, ki izhajajo iz dela za drugo državo ali mednarodno organizacijo;

(b) uradnikom, ki so ali so bili državljani države, na ozemlju katere je kraj njihove zaposlitve, vendar so v desetih letih pred datumom začetka svoje službe stalno prebivali zunaj evropskega ozemlja te države zaradi razlogov, ki niso povezani z opravljanjem dela v državni službi ali v službi mednarodne organizacije.

▼M16

Izselitveni dodatek ne sme biti manjši od ►M136  509,43 EUR ◄ mesečno.

▼M25 —————

▼M39

2.  Uradnik, ki ni in ni nikoli bil državljan države, na katere ozemlju je zaposlen, in ki ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 1, ima pravico do nadomestila za prebivanje v tujini v višini ene četrtine dodatka za izselitev.

3.  Za namene odstavkov 1 in 2 se uradnik, ki je s poroko samodejno pridobil državljanstvo države, na katere ozemlju je zaposlen/-a, in ga ne more vrniti, obravnava enako kakor uradnik iz prve alinee odstavka 1(a).

▼M112 —————

▼B



Oddelek 3

POVRNITEV STROŠKOV



A.

Nadomestilo za nastanitev

Člen 5

▼M112

1.  Nadomestilo za nastanitev v višini dvomesečne osnovne plače;, če je uradnik upravičen do gospodinjskega dodatka, in v višini ene mesečne osnovne plače v drugih primerih, se izplača zaposlenemu uradniku, ki predloži dokazila, da je moral spremeniti prebivališče zaradi izpolnjevanja zahtev člena 20 Kadrovskih predpisov.

▼M25

Če sta mož in žena uradnika ►M112  ali druga uslužbenca ◄ ►M128  Evropske unije ◄ in imata oba pravico do nadomestila za ►M112  nastanitev ◄ , se izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

▼M23

Nadomestilo za nastanitev se ponderira po stopnji, določeni za kraj, v katerem je uradnik zaposlen.

▼B

2.  Nadomestilo za nastanitev v enaki višini se izplača vsakemu uslužbencu, ki je premeščen v nov kraj zaposlitve in mora zaradi zahtev iz člena 20 Kadrovskih predpisov spremeniti kraj prebivanja.

3.  Nadomestilo za nastanitev se izračuna glede na zakonski stan uradnika in plačo na dan dejanske zaposlitev ali na dan njegove premestitve v nov kraj zaposlitve.

Nadomestilo za nastanitev se izplača po predložitvi dokumentov, iz katerih je razvidno, da se je uradnik s svojo družino, če je upravičen ►M25  do gospodinjskega dodatka ◄ , preselil v kraj zaposlitve.

4.  Uradnik, ki ima pravico ►M25  do gospodinjskega dodatka ◄ , njegova družina pa se ne preseli v kraj zaposlitve, dobi le polovico nadomestila, do katerega bi bil sicer upravičen; druga polovica se izplača, ko se njegova družina preseli v kraj njegove zaposlitve, če to stori v roku, določenem v členu 9(3). Če uslužbenca premestijo v kraj, v katerem njegova družina stalno prebiva, in se torej pred tem tja ni preselila, uslužbenec ni upravičen do nadomestila za nastanitev.

5.  Zaposleni uradnik, ki je prejel nadomestilo za nastanitev in prostovoljno preneha delati v ►M128  Uniji ◄ pred pretekom dveh let po začetku dela, mora ob prenehanju dela vrniti del nadomestila, ki je v sorazmerju z manjkajočim obdobjem do dveh let.

▼M23

6.  Uradnik, ki prejema nadomestilo za nastanitev, mora prijaviti vsako podobno nadomestilo, ki ga prejema iz drugih virov; taka nadomestila se odštejejo od nadomestila iz tega člena.

▼B



B.

Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve

Člen 6

1.  Zaposleni uradnik, ►M112  ki predloži dokazila o spremembi bivališča ◄ , ima ob prenehanju delovnega razmerja pravico do nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve v višini dvomesečne osnovne plače, ►M25  če je upravičen do gospodinjskega dodatka ◄ , ali do enomesečne osnovne plače ►M25  v drugih primerih ◄ , če je bil zaposlen polna štiri leta in ne dobi podobnega nadomestila v svoji novi službi. ►M25  Če sta mož in žena uradnika ►M112  ali druga uslužbenca ◄ ►M128  Unije ◄ in sta oba upravičena do nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve, se izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo. ◄

Pri izračunu let zaposlitve se upoštevajo leta dela v katerem koli upravnem statusu iz člena 35 Kadrovskih predpisov, razen dopusta iz osebnih razlogov.

To minimalno obdobje se ne upošteva v primeru upokojitve v interesu službe.

▼M23

Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve se ponderira po stopnji, določeni za kraj, v katerem je bil uradnik nazadnje zaposlen.

▼M25

2.  V primeru smrti uradnika se nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve izplača preživelemu zakoncu ali, če ga ni, vzdrževanemu družinskemu članu v smislu člena 2, tudi če ni izpolnjena zahteva glede dolžine zaposlitve iz odstavka 1.

▼B

3.  Pri izračunavanju nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve se upošteva zakonski stan uradnika in plača na dan prenehanja delovnega razmerja.

4.  Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve se izplača na podlagi dokaza, da se je uradnik z družino ali, če uradnik umre, le njegova družina preselila v kraj, ki je najmanj sedemdeset kilometrov oddaljen od kraja, v katerem je bil zaposlen.

Uradnik, ali ob uradnikovi smrti njegova družina, se mora preseliti v treh letih po datumu prenehanja zaposlitve.

Ta časovna omejitev ne velja, če osebe, ki imajo po umrlem pravico do takega nadomestila, dokažejo, da za zgoraj omenjene določbe niso vedele.



C.

Potni stroški

▼M131

Člen 7

1.  Uradnik ima pravico do pavšalnega plačila za stroške svojega prevoza ter prevoza zakonca in vzdrževancev, ki dejansko živijo v njegovem gospodinjstvu:

(a) ob nastopu službe za pot iz kraja vpoklica v kraj zaposlitve;

(b) ob prenehanju delovnega razmerja v smislu člena 47 Kadrovskih predpisov za pot iz kraja zaposlitve v matični kraj, kot je določen v odstavku 4 tega člena;

(c) ob vsaki premestitvi, zaradi katere se spremeni kraj zaposlitve.

V primeru smrti uradnika imajo preživeli zakonec in vzdrževanci pravico do pavšalnega plačila pod enakimi pogoji.

Potni stroški za otroke, ki so med celotnim koledarskim letom mlajši od dveh let, se ne povrnejo.

2.  Pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru geografske razdalje med krajema iz odstavka 1.

Kilometrina znaša:



0 EUR za vsak km od

0 do 200 km

0,1895 EUR za vsak km od

201 do 1 000 km

0,3158 EUR za vsak km od

1 001 do 2 000 km

0,1895 EUR za vsak km od

2 001 do 3 000 km

0,0631 EUR za vsak km od

3 001 do 4 000 km

0,0305 EUR za vsak km od

4 001 do 10 000 km

0 EUR za vsak km nad

10 000 km.

Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:

 94,74 EUR, če je geografska razdalja med krajema iz odstavka 1 med 600 km in 1 200 km,

 189,46 EUR, če je geografska razdalja med krajema iz odstavka 1 večja od 1 200 km.

Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako leto posodobita v enakem razmerju kot osebni prejemki.

3.  Z odstopanjem od odstavka 2 se potni stroški v zvezi s premestitvijo, ki vključuje spremembo med krajem zaposlitve na ozemljih držav članic Evropske unije in krajem zaposlitve zunaj teh ozemelj, ali premestitvijo, ki vključuje spremembo med krajema zaposlitve zunaj teh ozemelj, povrnejo kot pavšalno plačilo na podlagi stroškov letalskega prevoza za razred tik nad ekonomskim razredom.

4.  Matični kraj uradnika se določi ob njegovem nastopu službe, načeloma ob upoštevanju kraja vpoklica ali, na izrecno in ustrezno utemeljeno zahtevo, kraja, v katerem je središče interesov uradnika. Tako določen matični kraj se lahko s posebnim sklepom organa za imenovanja spremeni med uradnikovim službovanjem ali po njegovem prenehanju. Vendar se med uradnikovim službovanjem tak sklep sprejme le izjemoma in na podlagi ustreznih dokazil, ki jih predloži uradnik.

Vendar posledice te spremembe ne smejo biti take, da bi za kraj, v katerem je središče interesov uradnika, veljal kraj, ki je zunaj ozemelj držav članic Unije ali držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino.

Člen 8

1.  Uradniki, upravičeni do izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini, imajo v okviru omejitve iz odstavka 2 v vsakem koledarskem letu pravico do pavšalnega plačila, ki je enako stroškom svojega prevoza iz kraja zaposlitve v matični kraj, kot je določen v členu 7, če pa so upravičeni do gospodinjskega dodatka, se znesek izplača tudi za zakonca in vzdrževance v smislu člena 2.

Če sta mož in žena oba uradnika Evropske unije, ima vsak pravico zase in za vzdrževance dobiti pavšalno plačilo potnih stroškov v skladu s prejšnjimi določbami; vsak vzdrževanec ima pravico le do enega izplačila. Izplačilo za vzdrževane otroke se določi na zahtevo moža ali žene na podlagi matičnega kraja enega od njiju.

Če se uradnik v določenem letu poroči in zato postane upravičen do gospodinjskega dodatka, se potni stroški za zakonca izračunajo v sorazmerju z obdobjem od poroke do konca leta.

Če se osnova za izračun po datumu izplačila zneskov kakor koli spremeni zaradi spremembe družinskega statusa, se od uradnika ne zahteva povračilo.

Potni stroški za otroke, ki so med celotnim koledarskim letom mlajši od dveh let, se ne povrnejo.

2.  Pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in njegovim matičnim krajem.

Če je matični kraj, kot je določen v členu 7, zunaj ozemelj držav članic Unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino, pavšalno plačilo temelji na dodatku po kilometru geografske razdalje med uradnikovim krajem zaposlitve in glavnim mestom države članice, katere državljan je. Uradniki, katerih matični kraj je zunaj ozemelj držav članic Unije ter zunaj držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II k Pogodbi o delovanju Evropske unije, in ozemelj držav članic Evropskega združenja za prosto trgovino in ki niso državljani ene od držav članic, niso upravičeni do pavšalnega plačila.

Kilometrina znaša:

▼M136



0 EUR za vsak kilometer od

0 do 200 km,

0,3820 EUR za vsak kilometer od

201 do 1 000 km,

0,6367 EUR za vsak kilometer od

1 001 do 2 000 km,

0,3820 EUR za vsak kilometer od

2 001 do 3 000 km,

0,1272 EUR za vsak kilometer od

3 001 do 4 000 km,

0,0614 EUR za vsak kilometer od

4 001 do 10 000 km,

0 EUR za vsak km nad

10 000 km.

Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:

 191,00 EUR, če je razdalja z vlakom med krajem zaposlitve in matičnim krajem od 725 km do 1 450 km,

 381,96 EUR, če je razdalja z vlakom med krajem zaposlitve in matičnim krajem večja od 1 450 km.

▼M131

Navedena kilometrina in pavšalni dodatek se vsako leto posodobita v enakem razmerju kot osebni prejemki.

3.  Uradnik, ki je iz kakršnega koli razloga, razen v primeru smrti, prenehal delati v koledarskem letu ali je del leta na dopustu iz osebnih razlogov, ima pravico le do delnega pavšalnega plačila iz odstavkov 1 in 2, ki se izračuna v sorazmerju s časom, ko je aktivno delal, če je v zadevnem letu v instituciji Unije aktivno delal manj kot devet mesecev.

4.  Odstavki 1, 2 in 3 tega člena veljajo za uradnike, katerih kraj zaposlitve je na ozemlju držav članic. Uradnik, katerega kraj zaposlitve je zunaj ozemlja držav članic, ima v vsakem koledarskem letu pravico do pavšalnega plačila potnih stroškov za potovanje do matičnega ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja, zase, in če prejema gospodinjski dodatek, za zakonca in druge vzdrževance v smislu člena 2. Če pa zakonec in osebe iz člena 2(2) ne živijo z uradnikom v kraju zaposlitve, imajo vsako koledarsko leto pravico do povračila potnih stroškov za potovanje od matičnega kraja do kraja zaposlitve ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za navedeno potovanje.

Pavšalno plačilo temelji na stroških letalskega prevoza za ekonomski razred.

▼B



D.

Stroški selitve

▼M131

Člen 9

1.  Uradniki, ki se morajo ob začetku službovanja ali poznejši spremembi kraja zaposlitve preseliti zaradi zahtev iz člena 20 Kadrovskih predpisov in ki jim ti stroški niso bili povrnjeni iz drugih virov, so v okviru zgornjih meja stroškov upravičeni do povračila stroškov, nastalih zaradi selitve pohištva in osebnega premoženja, skupaj s stroški običajnega škodnega zavarovanja (zlasti proti poškodbam, kraji, ognju).

Zgornje meje upoštevajo družinske okoliščine uradnika v času selitve ter povprečne selitvene stroške in s tem povezano zavarovanje.

Organ za imenovanja vsake institucije sprejme splošne izvedbene določbe za uveljavitev tega odstavka.

2.  Ob prenehanju delovnega razmerja ali ob smrti uradnika se stroški selitve iz kraja zaposlitve v matični kraj povrnejo v okviru omejitev iz odstavka 1. Če umrli uradnik ni bil poročen, se stroški izplačajo njegovim pravnim naslednikom.

3.  Stalno zaposleni uradnik se preseli v enem letu po koncu poskusne dobe. Ob prenehanju delovnega razmerja je treba opraviti selitev v treh letih, kot določa drugi pododstavek člena 6(4). Stroški selitve, nastali po izteku rokov, določenih v tem odstavku, se povrnejo le v izjemnih primerih in s posebnim sklepom organa za imenovanja.

▼B



E.

Hranarina

Člen 10

▼M112

1.  Uradnik, ki predloži dokazila, da je moral zaradi izpolnitve določb člena 20 Kadrovskih predpisov spremeniti kraj prebivanja, je za obdobje, določeno v odstavku 2 tega člena, upravičen do hranarine na koledarski dan, kakor sledi:

▼M136

 39,48 EUR za uradnika, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka,

 31,83 EUR za uradnika, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka.

▼M112

Prejšnja lestvica se pregleda ob vsakem popravku osebnih prejemkov, ki se opravi na podlagi člena 65 Kadrovskih predpisov.

▼M23

2.  Obdobje prejemanja hranarine je:

(a) v primeru uradnika, ►M25  ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka ◄ : 120 dni;

(b) v primeru uradnika, ►M25  ki je upravičen do gospodinjskega dodatka ◄ : 180 dni ali čas poskusne dobe, ki se mu prišteje en mesec, če je uradnik na poskusnem delu.

▼M25

Kadar sta mož in žena uradnika ►M112  ali druga uslužbenca ◄ ►M128  Evropske unije ◄ in sta oba upravičena do osnovne hranarine, se za določitev časa prejemanja hranarine uporabi točka b za osebo, ki ima višjo osnovno plačo. Za drugega zakonca se uporabi obdobje iz točke a.

▼M23

Nikakor pa se hranarine ne more dodeliti za obdobje po datumu, ko se uradnik preseli, da bi izpolnil pogoje iz člena 20 Kadrovskih predpisov.

▼M112 —————

▼B



F.

Izdatki za službena potovanja

Člen 11

1.  Uradnik na službeni poti, ki ima ustrezen potni nalog, ima pravico do povračila potnih stroškov in dnevnic skladno z naslednjimi določbami.

▼M112 —————

▼B

2.   ►M112  Na potnem nalogu je treba navesti pričakovano trajanje službene poti, na podlagi katerega se izračuna predujem dnevnic, ki ga uradnik lahko dvigne. ◄ Razen če je sprejeta posebna odločitev, se predujmi ne izplačujejo, če službena pot verjetno ne bo trajala dlje kakor 24 ur in se opravi v državi, v kateri uporabljajo isto valuto kakor v kraju zaposlitve uradnika.

▼M112

3.  Razen v posebnih primerih, ki se določijo s posebnim sklepom, in predvsem kadar je uradnik poklican z dopusta, se povračilo potnih stroškov omeji na stroške najbolj ekonomičnega potovanja med krajem zaposlitve in krajem službenega potovanja, ki ne zahteva, da bi uradnik znatno podaljšal službeno pot.

▼M112

Člen 12

1.   Potovanje po železnici

Potni stroški za službena potovanja po železnici se povrnejo ob predložitvi dodatne dokumentacije na podlagi stroškov prevoza v prvem razredu po najkrajši poti med krajem zaposlitve in krajem službenega potovanja.

2.   Potovanje z letalom

Uradnik lahko potuje z letalom, če bi bila povratna pot z vlakom dolga vsaj 800 kilometrov.

3.   Potovanje po morju

Organ za imenovanja na podlagi dolžine in stroškov potovanja za vsak primer odobri razred, ki se uporabi in dodatke za kabino, ki se lahko povrnejo.

4.   Potovanje z avtomobilom

Potni stroški se povrnejo kot pavšalni znesek na podlagi stroškov za prevoz po železnici v skladu s točko 1; ne izplačujejo se nobeni drugi dodatki.

V primeru, ko uradnik na službeni poti potuje v posebnih okoliščinah, lahko organ za imenovanja odloči, da dobi kilometrino namesto povračila potnih stroškov, predvidenih zgoraj, če je uporaba javnega prevoza nedvomno neugodna.

Člen 13

1.  Dnevnice za službeno pot vključujejo pavšalni znesek, s katerim se pokrijejo vsi stroški osebe na službeni poti: zajtrk, dva glavna obroka in dodatne stroške, vključno z lokalnim prevozom. Stroški nastanitve, vključno z lokalnimi davki, se ob predložitvi dodatne dokumentacije povrnejo do najvišjega zneska, določenega za posamezno državo.

2.  

(a) Lestvica za države članice je:

▼M119



(v EUR)

Namembna država

Zgornja meja za stroške namestitve (hotel)

Dnevnica

Belgija

140

92

Bolgarija

169

58

Češka

155

75

Danska

150

120

Nemčija

115

93

Estonija

110

71

Grčija

140

82

Španija

125

87

Francija

150

95

Irska

150

104

Italija

135

95

Ciper

145

93

Latvija

145

66

Litva

115

68

Luksemburg

145

92

Madžarska

150

72

Malta

115

90

Nizozemska

170

93

Avstrija

130

95

Poljska

145

72

Portugalska

120

84

Romunija

170

52

Slovenija

110

70

Slovaška

125

80

Finska

140

104

Švedska

160

97

Združeno kraljestvo

175

101

▼M112

Če za prehrano in namestitev uslužbenca na službeni poti poskrbi ali povrne stroške ena od institucij ►M128  Unije ◄ , uprava ali zunanji organ, je treba to prijaviti. Ustrezen znesek se nato odšteje.

(b) Organ za imenovanja določi lestvico za službena potovanja izven evropskih ozemelj držav članic in jo občasno prilagodi.

▼M131

3.  Komisija stopnje iz točke (a) odstavka 2 pregleda vsaki dve leti. Ta pregled opravi na podlagi poročila o cenah hotelov, restavracij in gostinskih storitev ter ob upoštevanju indeksov sprememb teh cen. Za namen tega pregleda Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov.

▼M131

4.  Z odstopanjem od odstavka 1 se stroški nastanitve, ki so jih imeli uradniki zaradi službenih potovanj v glavne kraje dela njihove institucije, iz Protokola št. 6 k Pogodbi o delovanju Evropske unije, lahko povrnejo na podlagi pavšalnega zneska, ki ne presega najvišjega zneska, določenega za zadevno državo članico.

▼M112

Člen 13a

Podrobna pravila za uporabo členov 11, 12 in 13 te priloge ►M131  organi za imenovanja različnih institucij ◄ določijo v splošnih izvedbenih določbah.

▼B



G.

Povračilo stroškov v fiksnem znesku

Člen 14

1.  Organ za imenovanja lahko uradnikom, ki imajo zaradi svojih službenih dolžnosti stroške za reprezentanco, odobri fiksno nadomestilo in določi njegov znesek.

V posebnih primerih organ za imenovanja lahko odloči, da institucija krije tudi del stroškov nastanitve za te uradnike.

2.  Kadar dobi uradnik posebna navodila, zaradi katerih ima občasne stroške za reprezentanco v službene namene, se znesek nadomestila zanje odredi v vsakem primeru posebej na podlagi dodatne dokumentacije in pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja.

▼M112 —————

▼B

Člen 15

Organ za imenovanja lahko odloči, da ►M112  visoki vodstveni uslužbenci v smislu člena 29(2) Kadrovskih predpisov ◄ , ki nimajo službenega avtomobila, dobijo fiksno nadomestilo, ki ne presega ►M97  892,42 EUR ◄ letno, za stroške običajnega prevoza po mestu, v katerem so zaposleni.

Organ za imenovanja z obrazloženim sklepom lahko dodeli tako nadomestilo, če mora uradnik zaradi svojih dolžnosti ves čas potovati in ima dovoljenje za uporabo lastnega avtomobila.



Oddelek 4

PLAČILO PRIPADAJOČIH ZNESKOV

Člen 16

1.  Osebni prejemki uradnikov se izplačujejo 15. dan vsakega meseca za tekoči mesec. Znesek osebnih prejemkov se zaokroži navzgor ►M94  na najbližji ◄ stotin.

2.  Kadar se osebni prejemki ne izplačajo za poln mesec, se razdelijo na tridesetine in

(a) če je dejansko število dni za izplačilo 15 ali manj, je število tridesetin enako številu dni za izplačilo;

(b) če je dejansko število dni za izplačilo večje od 15, je število tridesetin enako razliki med dejanskim številom dni, za katere se izplačilo ne opravi, in trideset.

3.  Kadar je uradnik upravičen do družinskih dodatkov in izselitvenega dodatka po datumu začetka dela, jih prejema od prvega dne v mesecu, v katerem pridobi pravico. Ob prenehanju upravičenosti dobi uradnik pripadajoči znesek do zadnjega dne v mesecu, v katerem upravičenost preneha.

▼M43

Člen 17

▼M131

1.  Izplačila za posameznega uradnika se opravijo v kraju in v valuti države, v kateri opravlja delo, ali na zahtevo uradnika v eurih v banki v Evropski uniji.

▼M112

 

Pod pogoji, določenimi v pravilih, ki jih po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise sporazumno določijo organi za imenovanja vsake institucije, lahko uradniki zaprosijo za posebno redno nakazilo dela svojih osebnih prejemkov.

 ◄

Po prejšnjih določbah se lahko nakazujejo naslednji zneski, ločeno ali združeno:

(a) za otroke, ki se šolajo v izobraževalni ustanovi v drugi državi članici, najvišji znesek za vzdrževanega otroka je enak znesku za tega otroka dejansko prejetega dodatka za izobraževanje;

(b) ob predložitvi veljavne dodatne dokumentacije redna plačila vsem drugim osebam, ki prebivajo v ustrezni državi članici, in ima uradnik do njih na podlagi odločbe sodišča ali pristojnega upravnega organa dokazno obveznost.

Nakazila iz točke (b) ne smejo preseči 5 % uradnikove osnovne plače.

3.  Nakazila, predvidena v odstavku 2, se izvedejo ►M131   v valuti zadevne države članice ◄ po deviznem tečaju iz drugega odstavka člena 63 Kadrovskih predpisov. Nakazani zneski se pomnožijo s koeficientom, ki izraža razliko med ►C2  korekcijskim koeficientom, opredeljenim v členu 3(5)(b) Priloge XI h Kadrovskim predpisom za državo, v katero se znesek nakaže, in korekcijskim koeficientom, ki se uporablja za osebne prejemke uradnika (iz člena 3(5)(a) Priloge XI h Kadrovskim predpisom). ◄

▼M112

4.  Uradnik lahko zahteva, poleg nakazil iz odstavkov 1 do 3, redna nakazila v drugo državo ►M131  članico v lokalni valuti ◄ po mesečnem deviznem tečaju, brez uporabe katerega koli koeficienta. To nakazilo ne sme presegati 25 % uradnikove osnovne plače.

▼B




PRILOGA VIII

Sistem pokojninskega zavarovanja

VSEBINA

Poglavje 1:

Splošne določbe

1

Poglavje 2:

Starostna pokojnina in odpravnina

Oddelek 1:

Starostna pokojnina

2 – 11

Oddelek 2:

Odpravnina

12

Poglavje 3:

Invalidnina

13 – 15

Poglavje 4:

Družinska pokojnina

17 – 29

Poglavje 5:

Začasne pokojnine

30 – 33

Poglavje 6:

Povečanja pokojnin za vzdrževane otroke

34 in 35

Poglavje 7:

Oddelek 1:

Financiranje sistema pokojninskega zavarovanja

36 – 38

Oddelek 2:

Izračun pokojnine

40 – 44

Oddelek 3:

Plačilo dajatev

45 in 46

Poglavje 8:

Prehodne določbe

48 – 51

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 1

1.  Kadar se z zdravniškim pregledom, opravljenim pred nastopom dela ugotovi, da je uradnik bolan ali invalid, lahko organ za imenovanja glede tveganj, ki izhajajo iz te bolezni ali invalidnosti, določi, da začne uradnik uživati zagotovljene pravice glede invalidnosti ali smrti šele po petih letih od datuma nastopa dela v ►M128  Uniji ◄ .

Na ta sklep se uradnik lahko pritoži na invalidsko komisijo.

2.  Uradnik, ki je na dopustu zaradi služenja vojaškega roka, preneha uživati pravice glede invalidnosti ali smrti, če ju neposredno povzroči nesreča ali bolezen, povezana s to obveznostjo. Zgornje določbe ne vplivajo na upravičenost do družinske pokojnine na temelju pravic, ki jih je uradnik pridobil do datuma, ko je odšel na tak dopust.



POGLAVJE 2

Starostna pokojnina in odpravnina



Oddelek 1

STAROSTNA POKOJNINA

Člen 2

Starostna pokojnina se izplača na podlagi skupnega števila let uradnikove pokojninske dobe. Vsako leto dela da uslužbencu po izračunu iz člena 3 pravico do enega leta pokojninske dobe, vsak dopolnjen mesec pa pravico do ene dvanajstine te dobe.

Pri izračunu pravic do starostne pokojnine se lahko upošteva največ ►M112  toliko let, kolikor je potrebnih za dosego najvišje pokojnine v smislu drugega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov ◄ let pokojninske dobe.

▼M112

Člen 3

Pod pogojem, da je zadevni uslužbence plačal svoj del pokojninskih prispevkov za zadevna obdobja zaposlitve, se pri izračunu pokojninske dobe v smislu člena 2 upoštevajo:

(a) obdobje, ko je bil uradnik zaposlen v eni od institucij in je imel enega od upravnih statusov, določenih v členu 35(a), (b), (c) ter (e) in (f) Kadrovskih predpisov. Vendar pa veljajo za uradnike, na katere se nanaša člen 40 Kadrovskih predpisov, pogoji, določeni v zadnjem stavku drugega pododstavka odstavka 3 navedenega člena;

(b) čas upravičenosti do nadomestila ►M131  po členih 41, 42c in 50 ◄ Kadrovskih predpisov, največ do pet let;

(c) čas upravičenosti do invalidnine;

(d) obdobja, ko je bil v skladu s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev zaposlen na katerem koli drugem položaju. Če pa pogodbeni uslužbenci v smislu navedenih pogojev za zaposlitev postanejo uradniki, so na podlagi pokojninske dobe, ki so jo pridobili kot pogodbeni uslužbenci, do števila let dejanske zaposlitve, upravičeni do števila let pokojninske dobe na položaju uradnika, ki se izračuna na podlagi razmerja med zadnjo osnovno plačo, ki jo prejme kot pogodbeni uslužbenec in prvo osnovno plačo za delovno mesto uradnika. Presežni prispevki, če so, ki ustrezajo razliki med izračunanim številom let pokojninske dobe in številom let dejanske zaposlitve, se zadevni osebi povrnejo na osnovi zadnje osnovne plače, ki jo prejme kot pogodbeni uslužbenec. Ta določba se, s potrebnimi spremembami, uporablja kadar uradniki postanejo pogodbeni uslužbenci.

Člen 4

1.  Uradnik, ki je kot uradnik, začasni uslužbenec ali pogodbeni uslužbenec prenehal delati v eni od institucij in se nato ponovno aktivno zaposli v instituciji ►M128  Unije ◄ , pridobi nove pokojninske pravice. Lahko zahteva, da se v skladu s členom 3 te priloge, za izračun pokojninskih pravic upošteva celotna delovna doba, ko je bil zaposlen kot uradnik, začasni uslužbenec ali pogodbeni uslužbenec, za katero so plačani prispevki, pod pogojem, da:

(a) vrne odpravnino, plačano po členu 12, ki se ji prištejejo obrestne obresti po ►M123  3,1 ◄ -odstotni letni stopnji. Kadar je bil v primeru zadevnega uradnika uporabljen člen 42 ali 112 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, mora povrniti znesek, izplačan po navedenem členu, ki se mu prištejejo obrestne obresti po zgoraj navedeni stopnji;

(b) ima za ta namen rezerviran znesek, pred izračunom priznanih anuitet, predviden v členu 11(2) in pod pogojem, da je uradnik po ponovni zaposlitvi to zahteval in se zanj uporabi navedeni člen, v višini dela zneska, prenesenega v pokojninski sistem ►M128  Unije ◄ , ki ustreza aktuarskemu ekvivalentu, izračunanemu in prenesenemu v matični sistem na podlagi člena 11(1) ali člena 12(1)(b), ki se mu prištejejo obrestne obresti po ►M123  3,1 ◄ -odstotni letni stopnji.

Kadar se za zadevnega uradnika uporabi člen 42 ali 112 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, se pri izračunu zneska, ki se rezervira, upošteva znesek, plačan po navedenih členih, ki se mu prištejejo obrestne obresti po ►M123  3,1 ◄ -odstotni letni stopnji.

Kadar znesek, prenesen v sistem ►M128  Unije ◄ , ni dovolj visok, da bi v celoti pokril pokojninske pravice iz prejšnjega obdobja zaposlitve, uradnik na zahtevo lahko poravna znesek do višine, določene v točki (b) prvega odstavka.

2.  Obrestna mera, določena v odstavku 1, se lahko popravi v skladu s pravili, določenimi v členu 10 Priloge XII.

▼M131

Člen 5

Ne glede na določbe člena 2 te priloge ima uradnik, ki ostane zaposlen po upokojitveni starosti, pravico do povečanja pokojnine v višini 1,5 % osnovne plače, ki se upošteva pri izračunu pokojnine za vsako leto službe po tej starosti, vendar tako, da celotna pokojnina in povečanje skupaj ne presežeta 70 % njegove zadnje osnovne plače iz drugega ali, odvisno od primera, tretjega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov.

Tako povečanje se izplača tudi v primeru smrti uradnika, ki je ostal zaposlen po upokojitveni starosti.

▼B

Člen 6

▼M23

Znesek življenjskega minimuma za izračun pokojninskih pravic se ujema z osnovno plačo uradnika, razvrščenega ►M131  na prvo stopnjo razreda AST 1 ◄ .

▼M112 —————

▼M112

Člen 8

Aktuarski ekvivalent starostne pokojnine pomeni kapitalizirano vrednost prejemkov, ki se natečejo uradniku, izračunano glede na najnovejše tabele umrljivosti iz člena 9 Priloge XII in ob upoštevanju ►M123  3,1 ◄ -odstotne letne obrestne mere, ki se lahko popravi v skladu s pravili, določenimi v členu 10 Priloge XII.

▼M131

Člen 9

Uradnik, ki preneha delati pred dopolnjeno upokojitveno starostjo, lahko zahteva, da se:

(a) izplačevanje starostne pokojnine odloži do prvega dne v koledarskem mesecu, ki sledi tistemu, v katerem dopolni upokojitveno starost; ali

(b) starostna pokojnina izplača takoj, če je star najmanj 58 let. V tem primeru se zniža za znesek, izračunan glede na njegovo starost ob začetku prejemanja pokojnine.

Pokojnina se zniža za 3,5 % za vsako leto pred letom, ko bi uradnik postal upravičen do starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov. Če razlika med starostjo, v kateri oseba pridobi pravico do starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov, in njeno takratno dejansko starostjo ni polno število let, se znižanju doda še eno leto.

▼M112

Člen 9a

Za namene določanja znižane pokojnine uradnikov, ki so pridobili pokojninske pravice, ki presegajo 70 % njihove zadnje osnovne plače, in ki zahtevajo takojšnje plačilo starostne pokojnine v skladu s členom 9, se znižanje po členu 9 uporablja za navidezno številko, ki ustreza pokojninski dobi, in ne za znesek, omejen na 70 % zadnje osnovne plače. Vendar pa tako izračunana znižana pokojnina v nobenem primeru ne sme presegati 70 % zadnje osnovne plače v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov.

▼B

Člen 10

Pravica do prejemanja starostne pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca, ki sledi tistemu, v katerem uradnik samodejno ali na lastno zahtevo postane upravičen do te pokojnine; osebne prejemke dobiva, dokler se ne začne izplačevati pokojnina.

Člen 11

▼M83

1.  Uradnik, ki preneha delati v ►M128  Uniji ◄ , da bi:

 začel delati v državni upravi ali državni ali mednarodni organizaciji, ki je ►M128  z Unijo ◄ sklenila dogovor;

 kot zaposlena ali samozaposlena oseba opravljal dejavnost, na podlagi katere pridobiva pokojninske pravice v sistemu, katerega organ upravljanja je ►M128  z Unijo ◄ sklenil dogovor,

ima pravico, da se aktuarski ekvivalent njegovih pravic do starostne pokojnine, ►M112  ažuriranih na dejanski datum prenosa, ◄ pridobljenih v ►M128  Uniji ◄ , prenese v pokojninski sklad te uprave ali organizacije, ali v pokojninski sklad, v katerem pridobiva pokojninske pravice zaradi opravljanja dejavnosti kot zaposlena ali samozaposlena oseba.

2.  Uradnik, ki začne delati v ►M128  Uniji ◄ po tem, ko:

 je prenehal delati v državni upravi ali v nacionalni ali mednarodni organizaciji; ali

 je opravljal dejavnost kot zaposlena ali samozaposlena oseba,

▼M112

ima po tem, ko se zaposli, vendar preden izpolni pogoje za plačilo starostne pokojnine v smislu člena 77 Kadrovskih predpisov, pravico ►M128  Uniji ◄ plačati na dejanski datum prenosa ažurirano kapitalizirano vrednost pokojninskih pravic, pridobljenih na podlagi takega dela ali dejavnosti.

V takem primeru ►M131  organ za imenovanja institucije ◄ , v kateri je uradnik zaposlen, ob upoštevanju njegove osnovne plače, starosti in deviznega tečaja na dan, ko se za prenos zaprosi, s pomočjo splošnih izvedbenih določb določi število let pokojninske dobe, ki se mu za prejšnje zaposlitve priznajo v novem pokojninskem zavarovanju na podlagi prenesenega kapitalskega zneska, po odbitku zneska povečanja vrednosti kapitala med datumom, ko se za prenos zaprosi in dejanskim datumom prenosa.

▼M112

Uradniki lahko tako ureditev uporabijo samo enkrat za vsako državo članico in zadevni pokojninski sklad.

▼M56

3.  Odstavek 2 se uporabi tudi za uradnike, ki se ponovno zaposlijo po koncu napotitve po drugi alinei člena 37(1)(b) Kadrovskih predpisov, in za uradnike, ki se ponovno zaposlijo po poteku dopusta iz osebnih razlogov po členu 40 Kadrovskih predpisov.

▼B



Oddelek 2

ODPRAVNINA

▼M112

Člen 12

▼M131

1.  Uradnik, ki ne dopolni upokojitvene starosti in mu, razen zaradi smrti ali invalidnosti, preneha zaposlitev, in ki nima pravice do takojšnje ali odložene starostne pokojnine, ima ob prenehanju dela pravico do izplačila:

(a) odpravnine v višini trikratnega zneska, odtegnjenega od njegove osnovne plače za pokojninske prispevke, po odbitku katerega koli zneska, izplačanega po členih 42 in 112 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, če je delal manj kot eno leto in ni izkoristil ureditve, določene v členu 11(2);

(b) v drugih primerih pa do prejemkov, določenih v členu 11(1), ali do plačila aktuarskega ekvivalenta takih prejemkov v zasebno zavarovalnico ali pokojninski sklad, ki ga sam izbere, pod pogojem, da zavarovalnica ali sklad jamči, da:

(i) kapital ne bo vrnjen;

(ii) se bo mesečni dohodek izplačeval najprej od 60. leta starosti in najkasneje od 66. leta starosti;

(iii) uporablja določbe glede vsote, ki se mora izplačati po smrti upravičenca, ali družinskih pokojnin;

(iv) se prenos v drugo zavarovalnico ali drug sklad dovoli samo, če tak sklad izpolnjuje pogoje, določene v točkah (i), (ii) in (iii).

2.  Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 imajo uradniki, ki še niso dosegli upokojitvene starosti in so od začetka dela zaradi pridobitve ali ohranitve pokojninskih pravic plačevali v nacionalni pokojninski sistem, zasebno zavarovalno shemo ali pokojninski sklad po lastni izbiri, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, njihovo delovno razmerje pa ne preneha zaradi smrti ali invalidnosti, prav tako pa ne izpolnjujejo pogojev za takojšnjo ali odloženo starostno pokojnino, ob prenehanju dela pravico do odpravnine v višini aktuarske vrednosti njihovih pokojninskih pravic, pridobljenih med zaposlitvijo v institucijah. V teh primerih se izplačila za pridobitev ali ohranitev njihovih pokojninskih pravic v nacionalnem pokojninskem sistemu v skladu s členoma 42 ali 112 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev odštejejo od odpravnine.

▼M112

3.  Če se uradnikovo delovno razmerje prekine zaradi odstranitve z delovnega mesta, se odpravnina, ki se izplača ali aktuarski ekvivalent, ki se prenese, odvisno od primera, določi glede na odločitev, sprejeto v skladu s členom 9(1)(h) Priloge IX.

▼M112 —————

▼B



POGLAVJE 3

▼M112

Invalidnina

▼B

Člen 13

►M112  1. ◄   Ob upoštevanju določb člena 1(1) ima uradnik, mlajši od 65 let, ki ga invalidska komisija kadar koli v času pridobivanja pokojninskih pravic spozna za popolnega trajnega invalida, kar mu onemogoča opravljati naloge delovnega mesta v njegovem kariernem razredu in mora zato prenehati z delom ►M15  v ►M128  Uniji ◄  ◄ , ves čas trajanja take nezmožnosti pravico ►M23  do ►M112  invalidnine ◄ , kakor določa člen 78 Kadrovskih predpisov ◄ .

▼M112

2.  Osebe, ki prejemajo invalidnino, se brez predhodnega dovoljenja organa za imenovanja ne smejo zaposliti ali delati. Od invalidnine se odšteje vsak dohodek iz take zaposlitve ali dela, ki skupaj z invalidnino presega končne skupne osebne prejemke, prejete v času aktivne zaposlitve, določene na podlagi plačne lestvice, veljavne prvi dan meseca, v katerem se invalidnina izplača.

Prejemnik invalidnine mora na zahtevo predložiti vsak pisni dokaz in svojo institucijo obvestiti o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na upravičenost do invalidnine.

▼B

Člen 14

▼M62

Uradnik pridobi pravico do prejemanja ►M112  invalidnina ◄ prvi dan koledarskega meseca, ki sledi njegovi upokojitvi po členu 53 Kadrovskih predpisov.

▼M23

Če nekdanji ►M62  uradnik ◄ ne izpolnjuje več pogojev za plačilo ►M112  invalidnina ◄ , ga je treba ponovno zaposliti na prvem praznem delovnem mestu v njegovi kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu kariernemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu v svoji kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu kariernemu razredu, ob upoštevanju istih določb; če odkloni drugič, se od njega lahko zahteva, da odstopi ►M112  ————— ◄ .

Če umre nekdanji ►M62  uradnik ◄ , ki prejema ►M112  invalidnina ◄ , ta upravičenost preneha ob koncu koledarskega meseca, v katerem je umrl.

▼B

Člen 15

Dokler nekdanji ►M62  uradnik ◄ , ki dobiva ►M112  invalidnino ◄ , ne dopolni ►M131  upokojitvene starosti ◄ , ga institucija lahko napoti na občasne zdravniške preglede, s katerimi preveri, ali še izpolnjuje pogoje za izplačevanje pokojnine.

▼M112 —————

▼B



POGLAVJE 4

Družinska pokojnina

Člen 17

►M23  Če umre uradnik, ki ima enega od upravnih statusov, določenih v členu 35 Kadrovskih predpisov, ima ►M112  preživeli zakonec ◄  ◄ , ►M112  če je bil par v času smrti poročen ◄ vsaj eno leto in z upoštevanjem določb členov 1(1) in 22, pravico do ►M112  družinske pokojnine ◄ v višini ►M5  60 % ◄ ►M62  starostne ◄ pokojnine, do katere bi bil upravičen uradnik, če bi ob smrti izpolnjeval pogoje zanjo, ne glede na delovno dobo.

Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel uradnik v zakonski zvezi ali v prejšnji zakonski zvezi enega ali več otrok, ki jih vzdržuje ali jih je vzdrževala ►M112  preživeli zakonec ◄ , ali če je uradnik umrl zaradi telesne okvare ali bolezni, ki je posledica opravljanja dela ali nesreče.

▼M56

Člen 17a

Z upoštevanjem člena 1(1) in 22 ima ►M112  preživeli zakonec ◄ bivšega uradnika, ki je bil odpuščen ali je prenehal delati na podlagi uredb (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 ali (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 in ki je ob smrti prejemal mesečni dodatek po členu 50 Kadrovskih predpisov ali po eni od zgoraj omenjenih uredb, pravico do ►M112  družinska pokojnina ◄ v višini 60 % starostne pokojnine, do katere bi bil ob smrti upravičen ►M112  zakonec ◄ , če bi izpolnjeval pogoje za tako pokojnino, ne glede na delovno dobo ali starost, ►M112  če je bil par, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, že poročen najmanj eno leto ◄ najmanj leto dni.

Znesek ►M112  družinska pokojnina ◄ iz prvega odstavka ne sme biti nižji od zneska iz drugega odstavka člena 79 Kadrovskih predpisov. Vendar pa znesek ►M112  družinska pokojnina ◄ nikakor ne sme presegati zneska prvega izplačila starostne pokojnine, do katerega bi bil upravičen nekdanji uradnik, če bi preživel in izčrpal pravice do enega ali drugega zgoraj omenjenega dodatka in bil zato upravičen do starostne pokojnine.

Trajanje zakonske zveze, opredeljeno v prvem odstavku, se ne upošteva, če je imel uradnik, preden je prenehal delati, v zakonski zvezi enega ali več otrok, pod pogojem, da te vzdrževane otroke v smislu člena 2(2) Priloge VII ►M112  preživeli zakonec ◄ vzdržuje ali jih je vzdrževala.

Prav tako se ne upošteva trajanje zakonske zveze, če nekdanji uradnik umre v eni od okoliščin, opisanih v drugem odstavku člena 17.

▼M112

Člen 18

Če je nekdanji uradnik prejemal starostno pokojnino, ima preživeli zakonec pravico do družinske pokojnine v višini 60 % starostne pokojnine, ki jo je uradnik prejemal ob smrti, če sta bila, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, poročen vsaj eno leto in z upoštevanjem določb člena 22. Najnižja družinska pokojnina znaša 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek družinske pokojnine nikakor ne sme presegati zneska starostne pokojnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.

Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel uradnik pred prenehanjem dela v zakonu enega ali več otrok in če zanje skrbi ali je skrbel preživeli zakonec.

▼M23

Člen 18a

►M112  Preživeli zakonec ◄ bivšega uradnika, ki je prenehal delati pred ►M131  upokojitveno starostjo ◄ in je zahteval, da se izplačilo starostne pokojnine odloži do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem dopolni ►M131  upokojitveno starost ◄ , ima, ►M112  če je bil par, preden je uradnik prenehal delati v instituciji, že poročen najmanj eno leto ◄ , z upoštevanjem določb člena 22 pravico do ►M112  družinska pokojnina ◄ v višini 60 % starostne pokojnine, ki bi se izplačevala ►M112  zakoncu ◄ ►M131  ob upokojitveni starosti ◄ . Najnižja ►M112  družinska pokojnina ◄ je 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek ►M112  družinska pokojnina ◄ nikakor ne sme preseči zneska starostne pokojnine, do katere bi bil uradnik upravičen ►M131  ob dopolnitvi upokojitvene starosti ◄ .

Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel ►M62  uradnik ◄ pred prenehanjem dela v zakonu enega ali več otrok in če zanje skrbi ali je skrbela ►M112  preživeli zakonec ◄ .

▼M112

Člen 19

Če je nekdanji uradnik prejemal invalidnino, ima preživeli zakonec ob upoštevanju določb člena 22 te priloge in pod pogojem, da sta bila takrat, ko je postal upravičen do invalidnine, poročena, pravico do družinske pokojnine v višini 60 % invalidnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.

Najnižja družinska pokojnina znaša 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek družinske pokojnine nikakor ne sme presegati zneska invalidnine, ki jo je zakonec prejemal ob smrti.

▼B

Člen 20

V ►M62  členih 17a, 18, 18a in 19 ◄ se pogoj, ki se nanaša na trajanje zakonske zveze, ne upošteva, če je zakonska zveza, čeprav sklenjena po prenehanju delovnega razmerja, trajala vsaj pet let.

Člen 21

1.  Pokojnina po starših, predvidena v ►M62  prvem, drugem in tretjem odstavku ◄ člena 80 Kadrovskih predpisov znaša za prvega otroka osem desetin družinske pokojnine, do katere bi bila ►M112  upravičen ◄ ►M112  preživeli zakonec ◄ uradnika ali bivšega uradnika, ki je prejemal ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , pri čemer se ne upošteva zmanjšanje iz člena 25.

▼M23

Z upoštevanjem določbe člena 22 ne sme biti nižja od zneska življenjskega minimuma.

▼B

2.  Za vsakega naslednjega vzdrževanega otroka se pokojnina poviša za znesek, enak dvakratnemu znesku otroškega dodatka.

▼M23

Sirote so upravičene do dodatka za šolanje v skladu s členom 3 Priloge VII.

▼B

3.  Tako izračunani skupni znesek pokojnine in dodatka se enako razdeli med upravičene otroke.

Člen 22

Če uradnik zapusti ►M112  preživelega zakonca ◄ in tudi otroke iz prejšnjega zakona ali druge osebe, upravičene po njem, se celotna pokojnina, izračunana, kakor da bi bile vse te osebe odvisne od ►M112  preživelega zakonca ◄ , razdeli mednje v sorazmerju s pokojninami, ki bi se izplačale vsaki kategoriji, če bi jih obravnavali ločeno.

Če uradnik zapusti otroke iz več zakonov, se celotna pokojnina, izračunana kakor da bi bili vsi otroci iz istega zakona, razdeli mednje v sorazmerju s pokojninami, ki bi se izplačale vsaki kategoriji, če bi jih obravnavali ločeno.

Za izračun te razdelitve so vsi otroci obeh zakoncev iz prejšnjega zakona, ki so vzdrževani v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, vključeni v kategorijo zakonitih otrok uradnika ali bivšega uradnika, ki prejema ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄ .

V primeru, ki je predviden v drugem odstavku, se predniki, priznani kot vzdrževanci iz člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, obravnavajo enako kakor vzdrževani otroci in se za izračun razdelitve vključijo v kategorijo potomcev.

▼M62 —————

▼B

Člen 24

Pravica do prejemanja družinske pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca po mesecu, v katerem uradnik ►M62  ali nekdanji uradnik, ki prejema ◄ ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , umre. ►M23  Če pa gre za izplačilo ob smrti uradnika ali upravičenca do pokojnine iz člena 70 Kadrovskih predpisov, se ta pravica pridobi prvi dan četrtega meseca po mesecu, v katerem je uradnik umrl. ◄

Pravica do prejemanja družinske pokojnine preneha ob koncu koledarskega meseca, v katerem prejemnik pokojnin umre ali preneha izpolnjevati pogoje za izplačilo pokojnine. ►M112  Podobno preneha pravica do pokojnine po starših, če prejemnik ne šteje več za vzdrževanega otroka v smislu člena 2 Priloge VII. ◄

Člen 25

Če je starostna razlika med umrlim uradnikom ►M62  ali nekdanjim uradnikom, ki je prejemal ◄ ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , in preživelo ženo, od katere se odštejejo leta trajanja zakonske zveze, več kakor deset let, se družinska pokojnina, izračunana na podlagi prejšnjih določb, zmanjša za vsako polno leto razlike v višini:

 1 % za leta med 10 in 20;

 2 % za leta od 20 do vključno 24;

 3 % za leta od 25 do vključno 29;

 4 % za leta od 30 do vključno 34;

 5 % za leta od 35 naprej.

Člen 26

►M112  Preživeli zakonec ◄ izgubi pravico do družinske pokojnine, če se ponovno poroči. Če se ne uporablja člen 80 Kadrovskih predpisov, ►M112  je upravičen ali upravičena ◄ do takojšnjega izplačila glavnice v višini dvakratnega letnega zneska svoje družinske pokojnine.

▼M112

Člen 27

Razvezani zakonec uradnika ali nekdanjega uradnika je upravičen do družinske pokojnine, opredeljene v tem poglavju, če ob smrti bivšega zakonca lahko dokaže upravičenost do preživnine, dodeljene po odločbi sodišča ali z uradno registriranim dogovorom med njim/njo in bivšim zakoncem.

Vendar pa družinska pokojnina ne sme presegati zneska preživnine, izplačane ob smrti bivšega zakonca, pri čemer se znesek ►M131  posodobi ◄ v skladu s postopkom iz člena 82 Kadrovskih predpisov.

Upravičenost razvezanega zakonca preneha, če se ponovno poroči preden bivši zakonec umre. Če se ponovno poroči po smrti bivšega zakonca, veljajo določbe člena 26.

▼B

Člen 28

▼M62

Če je imel umrli uradnik več kot ►M112  enega razvezanega zakonca ◄ , upravičeno do družinske pokojnine ali ►M112  enega ali več razvezanih zakoncev ◄ in ►M112  preživelega zakonca ◄ , ki so upravičene do družinske pokojnine, se pokojnina razdeli sorazmerno s trajanjem posamezne zakonske zveze. Uporabijo se določbe drugega in tretjega odstavka člena 27.

▼B

Če kateri koli upravičenec do pokojnine umre ali se odpove ►M112  njegovemu ali njenemu deležu ◄ prišteje k deležu drugih oseb, razen če gre za pravice otrok umrlega uradnika po drugem odstavku člena 80 Kadrovskih predpisov.

Pri dodelitvi pokojnin na podlagi tega člena se znižanje zaradi razlike v letih iz člena 25 uporabi ločeno.

Člen 29

Če ►M112  razvezani zakonec ◄ po členu 42 ni več upravičena do pokojnine, se celotni znesek pokojnine izplača ►M112  razvezanemu zakoncu ◄ , če se ne uporabi drugi pododstavek člena 80 Kadrovskih predpisov.



POGLAVJE 5

Začasne pokojnine

Člen 30

Zakonec ali vzdrževanci uradnika, ►M62  ki je imel enega od upravnih statusov iz člena 35 Kadrovskih predpisov ◄ , začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi, če je bivališče tega uradnika več kot eno leto neznano.

Člen 31

Zakonec ali vzdrževanci bivšega uradnika, ki prejema ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄ , čigar bivališče ►M62  ————— ◄ je več kot eno leto neznano, lahko začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi.

▼M62

Člen 31a

Zakonec ali vzdrževanci bivšega uradnika v smislu člena 18a Priloge VIII, ali bivšega uradnika, upravičenega do nadomestila po členu 50 Kadrovskih predpisov, ►M112  ali po Uredbi (EGS) št. 1857/89 ( 8 ), Uredbi (ES, Euratom) št. 1746/2002 ( 9 ), Uredbi (ES, Euratom) št. 1747/2002 ( 10 ), ali Uredbi (ES, Euratom) št. 1748/2002 ( 11 ) ◄ , lahko začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi, če je prebivališče bivšega uradnika neznano več kot eno leto.

▼B

Člen 32

Določbe člena 31 se uporabljajo za vzdrževance prejemnika ali upravičenca do družinske pokojnine, čigar bivališče je več ►M62  ————— ◄ kot eno leto neznano.

Člen 33

Začasne pokojnine po členih 30, 31 ►M62  , 31a ◄ in 32 se spremenijo v dokončne pokojnine, ko se pravilno ugotovi smrt uradnika, ►M62  bivšega uradnika ◄ ali upravičenca do družinske pokojnine ali ko je pogrešanec razglašen za mrtvega.



POGLAVJE 6

Povečanja pokojnin za vzdrževane otroke

Člen 34

Določbe drugega odstavka člena 81 Kadrovskih predpisov se uporabljajo za prejemnike začasne pokojnine.

▼M112

Člena 80 in 81 Kadrovskih predpisov se uporabljata tudi za otroke, rojene manj kot 300 dni po smrti uradnika ali nekdanjega uradnika, ki je prejemal starostno pokojnino ali invalidnino.

▼M23 —————

▼B

Člen 35

▼M23

Upokojencu dodelitev ►M112  starostne ali družinske pokojnine ali invalidnine ◄ ne daje pravice do dodatka za izselitev.

▼B



POGLAVJE 7



Oddelek 1

FINANCIRANJE SISTEMA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

Člen 36

Od plač ►M112  in invalidnin ◄ se v vsakem primeru odvajajo prispevki za pokojninsko zavarovanje, predvideno v členih 77 do 84 Kadrovskih predpisov.

Člen 37

Napoteni uradnik nadaljuje s plačevanjem prispevka iz prejšnjega člena na podlagi plače za svoj razred in stopnjo. To se za največ pet let, kakor predvideva člen 3 ►M39  , uporablja tudi za uradnike, ki dobivajo nadomestilo, predvideno za neaktivni status ali upokojitev v interesu službe, in uradnike na dopustu iz osebnih razlogov, ki še naprej pridobivajo pokojninske pravice pod pogoji iz člena 40(3) Kadrovskih predpisov. ◄

Vse dajatve, do katerih so lahko upravičeni ta uradnik ali njegovi upravičenci po tem pokojninskem sistemu, se izračunajo na temelju take plače.

Člen 38

Pravilno odtegnjenih prispevkov se ne refundira. Napačno odtegnjeni prispevki ne dajejo pravice do prejemanja pokojnine; taki prispevki se na zahtevo uslužbenca ali njegovih upravičencev povrnejo brez obresti.

▼M112 —————

▼B



Oddelek 2

IZRAČUN POKOJNINE

Člen 40

▼M23

Za izračun zneska ►M112  starostne, ali družinske, ali začasne pokojnine, ali invalidnine ◄ je pristojna institucija, v kateri je bil uradnik zaposlen v času, ko se je njegova aktivna zaposlitev končala. Nadrobni izpisek izračuna se predloži uradniku ali njegovim upravičencem ter ►M128  Evropski komisiji ◄ , ki je plačilna agencija, skupaj z odločbo o dodelitvi pokojnine.

▼M112

Starostna pokojnina ali invalidnina se ne izplačuje sočasno s plačo, ki se izplačuje iz splošnega proračuna Evropske unije ali ki jo izplačuje ena od agencij, niti sočasno z nadomestilom iz členov 41 in 50 Kadrovskih predpisov. Podobno sta nezdružljivi s kakršnimi koli osebnimi prejemki, ki izhajajo iz delovnega mesta v eni od institucij ali agencij.

▼B

Člen 41

Če je bila narejena kakršna koli napaka ali je bilo kaj prezrto, se znesek pokojnine lahko kadar koli izračuna na novo.

Pokojnina se lahko spremeni ali odvzame, če je bila dodeljena v nasprotju z določbami Kadrovskih predpisov ali te priloge.

Člen 42

Če umre uradnik ►M62  ali nekdanji uradnik, ki prejema ►M112  starostno pokojnino ali invalidnino ◄  ◄ in po njem upravičene osebe ne zaprosijo za pokojnino ►M112  ali invalidnino ◄ v enem letu po datumu smrti, izgubijo to pravico, razen če je dokazana višja sila.

Člen 43

Nekdanji ►M62  uradnik ◄ ali po njem upravičene osebe, ki imajo pravice iz tega pokojninskega zavarovanja, predložijo zahtevana pisna dokazila in obvestijo institucijo iz drugega odstavka člena 45 o vseh dejstvih, ki lahko vplivajo na njihovo pravico.

Člen 44

Kadar so bile uradniku v celoti ali delno ►M112  začasno ◄ kratene pokojninske pravice ►M112  po členu 9 Priloge IX ◄ , ima pravico, da v sorazmernem znesku, za katerega je bila pokojnina manjša, zahteva povračilo plačanih pokojninskih prispevkov.



Oddelek 3

PLAČILO DAJATEV

Člen 45

Dajatve iz pokojninskega zavarovanja se izplačujejo mesečno za nazaj.

V ►M15  imenu ►M128  Unije ◄  ◄ jih zagotavlja institucija, ki jo določi proračunski organ; nobena druga institucija ne sme pod nobeno navedbo iz lastnih virov izplačati dajatev, predvidenih v tem pokojninskem zavarovanju.

▼M112

Upokojencem, ki stalno prebivajo v Evropski uniji, se prejemki izplačujejo v evrih na banko v ►M131  Evropski uniji ◄ .

Upokojencem, ki stalno prebivajo izven Evropske unije, se pokojnine izplačujejo v evrih na ►M131  banko v Evropski uniji ali ◄ v državi, v kateri stalno prebivajo. Izjemoma se pokojnine lahko izplačujejo ►M131  ————— ◄ v tuji valuti v državi stalnega prebivališča upokojenca, pretvorjeni pa najnovejšem deviznem tečaju, ki se uporablja za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije.

Ta člen se smiselno uporablja za prejemnike invalidnine.

▼M62 —————

▼B

Člen 46

Od zneska dajatve ali od dajatev, izplačljivih upravičencem, se odštejejo vsi zneski, ki jih uradnik ►M62  ali nekdanji uradnik, prejemnik ►M112  starostne pokojnine ali invalidnine ◄  ◄ , dolguje ►M128  Uniji ◄ na datum, ko postane pravica iz tega pokojninskega sistema izplačljiva. Vračilo dolžnega zneska se lahko razdeli na več mesecev.

▼M62 —————

▼B



POGLAVJE 8

Prehodne določbe

Člen 48

Uradnik, za katerega se uporabljajo Kadrovski predpisi na podlagi prehodnih določb, je upravičen do pokojninskih pravic, ki se izračunajo od dne, ko se je vključil v začasni skupni sistem socialnega zavarovanja institucij ►M128  Unije ◄ .

Na uradnikovo zahtevo se njegove pokojninske pravice, ne glede na katere koli nasprotne določbe v Kadrovskih predpisih, izračunajo od datuma začetka dela na katerem koli položaju v instituciji ►M128  Evropske unije ◄ . Če ves čas ali del časa prejšnje zaposlitve ni plačeval prispevkov v sklad socialnega zavarovanja, je upravičen do obročnega nakupa pokojninskih pravic, za katere ni mogel plačevati prispevka. Šteje se, da so zneski prispevkov uradnika in ustrezni zneski prispevkov institucije na datum začetka veljavnosti teh kadrovskih predpisov knjiženi v dobro uradnika v začasnem skladu socialnega zavarovanja.

Člen 49

Če uradnik uveljavi možnost, da s svojega računa pri začasnem skupnem skladu socialnega zavarovanja institucij ►M128  Unije ◄ dvigne zneske, ki jih je moral plačati kot prispevke v matični državi, da je tam obdržal svoje pokojninske pravice, se njegove pokojninske pravice za obdobje članstva v začasnem skupnem skladu socialnega zavarovanja znižajo sorazmerno z zneski, ki jih dvigne z računa.

Prejšnji odstavek se ne uporabi, če uradnik v treh mesecih po tem, ko so zanj začeli veljati Kadrovski predpisi, prosi za dovoljenje, da povrne te zneske, ki se jim prištejejo 3,5 % letne obrestne obresti.

Člen 50

Uradnik, za katerega se uporabljajo Kadrovski predpisi na podlagi prehodnih določb, ki preneha delati v 65. letu starosti in ne dopolni po prvem odstavku člena 77 Kadrovskih predpisov zahtevanih desetih let, ima pravico izbrati odpravnino, ki se izračuna v skladu s členom 12 te priloge ali sorazmerni del pokojnine, ki se izračuna v skladu z drugim odstavkom člena 77 Kadrovskih predpisov.

Člen 51

Ta pokojninski sistem se uporablja za vdovo in upravičence po katerem koli uslužbencu ►M128  Unije ◄ , ki je umrl med aktivno zaposlitvijo pred začetkom veljavnosti Kadrovskih predpisov in za vsakega uslužbenca ►M128  Unije ◄ , ki je bil pred začetkom veljavnosti Kadrovskih predpisov popoln trajen invalid v smislu člena 78 Kadrovskih predpisov, pod pogojem, da se ►M15  na ►M128  Unijo ◄  ◄ prenesejo zneski, ki jih ima na računu začasnega skupnega sklada socialnega zavarovanja institucij ►M128  Unije ◄ . ►M15   ►M128  Unija ◄ prevzame obveznost ◄ plačevanja dajatev, predvidenih v tem pokojninskem sistemu.

▼M112




PRILOGA IX

Disciplinski postopek

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 1

1.  Kadar koli se v preiskavi OLAF razkrije možna osebna vpletenost uradnika ali nekdanjega uradnika institucije, se pod pogojem, da to ne škoduje preiskavi, zadevna oseba o tem hitro obvesti. V nobenem primeru se po končani preiskavi ne sme pripraviti sklepne ugotovitve, v katerih je z imenom naveden uradnik, če ta ni imel možnosti dati pripombe v zvezi z dejstvi, ki se nanašajo nanj. Te pripombe se navedejo v sklepnih ugotovitvah.

2.  V primerih, ko je zaradi preiskave potrebna popolna zaupnost in ki zahtevajo uporabo preiskovalnih postopkov, ki spadajo v pristojnost nacionalnega sodišča, se v soglasju z organom za imenovanje izpolnjevanje obveznosti glede možnosti uradnika, da da pripombe, lahko začasno odloži. V takih primerih ni mogoče začeti disciplinskega postopka, preden ima uradnik možnost dati pripombe.

3.  Če po preiskavi OLAF uradniku, domnevnem kršilcu, ni mogoče dokazati krivde, se zadevna preiskava brez nadaljnjih ukrepov ustavi z odločitvijo direktorja OLAF, ki uradnika in institucijo o tem pisno obvesti. Uradnik lahko zahteva, da se ta odločitev vloži v njegov osebni spis.

Člen 2

1.  Pravila, določena v členu 1 te priloge, se s potrebnimi spremembami uporabljajo za druge upravne preiskave, ki jih izvaja organ za imenovanja.

2.  Ko se preiskava zaključi, organ za imenovanja obvesti zadevno osebo in ji predloži sklepne ugotovitve poročila o preiskavi ter, na zahtevo in ob upoštevanju varovanja legitimnih interesov tretjih strank, vse dokumente, ki so neposredno povezani z domnevnimi obtožbami proti njej.

3.   ►M131  Organi za imenovanja vsake institucije ◄ sprejmejo izvedbene postopke za ta člen v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

Člen 3

1.  Po tem, ko je zadevni uradnik obveščen o vseh dokazih v spisu in po njegovem zaslišanju lahko organ za imenovanja na podlagi poročila o preiskavi:

(a) odloči, da uradniku ni mogoče dokazati krivde, in o tem pisno obsveti uradnika; ali

(b) odloči, da se ne sprejmejo nobeni disciplinski ukrepi, čeprav je, ali se zdi, da je prišlo do neizpolnjevanja obveznosti in, kadar je to primerno, uradnika opomni; ali

(c) v primeru neizpolnjevanja obveznosti v smislu člena 86 Kadrovskih predpisov:

(i) odloči, da začne disciplinski postopek, predviden v oddelku 4 te priloge ali

(ii) odloči, da začne disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo.

Člen 4

Uradnika, ki ga iz objektivnih razlogov ni mogoče zaslišati po določbah te priloge, se lahko pozove, da da pisne pripombe, lahko pa ga zastopa oseba, ki jo sam izbere.



Oddelek 2

Disciplinska komisija

Člen 5

1.   ►M131  V vsaki instituciji se ustanovi disciplinska komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija), razen če se dve ali več agencij ne odloči, da bi v skladu z odstavkom 1a člena 9 Kadrovskih predpisov ustanovile skupno komisijo. ◄ Komisija ima vsaj enega člana, izbranega izven institucije, ki je lahko njen predsednik.

2.  Komisija ima predsednika in štiri člane, ki jih lahko nadomeščajo namestniki, in v primerih, ki se nanašajo na uradnike iz razredov do AD 13, dva dodatna člana iz iste funkcionalne skupine in razreda kot uradnik v disciplinskem postopku.

3.  Člani komisije in njihovi namestniki so za vse primere, razen tistih, ki se nanašajo na uradnike iz razreda AD 16 ali AD 15, imenovani izmed aktivno zaposlenih uradnikov razreda AD 14 ali višjega.

4.  Člani komisije in njihovi namestniki so za primere, ki se nanašajo na uradnike iz razreda AD 16 ali AD 15, imenovani izmed aktivno zaposlenih uradnikov razreda AD 16.

5.  Organ za imenovanja in odbor uslužbencev se dogovorita o priložnostnem postopku za imenovanje dodatnih članov iz odstavka 2, ki sodelujejo v primerih uslužbencev, napotenih na delo v tretjo državo.

Člen 6

1.  Organ za imenovanja in odbor uslužbencev istočasno imenujeta po dva člana in namestnika.

2.  Predsednika in namestnika predsednika imenuje organ za imenovanja.

3.  Predsednik, člani in namestniki so imenovani za tri leta. Vendar pa institucije lahko predvidijo krajši mandat članov in namestnikov, pri čemer ta ne sme biti krajši od enega leta.

4.  Dva člana komisije, razširjene v skladu s členom 5(2) te priloge, sta imenovana na naslednji način:

(a) organ za imenovanja pripravi seznam, na katerem sta, če je to mogoče, imeni po dveh uradnikov iz vsakega razreda vsake funkcionalne skupine. Istočasno pošlje odbor uslužbencev organu za imenovanja seznam, ki ga pripravi na enaki podlagi;

(b) v desetih dneh po obvestilu o poročilu, na katerem temelji odločitev o začetku disciplinskega postopka ali postopka, določenega v členu 22 Kadrovskih predpisov, predsednik komisije v prisotnosti zadevne osebe iz zgoraj omenjenih seznamov izžreba imeni dveh članov komisije, po enega iz vsakega seznama. Predsednik lahko odloči, da ga v tem postopku nadomešča tajnik. Predsednik obvesti zadevnega uradnika in posamezne člane komisije o njeni popolni sestavi.

5.  Zadevni uradnik ima pravico, da v petih dneh po ustanovitvi komisije zavrne enega člana. Tudi institucija ima pravico zavrniti enega člana komisije.

V enakih mejah lahko člani komisije iz legitimnih razlogov prosijo za oprostitev dolžnosti in se umaknejo, če gre za navskrižje interesov.

Če je to potrebno, predsednik komisije izžreba nove člane, imenovane v skladu z odstavkom 4.

Člen 7

Komisiji pomaga tajnik, ki ga imenuje organ za imenovanja.

Člen 8

1.  Predsednik in člani komisije so pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni.

2.  Posvetovanja in delo komisije so tajni.



Oddelek 3

Disciplinski ukrepi

Člen 9

1.  Organ za imenovanja lahko izreče eno od naslednjih kazni:

(a) pisno opozorilo;

(b) opomin;

(c) odlog povišanja v stopnji za obdobje od enega do triindvajset mesecev;

(d) nazadovanje v stopnji;

(e) začasno degradiranje za obdobje med petnajst dnevi in enim letom;

(f) degradiranje v isti funkcionalni skupini;

(g) razporeditev v nižjo funkcionalno skupino, z ali brez degradiranja;

(h) odstranitev z delovnega mesta in, kadar je to primerno, pro tempore znižanje pokojnine ali zadržanje določenega zneska od invalidnine za določen čas; učinki tega ukrepa ne zadevajo uradnikovih vzdrževancev. V primeru takega znižanja pa dohodek nekdanjega uradnika, skupaj z vsemi izplačljivimi družinskimi dodatki, ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma, določenega v členu 6 Priloge VIII.

2.  Kadar uradnik dobiva starostno pokojnino ali invalidnino, organ za imenovanja lahko odloči, da za določen čas zadrži znesek od pokojnine ali invalidnine; učinki tega ukrepa ne zadevajo uradnikovih vzdrževancev. Dohodek nekdanjega uradnika, skupaj z vsemi izplačljivimi družinskimi dodatki, ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma, določenega v členu 6 Priloge VIII.

3.  Za eno kršitev dolžnosti se izreče ena disciplinska kazen.

Člen 10

Teža disciplinskih kazni je sorazmerna s težo kršitve. Pri določitvi teže kršitve in odločitvi glede disciplinske kazni, ki se naloži, je treba upoštevati predvsem:

(a) vrsto kršitve in okoliščine, v katerih je do nje prišlo,

(b) v kakšni meri je kršitev negativno vplivala na integriteto, ugled ali interese institucij,

(c) v kakšni meri je bila kršitev posledica namernega dejanja ali malomarnosti,

(d) uradnikove razloge za kršitev,

(e) uradnikov razred in staž,

(f) stopnjo uradnikove osebne odgovornosti,

(g) raven uradnikovih dolžnosti in odgovornosti,

(h) ali kršitev vključuje ponavljajoča se dejanja ali obnašanje,

(i) uradnikovo obnašanje med kariero.



Oddelek 4

Disciplinski postopek, v katerem ne sodeluje disciplinska komisija

Člen 11

Organ za imenovanja se brez posvetovanja s komisijo lahko odloči za kazen v obliki pisnega opozorila ali opomina. Preden organ za imenovanja izreče tak ukrep, je uradnik zaslišan.



Oddelek 5

Disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo

Člen 12

1.  Organ za imenovanja predloži komisiji poročilo, v katerem so jasno navedena dejstva v zvezi z obtožbo in, kadar je to primerno, okoliščine, v katerih so se pojavila, vključno z vsemi oteževalnimi ali olajševalnimi okoliščinami.

2.  Poročilo se pošlje zadevnemu uradniku in predsedniku komisije, ki z njim seznani člane komisije.

Člen 13

1.  Po prejemu poročila ima zadevni uradnik pravico pridobiti svoj celotni osebni spis in kopirati vse za postopek pomembne dokumente, tudi razbremenilne dokaze.

2.  Zadevni uradnik ima za pripravo zagovora na voljo najmanj petnajst dni od datuma prejema poročila, s katerim se začne disciplinski postopek.

3.  Zadevnemu uradniku lahko pomaga oseba, ki jo sam izbere.

Člen 14

Če zadevni uradnik v prisotnosti predsednika prizna svojo kršitev in brez pridržkov sprejme poročilo iz člena 12 te priloge, lahko organ za imenovanja v skladu z načelom sorazmernosti med vrsto kršitve in zagroženo kaznijo, zadevo umakne s komisije. Kadar se zadeva umakne s komisije, da predsednik mnenje o možni kazni.

Po tem postopku lahko organ za imenovanja, z odstopanjem od člena 11 te priloge, naloži eno od kazni, predvidenih v členu 9(1) (a) do (d) te priloge.

Pred priznanjem krivde je treba zadevnega uradnika seznaniti z možnimi posledicami takega priznanja.

Člen 15

Pred prvim sestankom komisije predsednik zadolži enega od članov, da pripravi splošno poročilo o zadevi in o tem obvesti druge člane komisije.

Člen 16

1.  Komisija zasliši zadevnega uradnika; na zaslišanju lahko predloži pisne ali ustne pripombe, osebno ali preko zastopnika. Lahko pokliče priče.

2.  Institucijo pred komisijo zastopa uradnik, ki ima v ta namen mandat organa za imenovanja in ima enake pravice kot zadevni uradnik

3.  V primerih, ko je preiskavo začel OLAF, komisija lahko zasliši njegove preiskovalce.

Člen 17

1.  Če disciplinska komisija meni, da glede dejstev v zvezi z obtožbo ali okoliščinami njihovega nastanka nima dovolj jasnih informacij, odredi preiskavo, v kateri lahko vsaka stran predstavi svojo zadevo in odgovori drugi.

2.  Preiskovalna dejanja opravlja v imenu komisije njen predsednik ali član. Komisija zaradi preiskave lahko zahteva katere koli dokumente, povezane z obravnavano zadevo. Institucija ravna v skladu s tako zahtevo v morebitnem roku, ki ga določi komisija. Kadar se taka zahteva naslovi na uradnika, se njegova zavrnitev zabeleži.

Člen 18

Po proučitvi predloženih dokumentov in ob upoštevanju vseh ustnih ali pisnih izjav ter izidov opravljene preiskave komisija z večino glasov sprejme obrazloženo mnenje o tem, ali so dejstva v zvezi z obtožbo dokazana in o kakršni koli kazni, ki bi morala izhajati iz njih. Mnenje podpišejo vsi člani komisije. K mnenju lahko vsak član priloži ločeno mnenje. Komisija pošlje mnenje organu za imenovanja in zadevnemu uradniku v dveh mesecih po datumu prejema poročila organa za imenovanja, pod pogojem, da je ta rok sorazmeren z zapletenostjo zadeve. Kadar se preiskava vodi na pobudo komisije, je rok štiri mesece, pod pogojem, da je ta rok sorazmeren z zapletenostjo zadeve.

Člen 19

1.  Predsednik o zadevah, ki jih obravnava komisija, ne glasuje, razen glede proceduralnih zadev ali ob neodločenem izidu glasovanja.

2.  Predsednik zagotovi, da se odločitve komisije izvršijo in vsakega člana seznani z vsemi informacijami in dokumenti v zvezi z zadevo.

Člen 20

Zapisnike sestan kov disciplinske komisije pripravi tajnik. Priče podpišejo zapisnik o svojem pričanju.

Člen 21

1.  Če se disciplinski postopek konča z izrekom ene od kazni, predvidene v členu 9 te priloge, plača stroške disciplinskega postopka, nastale na uradnikovo pobudo, zlasti honorar branilca, uradnik.

2.  Vendar lahko v izjemnih primerih, kadar bi bilo breme za zadevnega uradnika neupravičeno, organ za imenovanja odloči drugače.

Člen 22

1.  Po zaslišanju uradnika sprejme organ za imenovanja odločitev, predvideno v členih 9 in 10 te priloge, v dveh mesecih po prejemu mnenja komisije. Odločitev mora biti utemeljena.

2.  Če organ za imenovanja odloči, da zadevo zaključi brez izreka kakršne koli disciplinske kazni, o tem takoj pisno obvesti zadevnega uradnika. Zadevni uradnik lahko zahteva, da se ta odločitev vloži v njegov osebni spis.



Oddelek 6

Začasna odstranitev z delovnega mesta

Člen 23

1.  Če organ za imenovanja uradnika obdolži hude kršitve, bodisi zaradi nespoštovanja poklicnih obveznosti ali zaradi kršitve zakona, lahko obdolženo osebo takoj za določen ali nedoločen čas odstrani z delovnega mesta.

2.  Organ za imenovanja sprejme tako odločitev po zaslišanju zadevnega uradnika, razen v izjemnih okoliščinah.

Člen 24

1.  V odločbi o začasni odstranitvi z delovnega mesta je navedeno, ali uradnik med začasno odstranitvijo dobiva osebne prejemke v celoti, oziroma kateri del prejemkov se odtegne. Znesek, izplačan uradniku skupaj z vsemi izplačljivimi družinskimi dodatki, ne sme biti v nobenem primeru nižji od zneska življenjskega minimuma, določenega v členu 6 Priloge VIII.

2.  Položaj uradnika, ki je začasno odstranjen z delovnega mesta, je treba dokončno rešiti v šestih mesecih po datumu začetka suspenza. Če v šestih mesecih odločitev ni sprejeta, ima zadevni uradnik pravico ponovno dobivati celotne osebne prejemke, ob upoštevanju odstavka 3.

3.  Po šestmesečnem roku iz odstavka 2 se osebni prejemki lahko še naprej odtegujejo, če je zadevni uradnik zaradi istih dejanj v kazenskem postopku in je zaradi tega v priporu. V takem primeru uradnik ne dobiva osebnih prejemkov v celoti, dokler pristojno sodišče ne odredi njegove izpustitve.

4.  Zneski, odtegnjeni po odstavku 1, se uradniku vrnejo, če je s končno odločitvijo naložena disciplinska kazen, ki ni strožja od pisnega opozorila, opomina ali odloga povišanja v stopnji, ali če ni izrečena nobena disciplinska kazen; v slednjem primeru se vrnejo tudi obrestne obresti po stopnji, določeni v členu 12 Priloge XII.



Oddelek 7

Vzporeden kazenski pregon

Člen 25

Če pa uradnika za ta ista dejanja kazensko preganjajo, se končna odločitev sprejme šele po pravnomočni sodbi sodišča, ki je obravnavalo zadevo.



Oddelek 8

Končne določbe

Člen 26

Odločitve iz členov 11, 14, 22 in 23 te priloge se v primerih, ko se je preiskava začela na pobudo OLAF, pošljejo Uradu v vednost.

Člen 27

Uradnik, ki mu je bila izrečena disciplinska kazen, razen odstranitve z delovnega mesta, lahko vloži prošnjo za izbris tega ukrepa iz osebnega spisa, v primeru pisnega opozorila ali opomina po treh letih, v primeru vseh drugih kazni pa po šestih letih. Organ za imenovanja odloči, ali prošnji ugodi.

Člen 28

Če se ugotovijo nova z dokazi podprta dejstva, organ za imenovanja lahko obnovi disciplinski postopek na lastno pobudo ali na zahtevo zadevnega uradnika.

Člen 29

Če uradniku ni bila dokazana krivda po členih 1(3) in 22(2) te priloge, ima pravico zahtevati, da se s pomočjo primerne objave odločitve organa za imenovanja popravi škoda, ki jo je utrpel.

▼M131

Člen 30

Brez poseganja v člen 2(3) organ za imenovanja vsake institucije, če se mu to zdi primerno, po posvetovanju z odborom uslužbencev sprejme izvedbene postopke za to prilogo.

▼M67




PRILOGA X

Posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 1

Ta priloga predpisuje posebne in izjemne določbe za uradnike ►M128  Evropske unije ◄ , ki delajo v tretji državi.

Za delo v tretji državi se lahko zaposli le državljane držav članic ►M128  Unije ◄ , organ za imenovanja se ne sme sklicevati na izjemo iz člena 28(a) Kadrovskih predpisov.

Splošne določbe za izvajanje se sprejmejo v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

Člen 2

Organ za imenovanja sprejme odločitev v interesu službe, če je to potrebno ne glede na prosta delovna mesta, s katero uradnike periodično premešča.

▼M112

Organ za imenovanja opravi taka premeščanja po posebnem postopku, imenovanem „mobilnostni postopek“;, za katerega po posvetovanju z odborom uslužbencev določi podrobna pravila za izvajanje.

▼M67

Člen 3

►M112  Po mobilnostnem postopku je uradnik, ki dela v tretji državi, z odločitvijo organa za imenovanje lahko začasno razporejen na sedež institucije ali kateri koli drug kraj zaposlitve v ►M128  Uniji ◄ ; taka razporeditev, za katero ni potrebna predhodna objava prostega delovnega mesta, ne sme trajati dlje kakor štiri leta. ◄ Kot izjema od prvega pododstavka člena 1 se organ za imenovanja na podlagi splošnih določb za izvajanje lahko odloči, da se za uradnika med začasno razporeditvijo še naprej uporabljajo nekatere določbe te priloge, razen njenih členov 5, 10 in 12.



POGLAVJE 2

Obveznosti

Člen 4

Uradnik opravlja svoje naloge v kraju, v katerega je razporejen ob zaposlitvi ali premestitvi v interesu službe na osnovi mobilnostnega postopka.

▼M112

Člen 5

1.  Uradnik mora bivati v stanovanju, primernem za raven njegovih nalog in sestavo njegove vzdrževane družine, če le-tega preskrbi institucija.

2.  Podrobna pravila za izvajanje odstavka 1 določi organ za imenovanja po posvetovanju z odborom uslužbencev. V skladu s pogoji, ki veljajo za vsak kraj zaposlitve, organ za imenovanja odloči tudi o upravičenosti do pohištva in druge stanovanjske opreme.

▼M67



POGLAVJE 3

Delovni pogoji

▼M131

Člen 6

Uradnik ima v koledarskem letu pravico do dveh delovnih dni letnega dopusta za vsak mesec dela.

Ne glede na prvi odstavek tega člena imajo uradniki, ki že delajo v tretji državi na dan 1. januarja 2014 pravico do:

 treh delovnih dni od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014;

 dveh delovnih dni in pol od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015.

Člen 7

V letu, v katerem uradnik začne ali preneha opravljati delo v tretji državi, ima pravico do dveh delovnih dni dopusta za vsak dopolnjen mesec dela, do dveh delovnih dni za nedopolnjen mesec z več kot 15 dnevi in do enega delovnega dneva za nedopolnjen mesec s 15 dnevi ali manj.

Če uradnik zaradi neslužbenih razlogov ne izkoristi letnega dopusta pred koncem tekočega koledarskega leta, lahko v prihodnje leto prenese največ 14 delovnih dni dopusta.

▼M67

Člen 8

Organ za imenovanja lahko izjemoma s posebnim obrazloženim sklepom uradniku prizna dopust za počitek zaradi zelo težkih življenjskih razmer v kraju zaposlitve. Organ za imenovanja določi kraje oziroma mesto/a, za katera se tak dopust lahko odobri.

▼M131

Uradniki, ki se udeležijo strokovnih izobraževanj in usposabljanj v skladu s členom 24a Kadrovskih predpisov in ki se jim odobri dopust za počitek v skladu s prvim odstavkom tega člena, se zavežejo, kadar primerno, združiti obdobja navedenih izobraževanj in usposabljanj s svojim dopustom za počitek.

▼M67

Člen 9

▼M131

1.  Letni dopust se lahko izkoristi naenkrat ali v več delih, glede na uradnikove želje in ob upoštevanju zahtev službe. Vseeno pa mora vsaj del dopusta trajati dva zaporedna tedna.

▼M67

2.  Dopust za počitek iz člena 8 ne sme presegati 15 ►M112  delovnih dni ◄ za vsako leto dela. ►M112  ————— ◄ .

Trajanje dopusta za počitek se podaljša za čas potovanja, ki se izračuna v skladu s členom 7 Priloge V h Kadrovskim predpisom.

▼M128

Člen 9a

Med starševskim dopustom iz člena 42a ali družinskim dopustom iz člena 42b Kadrovskih predpisov za uradnike se členi 5, 23 in 24 te priloge uporabljajo še naprej za kumulativno obdobje največ šestih mesecev za vsaki dve leti razporeditve v tretjo državo, člen 15 te priloge pa se uporablja še naprej za kumulativno obdobje največ devetih mesecev za vsaki dve leti razporeditve v tretjo državo.

▼M67



POGLAVJE 4

Prejemki in dajatve iz socialne varnosti



Oddelek 1

PREJEMKI IN DRUŽINSKI DODATKI

▼M131

Člen 10

1.  Dodatek za življenjske razmere se določi glede na kraj zaposlitve uradnika, izrazi pa se v odstotku referenčnega zneska. Ta referenčni znesek vključuje celotno osnovno plačo ter dodatek za izselitev, gospodinjski dodatek in otroški dodatek, od te vsote pa se odštejejo obvezni odtegljaji, navedeni v Kadrovskih predpisih ali uredbah, sprejetih za njihovo izvajanje.

Dodatek iz prejšnjega odstavka se ne izplačuje, če je uradnik zaposlen v državi, kjer se lahko šteje, da so življenjske razmere enake običajnim razmeram v Evropski uniji.

Za druge kraje zaposlitve se dodatek za življenjske razmere določi med drugim ob upoštevanju naslednjih meril:

 zdravstveno in bolnišnično okolje,

 varnost,

 podnebje,

 stopnja izolacije,

 druge lokalne življenjske razmere.

Organ za imenovanja pregleda dodatek za življenjske razmere, določen za vsak kraj zaposlitve, in ga po potrebi po pridobitvi mnenja odbora uslužbencev vsako leto prilagodi.

Organ za imenovanja se lahko odloči, da bo poleg dodatka za življenjske razmere odobril dodatno premijo, če je bil uradnik večkrat razporejen na kraj zaposlitve, ki velja za težkega ali zelo težkega. Ta dodatna premija ne presega 5 % referenčnega zneska iz prvega pododstavka, da pa bi se upoštevala enaka obravnava, organ za imenovanja posamezne odločitve ustrezno utemelji, pri čemer se opre na raven težavnosti predhodne prerazporeditve.

2.  Če so življenjske razmere v kraju zaposlitve take, da je uradnik osebno ogrožen, se mu na podlagi posebnega obrazloženega sklepa organa za imenovanja izplača začasno povišani dodatek. Ta dodatek se določi kot odstotek od referenčnega zneska iz prvega pododstavka odstavka 1:

 če organ svojemu osebju odsvetuje, da bi se v kraj zaposlitve preselili s svojo družino in drugimi vzdrževanci, uslužbenci pa to priporočilo upoštevajo;

 če organ začasno zmanjša število osebja, ki dela v kraju zaposlitve.

V ustrezno utemeljenih primerih lahko organ za imenovanja tudi določi, da se uradnik napoti na delovno mesto brez družine. Zgoraj omenjeni dodatek se izplača članom osebja, ki spoštujejo to določilo.

3.  O podrobnih določbah za uporabo tega člena odloči organ za imenovanja.

▼M67

Člen 11

Osebni prejemki in tudi dodatki iz člena 10 se izplačujejo v ►M94  eurih ◄ v ►M131  Evropski uniji ◄ . Zanje velja ponderiranje, ki se uporabi za osebne prejemke uradnikov, zaposlenih v Belgiji.

Člen 12

Na uradnikovo zahtevo lahko organ za imenovanja sklene, da se izplačilo prejemkov iz dela v celoti ali delno opravi v valuti države zaposlitve. V tem primeru se uporabi ponderiranje za kraj zaposlitve, konverzijo pa se opravi na podlagi ustreznega menjalnega tečaja.

V pravilno utemeljenih izjemnih primerih organ za imenovanja celotno izplačilo ali njegov del lahko opravi v valuti, ki ni valuta države zaposlitve, tako, da se ohrani kupna moč.

▼M131

Člen 13

Da bi uradnikom v največji možni meri zagotovili enako kupno moč ne glede na kraj zaposlitve, se enkrat letno v skladu s prilogo XI posodobijo ponderji iz člena 12. Po posodobitvi se vse vrednosti razumejo kot referenčne vrednosti. Komisija informativno objavi posodobljene vrednosti v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Če pa se za določeno državo ugotovi, da se je razlika med življenjskimi stroški, izmerjenimi na podlagi ponderiranja, in ustreznimi menjalnimi tečaji od zadnje posodobitve povečala za več kot 5 %, se opravi začasna posodobitev za prilagoditev ponderjev v skladu s postopkom iz prvega odstavka.

▼M67

Člen 14

Komisija predloži Svetu letno poročilo o izvajanju te priloge in zlasti o določanju zneska dodatka za življenjske razmere, predvidenega v členu 10.

Člen 15

Pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja, dobi uradnik dodatek za šolanje, s katerim pokriva dejanske stroške šolanja, dodatek se izplača ob predložitvi dokazil. Razen v primerih, ki jih organ za imenovanja šteje za izjemne, ta dodatek ne sme presegati trikratnega dvojnega najvišjega dodatka za šolanje.

Člen 16

Povračila se izplačajo uradniku na podlagi obrazložene zahteve ►M112  v eurih ali v valuti države zaposlitve ali v valuti, v kateri so stroški nastali ◄ .

Uradniki lahko izberejo izplačilo nadomestila za nastanitev ali nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve v ►M94  eurih ◄ ali v valuti države nastanitve ali preselitve; v primeru preselitve se nadomestilo ponderira glede na kraj in pretvori po ustreznem deviznem tečaju.



Oddelek 2

PRAVILA, KI SE NANAŠAJO NA POVRAČILO STROŠKOV

Člen 17

Če se mora uradnik, ki ►M112  prebiva v stanovanju, preskrbljenem na podlagi člena 5 ali 23 te priloge in ◄ , zaradi razlogov, na katere ne more vplivati, v kraju zaposlitve preseliti, dobi na podlagi posebnega obrazloženega sklepa organa za imenovanja in ob predložitvi dokazil povrnjene stroške za selitev pohištva in osebnih stvari v skladu s pravili, ki se nanašajo na selitev.

V takih primerih mu ob predložitvi dokazil povrnejo ►M112  druge stroške, nastale zaradi spremembe bivališča ◄ , ob upoštevanju najvišjega zneska v višini polovice nadomestila za nastanitev.

Člen 18

Ob predložitvi hotelskih računov in po predhodni odobritvi organa za imenovanja se uradniku povrnejo hotelski stroški zanj in za njegovo družino, če v kraju zaposlitve prebiva v hotelu, ker mu stanovanja iz člena 5 še ni mogoče dodeliti ali mu ni več na voljo, ali če zaradi razlogov, na katere ne more vplivati, ni mogel zasesti dodeljenega stanovanja.

▼M112

Uradnik dobiva tudi hranarino, predvideno v členu 10 Priloge VII, znižano za 50 %, razen v primerih višje sile, kar določi organ za imenovanja.

▼M67

Če uradniku ni mogoče preskrbeti nastanitve v hotelu, ima po predhodni odobritvi organa za imenovanje pravico do povračila dejanskih stroškov najema začasnega stanovanja.

▼M112

Člen 19

Uradnik, ki za službena potovanja, neposredno povezana z opravljanjem njegovih nalog, nima na voljo službenega avtomobila, dobi obrabnino za uporabo svojega avtomobila. Znesek obrabnine določi organ za imenovanja.

▼M67

Člen 20

Ob dopustu za počitek se uradniku povrnejo stroški potovanja od kraja zaposlitve do odobrenega kraja dopusta, če pa je upravičen do gospodinjskega dodatka se stroški povrnejo tudi za zakonca in vzdrževance, če živijo z njim.

Ne glede na razdaljo in če potovanje z vlakom ni mogoče ali ni izvedljivo, se na podlagi posebnega sklepa in po predložitvi letalskih vozovnic povrnejo stroški zanje.

Člen 21

▼M112

Če mora uradnik ob začetku dela ali premestitvi spremeniti kraj bivanja, da bi izpolnil določbe člena 20 Kadrovskih predpisov, institucija pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja, in glede na vrsto nastanitve, ki se uradniku lahko preskrbi v kraju zaposlitve, plača stroške:

(a) selitve dela ali vsega pohištva in osebnih stvari iz kraja, kjer se nahajajo, v kraj zaposlitve, in stroške prevoza osebnih stvari, če je zagotovljeno neopremljeno stanovanje;

▼C2

(b) prevoza osebnih stvari in skladiščenja pohištva in osebnih stvari, če je zagotovljeno opremljeno stanovanje.

▼M67

V primeru prenehanja delovnega razmerja ali smrti uradnika institucija plača dejanske stroške selitve njegovega pohištva in osebnih stvari iz kraja, kjer se takrat nahajajo, v matični kraj, ali stroške prevoza osebnih stvari iz kraja zaposlitve v matični kraj, pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja. Povrne se lahko posamezne ali vse zgoraj navedene stroške.

V primeru smrti neporočenega uradnika dobijo povračilo njegovi upravičenci.

Člen 22

Institucija uradniku na poskusnem delu vnaprej izplača dodatek za začasno namestitev in stroške prevoza osebnih stvari njegove žene in vzdrževancev.

Če se uradnik po koncu poskusne dobe ne zaposli, institucija lahko v izjemnih primerih ukrepa tako, da na podlagi določb, ki jih predpiše organ za imenovanja, dobi povračilo do polovice teh zneskov.

▼M131

Člen 23

Organ za imenovanja uradniku na podlagi seznama držav, ki ga ta organ opredeli, in če institucija uradniku ne preskrbi stanovanja, plačuje dodatek za namestitev ali povrne najemnino, ki jo je uradnik plačal.

Dodatek za namestitev se plačuje na podlagi predložitve najemne pogodbe, razen če se organ za imenovanja tej obveznosti odpove iz ustrezno utemeljenih razlogov, povezanih s praksami in lokalnimi razmerami v kraju zaposlitve v zadevni tretji državi. Dodatek za namestitev se izračuna predvsem na podlagi ravni uradnikovih nalog, nato pa tudi na podlagi sestave družine, ki jo vzdržuje.

Najemnina se povrne, če je organ za imenovanja namestitev izrecno odobril in če ustreza predvsem ravni uradnikovih nalog, nato pa tudi sestavi družine, ki jo vzdržuje.

Podrobna pravila za uporabo tega člena določi organ za imenovanja. Dodatek za namestitev v nobenem primeru ne presega stroškov, ki so nastali uradniku.

▼M67



Oddelek 3

DAJATVE IZ SOCIALNE VARNOSTI

Člen 24

Uradnik, njegova žena, otroci in drugi vzdrževanci so vključeni v dodatno zdravstveno zavarovanje, ki pokriva razliko med dejanskimi stroški in izplačili iz zavarovanja, predvidenega v členu 72 Kadrovskih predpisov; povračil po členu 72(3) ni.

Polovico premije plača uradnik, polovico pa institucija. Vendar pa uradnikov prispevek ne sme presegati 0,6 % njegove osnovne plače, morebitno razliko poravna institucija.

Uradnik, njegova žena, otroci in drugi vzdrževanci so zavarovani za repatriacijo iz zdravstvenih razlogov v primeru sile ali skrajne sile; celotno premijo plača institucija.

Člen 25

Uradnikova žena, otroci in drugi vzdrževanci so v državah iz seznama, ki ga v ta namen sprejme organ za imenovanja, zavarovani za primer nesreče izven ►M128  Unije ◄ .

Polovico premije plača uradnik, polovico pa institucija.

▼M112 —————

▼M131




PRILOGA XI

PRAVILA ZA IZVAJANJE ČLENOV 64 IN 65 KADROVSKIH PREDPISOV

POGLAVJE 1

LETNA POSODOBITEV OSEBNIH PREJEMKOV, PREDVIDENA V ČLENU 65(1) KADROVSKIH PREDPISOV

Oddelek 1

Dejavniki za določitev letnih posodobitev

Člen 1

1.    Poročilo Statističnega urada Evropske unije (Eurostat)

Eurostat za namen posodobitve iz člena 65(1) Kadrovskih predpisov in člena 13 Priloge X, vsako leto pred koncem oktobra pripravi poročilo o spremembah življenjskih stroškov v Bruslju in Luksemburgu, o ekonomskih paritetah med Brusljem in nekaterimi kraji v državah članicah in po potrebi v tretjih državah ter o spremembah kupne moči plač nacionalnih javnih uslužbencev državnih uprav.

2.    Spremembe življenjskih stroškov v Belgiji in Luksemburgu

Eurostat pripravi indeks, s katerim se izmerijo spremembe življenjskih stroškov za uradnike Unije v Belgiji in Luksemburgu. Ta indeks (v nadaljnjem besedilu „skupni indeks“) se izračuna s ponderiranjem nacionalne inflacije (kot ga merijo harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v primeru Belgije in indeks cen življenjskih potrebščin v primeru Luksemburga) od junija predhodnega leta do junija tekočega leta skladno s porazdelitvijo osebja, zaposlenega v teh državah članicah.

3.    Spremembe življenjskih stroškov izven Bruslja

(a) Eurostat v soglasju z nacionalnimi statističnimi inštituti ali drugimi ustreznimi organi v državah članicah, kakor so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ) (v nadaljnjem besedilu „statistični inštituti ali drugi ustrezni organi držav članic“) izračuna ekonomske paritete, s katerimi se ugotavlja enakovrednost kupne moči:

(i) plač uradnikov Unije, zaposlenih v prestolnicah držav članic, razen na Nizozemskem, kjer se namesto Amsterdama uporabi Haag, in v nekaterih drugih krajih zaposlitve, glede na Bruselj,

(ii) pokojnin uradnikov, ki se izplačujejo v državah članicah, glede na Belgijo.

(b) Ekonomske paritete se nanašajo na mesec junij vsakega leta.

(c) Ekonomske paritete se izračunajo tako, da je vsak osnovni element mogoče posodobiti dvakrat letno in z neposrednim pregledom preveriti vsaj enkrat vsakih pet let. Eurostat posodobi ekonomske paritete z uporabo spremembe harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin držav članic in najustreznejših indeksov, kakor jih je opredelila delovna skupina za člena 64 in 65 Kadrovskih predpisov iz člena 13.

(d) Izven Belgije in Luksemburga se spremembe življenjskih stroškov v referenčnem obdobju merijo z implicitnimi indeksi. Ti indeksi so izračunani tako, da se skupni indeks pomnoži s spremembo ekonomske paritete.

4.    Spremembe kupne moči plač nacionalnih javnih uslužbencev državnih uprav (posebni kazalniki)

(a) Eurostat za merjenje odstotkovne spremembe kupne moči plač v nacionalnih javnih službah, bodisi navzgor ali navzdol, na podlagi informacij, ki jih pred koncem septembra posredujejo nacionalni statistični inštituti ali drugi ustrezni organi držav članic, izračuna posebne kazalnike, ki odražajo spremembe realnih osebnih prejemkov javnih uslužbencev državnih uprav med julijem predhodnega leta in julijem tekočega leta. V oba bi bilo treba vključiti eno dvanajstino vseh elementov, ki se izplačujejo letno.

Posebni kazalniki so dveh vrst:

(i) en kazalnik za vsako funkcionalno skupino, opredeljeno v Kadrovskih predpisih,

(ii) povprečni kazalnik, ponderiran tako, da upošteva število nacionalnih javnih uslužbencev, ki ustreza vsaki funkcionalni skupini.

Vsak od navedenih kazalnikov se izrazi kot realni bruto in realni neto vrednosti. Pri preračunavanju bruto vrednosti v neto vrednosti se upoštevajo obvezni odtegljaji in splošni davčni faktorji.

Eurostat za določitev bruto in neto kazalnikov za celo Evropsko unijo uporabi vzorec, v katerem so naslednje države članice: Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Švedska in Združeno kraljestvo. Evropski parlament in Svet lahko na predlog Komisije v skladu s členom 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejmeta nov vzorec, ki predstavlja vsaj 75 % bruto domačega proizvoda (BDP) Unije in se uporablja od leta, ki sledi letu njegovega sprejetja. Rezultati za posamezno državo se ponderirajo sorazmerno z ustreznim skupnim nacionalnim BDP, merjenim z uporabo paritet kupne moči iz najnovejših statističnih podatkov, objavljenih v skladu z opredelitvami nacionalnih računov v veljavnem Evropskem sistemu računov.

(b) Nacionalni statistični inštituti ali drugi ustrezni organi držav članic Eurostatu na njegovo zahtevo predložijo dodatne podatke, ki jih potrebuje, da pripravi posebni kazalnik za točno merjenje sprememb kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev.

Če Eurostat po dodatnem posvetovanju z nacionalnimi statističnimi uradi, inštituti ali drugimi ustreznimi organi držav članic ugotovi, da pridobljeni podatki kažejo statistična odstopanja, ali če ne more pripraviti kazalnikov, ki omogočajo statistično točno merjenje sprememb realnih prejemkov javnih uslužbencev v eni od držav članic, o tem obvesti Komisijo in ji predloži vsa gradiva, potrebna za pripravo ocene.

(c) Eurostat poleg posebnih kazalnikov izračuna ustrezne kontrolne kazalnike. Eden od takih kazalnikov je v obliki podatkov o realnih prejemkih na osebo v državni upravi, pripravljenih v skladu z opredelitvami nacionalnih računov v veljavnem Evropskem sistemu računov.

Poročilu Eurostata o posebnih kazalnikih so priložena pojasnila o razlikah med temi kazalniki in kontrolnimi kazalniki iz te točke.

Člen 2

Komisija za namene člena 15 te priloge redno preverja potrebe po kadrih v institucijah.

Oddelek 2

Ureditev letne posodobitve osebnih prejemkov in pokojnin

Člen 3

1. V skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov se osebni prejemki in pokojnine na podlagi meril iz oddelka 1 te priloge posodobijo pred koncem vsakega leta z učinkom od 1. julija.

2. Znesek posodobitve se izračuna tako, da se skupni indeks pomnoži s posebnim kazalnikom. Posodobitev se določi v neto vrednosti kot enoten linearen odstotek.

3. Tako določeni znesek posodobitve se v skladu z naslednjo metodo vključi v tabele osnovnih plač iz člena 66 Kadrovskih predpisov in v Prilogi XIII h Kadrovskim predpisom ter iz členov 20, 93 in 133 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev:

(a) neto osebni prejemki in neto pokojnine brez korekcijskega koeficienta se povišajo ali znižajo za zgoraj navedeno posodobitev,

(b) nova tabela osnovnih plač se pripravi tako, da se izračuna bruto znesek, ki po odtegnitvi davka, opravljeni ob upoštevanju odstavka 4, in po obveznih odtegljajih prispevkov za socialno varnost in pokojnino, ustreza neto znesku,

(c) neto zneski se pretvorijo v bruto zneske tako, da se za osnovo vzame položaj neporočenega uradnika, ki ne prejema dodatkov, določenih s Kadrovskimi predpisi.

4. Za namene uporabe Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 se zneski iz člena 4 navedene uredbe pomnožijo s faktorjem, ki je sestavljen iz:

(a) faktorja, ki izhaja iz prejšnje prilagoditve in/ali

(b) stopnje posodobitve osebnih prejemkov iz odstavka 2.

5. Korekcijski koeficient se ne uporablja za Belgijo in Luksemburg. Korekcijski koeficient, ki se uporablja za:

(a) plače uradnikov Evropske unije, ki delo opravljajo v drugih državah članicah in v nekaterih drugih krajih zaposlitve,

(b) z odstopanjem od člena 82(1) Kadrovskih predpisov za pokojnine Evropske unije, ki se izplačujejo v drugih državah članicah za tisti del, ki ustreza pravicam, pridobljenim pred 1. majem 2004,

se določi na podlagi razmerij med ustreznimi ekonomskimi paritetami iz člena 1 te priloge in menjalnimi tečaji iz člena 63 Kadrovskih predpisov za ustrezne države.

V krajih zaposlitve z visoko stopnjo inflacije se uporabijo postopki iz člena 8 te priloge v zvezi z retroaktivno uporabo korekcijskih koeficientov.

6. Institucije opravijo ustrezno pozitivno ali negativno posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov, nekdanjih uradnikov in drugih upravičenih oseb z retroaktivnim učinkom za obdobje med dnem začetka učinkovanja in dnem začetka veljavnosti naslednje posodobitve.

Če ta retroaktivna posodobitev zahteva povračilo preplačanih zneskov, se tako povračilo lahko porazdeli na obdobje največ 12 mesecev od začetka veljavnosti naslednje letne posodobitve.

POGLAVJE 2

VMESNE POSODOBITVE OSEBNIH PREJEMKOV IN POKOJNIN (ČLEN 65(2) KADROVSKIH PREDPISOV)

Člen 4

1. Vmesna posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin na podlagi člena 65(2) Kadrovskih predpisov, ki začne učinkovati 1. januarja, se izvrši, kadar se življenjski stroški med junijem in decembrom (glede na prag občutljivosti, opredeljen v členu 6 te priloge) bistveno spremenijo, pri čemer se upošteva napoved sprememb kupne moči v tekočem letnem referenčnem obdobju.

2. Takšne vmesne posodobitve se upoštevajo pri letni posodobitvi plač.

Člen 5

1. Eurostat vsako leto marca na podlagi podatkov, ki jih pridobi na sestanku iz člena 13 te priloge, poda napoved sprememb kupne moči za obravnavano obdobje.

Če napoved kaže negativen odstotek, se pri izračunu vmesne posodobitve upošteva polovica tega odstotka.

2. Sprememba življenjskih stroškov za Bruselj in Luksemburg se izmeri s skupnim indeksom za obdobje od junija do decembra predhodnega koledarskega leta.

3. Za vsak kraj, za katerega je določen korekcijski koeficient (razen za Belgijo in Luksemburg), se za december izračuna ocena ekonomskih paritet iz člena 1(3). Sprememba življenjskih stroškov se izračuna v skladu s pravili iz člena 1(3).

Člen 6

1. Prag občutljivosti za šestmesečno obdobje, navedeno v členu 5(2) te priloge, je odstotek, ki ustreza 6 % za dvanajstmesečno obdobje.

2. Prag se uporabi v skladu z naslednjim postopkom, ob upoštevanju uporabe drugega pododstavka člena 5(1) te priloge:

(a) če je prag občutljivosti v Bruslju ali Luksemburgu (kakor je izmerjen s skupnim indeksom med junijem in decembrom) dosežen ali presežen, se osebni prejemki za vse kraje posodobijo po postopku letne posodobitve,

(b) če prag občutljivosti v Bruslju in Luksemburgu ni dosežen, se posodobijo samo korekcijski koeficienti za kraje, kjer so spremembe življenjskih stroškov (kakor so izmerjene z implicitnimi indeksi med junijem in decembrom) presegle prag.

Člen 7

V členu 6 te priloge:

je znesek posodobitve skupni indeks, pomnožen, kadar je to ustrezno, s polovico napovedanega posebnega kazalnika, če je ta negativen.

Korekcijski koeficienti so razmerje med ustrezno ekonomsko pariteto in menjalnim tečajem iz člena 63 Kadrovskih predpisov, pomnoženo z vrednostjo posodobitve, če prag posodobitve za Bruselj in Luksemburg ni dosežen.

POGLAVJE 3

DATUM, KO ZAČNE UČINKOVATI KOREKCIJSKI KOEFICIENT (KRAJI ZAPOSLITVE Z VISOKO RASTJO ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV)

Člen 8

1. Za kraje z visoko rastjo življenjskih stroškov (kakor je izmerjena s spremembo implicitnih indeksov) začne v primeru vmesne prilagoditve korekcijski koeficient učinkovati pred 1. januarjem, v primeru letne prilagoditve pa 1. julija. Na ta način se izguba kupne moči uskladi s kupno močjo v kraju zaposlitve, kjer je bila sprememba življenjskih stroškov enaka pragu občutljivosti.

2. Datuma začetka učinkovanja letne posodobitve sta:

(a) 16. maj za kraje zaposlitve, v katerih je stopnja inflacije višja od 6 %, in

(b) 1. maj za kraje zaposlitve, v katerih je stopnja inflacije višja od 10 %.

3. Datuma začetka učinkovanja vmesne posodobitve sta:

(a) 16. november za kraje zaposlitve, v katerih je stopnja inflacije višja od 6 %,

(b) 1. november za kraje zaposlitve, v katerih je stopnja inflacije višja od 10 %.

POGLAVJE 4

OBLIKOVANJE IN ODPRAVA KOREKCIJSKIH KOEFICIENTOV (ČLEN 64 KADROVSKIH PREDPISOV)

Člen 9

1. Oblikovanje posebnega korekcijskega koeficienta za določen kraj zaposlitve lahko zahtevajo ustrezni organi zadevnih držav članic, uprava institucije Unije ali predstavniki uradnikov Unije.

Taka zahteva bi morala temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki kažejo na več let trajajočo znatno razliko v življenjskih stroških med krajem zaposlitve in glavnim mestom zadevne države članice (razen za Nizozemsko, kjer se namesto Amsterdama uporabi Haag). Če Eurostat potrdi, da je razlika znatna (več kot 5 %) in trajna, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov določi korekcijski koeficient za ta kraj.

2. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov odloči, da se uporaba korekcijskega koeficienta za določen kraj odpravi. V tem primeru odločitev temelji na:

(a) zahtevi ustreznih organov zadevne države članice, uprave institucije Unije ali predstavnikov uradnikov Unije v določenem kraju zaposlitve, ki kaže, da se življenjski stroški v tem kraju ne razlikujejo več znatno (manj kot 2 %) od tistih v glavnem mestu zadevne države članice. Takšno zbliževanje bi moralo biti trajno, potrditi pa bi ga moral Eurostat; ali na

(b) dejstvu, da v tem kraju ni več zaposlenih uradnikov in začasnih uslužbencev Unije.

POGLAVJE 5

UBLAŽITVENE DOLOČBE IN DOLOČBE O IZJEMAH

Člen 10

Za vrednost posebnega kazalnika, uporabljenega za letno posodobitev, veljata zgornja omejitev 2 % in spodnja omejitev – 2 %. Če vrednost posebnega kazalnika presega zgornjo omejitev ali je nižja od spodnje, se za izračun vrednosti posodobitve uporabi vrednost omejitve.

Prvi odstavek se ne uporablja, če se uporablja člen 11.

Preostala letna posodobitev, ki nastane iz razlike med vrednostjo posodobitve, izračunano s posebnim kazalnikom, in vrednostjo posodobitve, izračunano z omejitvijo, se uporabi od 1. aprila naslednjega leta.

Člen 11

1. V primeru zmanjšanja realnega bruto BDP Unije za tekoče leto, kakor izhaja iz napovedi Komisije in je posebni kazalnik pozitiven, se za izračun vrednosti posodobitve uporabi le del posebnega kazalnika. Preostanek vrednosti posodobitve, ki ustreza preostanku posebnega kazalnika, se uporablja od poznejšega datuma naslednjega leta. Ta preostanek vrednosti posodobitve se ne upošteva za namene člena 10. Vrednost BDP Unije, posledice v zvezi z delitvijo posebnega kazalnika in datum uporabe se določijo v skladu z naslednjo tabelo.



BDP Unije

Posledice za posebni kazalnik

Datum za plačilo drugega dela

[– 0,1 %; – 1 %]

33 %; 67 %

1. april leta n + 1

[– 1 %; – 3 %]

0 %; 100 %

1. april leta n + 1

pod – 3 %

0 %

2. Kadar obstaja razlika med napovedjo iz odstavka 1 in končnimi podatki o BDP Unije, ki jih da na voljo Komisija, in če bi se s temi končnimi podatki spremenile posledice, določene v tabeli iz odstavka 1, se v skladu s to tabelo opravijo potrebne pozitivne oziroma negativne popravke, vključno z retroaktivnimi prilagoditvami.

3. Komisija vse posodobljene referenčne zneske, ki so posledica popravka, informativno objavi v dveh tednih po popravku v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

4. Če vrednost posebnega kazalnika zaradi uporabe odstavka 1 ali 2 ni služila za posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin, se uporabi kot podlaga za izračun prihodnje posodobitve, ko bo skupno povečanje BDP Unije, merjenega od leta, v katerem je bil uporabljen odstavek 1 ali 2, pozitivno. V vsakem primeru za vrednost iz prvega stavka smiselno veljajo omejitve in načela iz člena 10 te priloge. Eurostat v ta namen redno meri gibanje BDP Unije.

5. Če je ustrezno, imajo pravne posledice zaradi uporabe člena 10 in tega člena polni učinek tudi po datumu izteka veljavnosti te priloge, kakor je navedeno v členu 15.

POGLAVJE 6

VLOGA EUROSTATA IN ODNOSI Z NACIONALNIMI STATISTIČNIMI INŠTITUTI ALI DRUGIMI USTREZNIMI ORGANI DRŽAV ČLANIC

Člen 12

Naloga Eurostata je spremljati kakovost temeljnih podatkov in statističnih metod, ki se uporabljajo za ugotovitev dejavnikov, ki se upoštevajo pri posodobitvi osebnih prejemkov. Eurostat zlasti opravi vse ocene ali študije, potrebne za tako spremljanje.

Člen 13

Eurostat marca vsako leto skliče sestanek delovne skupine, ki jo sestavljajo strokovnjaki iz nacionalnih statističnih uradov ali drugih ustreznih organov držav članic, imenovano „delovna skupina za člena 64 in 65 Kadrovskih predpisov“.

Na tem sestanku se preučita statistična metodologija in njeno izvajanje v zvezi s posebnimi in kontrolnimi kazalniki, skupnim indeksom in ekonomskimi paritetami.

Zagotovijo se tudi podatki, potrebni za pripravo napovedi sprememb kupne moči za namene vmesne posodobitve osebnih prejemkov, skupaj s podatki o delovnem času v državnih upravah.

Člen 14

Države članice Eurostat na njegovo zahtevo obvestijo o kakršnih koli dejavnikih, ki neposredno ali posredno vplivajo na sestavo in spremembe osebnih prejemkov javnih uslužbencev državnih uprav.

POGLAVJE 7

KONČNA DOLOČBA IN DOLOČBA O PREGLEDU

Člen 15

1. Določbe te priloge se uporabljajo od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2023.

2. Komisija pred 31. marcem 2022 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu upošteva preverjanje, izvedeno v skladu s členom 2 te priloge, in oceni zlasti, ali je gibanje kupne moči osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov Unije v skladu s spremembami kupne moči plač nacionalnih javnih uslužbencev v državnih upravah. Komisija na podlagi tega poročila, če je primerno, poda predlog za spremembo te priloge in člena 66a Kadrovskih predpisov na podlagi člena 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3. Dokler Evropski parlament in Svet ne sprejmeta uredbe na podlagi predloga Komisije, se ta priloga in člen 66a Kadrovskih predpisov še naprej začasno uporabljata po datumih izteka veljavnosti, določenih v odstavku 1 tega člena in v členu 66a Kadrovskih predpisov.

4. Komisija ob koncu leta 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo o uporabi te priloge in člena 66a Kadrovskih predpisov.

▼M112




PRILOGA XII

Pravila za izvajanje člena 83a kadrovskih predpisov

POGLAVJE 1

SPLOŠNA NAČELA

Člen 1

1.  Za določitev prispevka uradnikov v pokojninski sistem iz člena 83(2) Kadrovskih predpisov Komisija vsakih pet let, prvič v letu 2004, opravi aktuarsko oceno ravnotežja pokojninskega sistema in člena 83a(3) Kadrovskih predpisov. V tej oceni je navedeno, ali je prispevek uradnikov zadosten za financiranje ene tretjine stroškov pokojninskega sistema.

▼C3

2.  Ob pripravi pregleda iz člena 83a(4) Kadrovskih predpisov Komisija vsako leto posodobi aktuarsko oceno, pri čemer upošteva populacijske spremembe, opredeljene v členu 9 te priloge, spremembe obrestne mere, opredeljene v členu 10 te priloge in stopnje letne spremembe plačnih lestvic uradnikov, opredeljene v členu 11 te priloge.

▼M112

3.  Ocena in posodobitve se opravijo v vsakem letu n, na podlagi populacije aktivnih članov pokojninskega sistema na dan 31. decembra predhodnega leta (n-1).

▼M131

Člen 2

1.  Vsaka posodobitev prispevne stopnje začne učinkovati 1. julija, sočasno z letno posodobitvijo osebnih prejemkov v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov. Nobena posodobitev ne sme povzročiti, da bi bil prispevek več kot eno odstotno točko nad ali pod stopnjo, veljavno v predhodnem letu.

2.  Razlika med posodobitvijo prispevne stopnje, ki bi izhajala iz aktuarskega izračuna, in med posodobitvijo, ki izhaja iz odstopanja iz zadnjega stavka odstavka 1, se nikoli ne izterja ali posledično upošteva pri kasnejših aktuarskih izračunih. Prispevna stopnja, ki bi izhajala iz aktuarskega izračuna, se navede v poročilu o oceni iz člena 1 te priloge.

▼M112



POGLAVJE 2

OCENA AKTUARSKEGA RAVNOTEŽJA

Člen 3

V petletnih aktuarskih ocenah se določijo pogoji za uravnoteženje, pri čemer se kot obremenitve sistema upoštevajo starostne pokojnine, opredeljene v členu 77 Kadrovskih predpisov, invalidnine, opredeljene v členu 78 Kadrovskih predpisov, družinske pokojnine, opredeljene v členih 79 in 80 Kadrovskih predpisov.

Člen 4

1.  Aktuarsko ravnotežje se oceni na podlagi metode izračunavanja, določene v tem poglavju.

2.  Po tej metodi predstavlja „aktuarska vrednost“ pokojninskih pravic, pridobljenih pred datumom izračuna, preteklo obveznost iz delovnega razmerja, medtem ko predstavlja aktuarska vrednost pokojninskih pravic, ki bodo pridobljene v letu dela, ki se začne na datum izračuna, „strošek iz delovnega razmerja“.

3.  Domneva se, da se bodo vse upokojitve (razen zaradi invalidnosti) pojavile v določeni povprečni starosti (r). Povprečno upokojitveno starost je treba posodobiti le ob petletni aktuarski oceni iz člena 1 te priloge, za različne skupine zaposlenih je ta lahko različna.

4.  Pri določanju aktuarskih vrednosti:

(a) se upoštevajo prihodnje spremembe uradnikove osnovne plače med datumom izračuna in domnevno upokojitveno starostjo;

(b) se ne upoštevajo pokojninske pravice, prislužene pred datumom izračuna (pretekla obveznost iz delovnega razmerja).

5.  V aktuarski oceni stroškov iz delovnega razmerja se upoštevajo vse ustrezne določbe, predvidene v teh Kadrovskih predpisih (predvsem v Prilogah VIII in XIII).

6.  Za določitev realne diskontne stopnje in letne spremembe plačnih lestvic uradnikov ►M128  Unije ◄ se uporabi postopek glajenja. Glajenje se dobi s pomočjo ►M131  tridesetletne ◄ drseče sredine obrestnih mer in povišanja plačnih lestvic.

Člen 5

1.  Formula za prispevek temelji na enačbi:

image

2.  Prispevek uslužbencev za stroške financiranja pokojninskega sistema se izračuna kot ena tretjina razmerja med stroškom iz delovnega razmerja za tekoče leto (n) za vse uradnike, ki so aktivni člani pokojninskega sistema in med seštevkom letnih osnovnih plač za isto populacijo aktivnih članov pokojninskega sistema na dan 31. decembra predhodnega leta (n-1).

3.  Strošek iz delovnega razmerja je znesek:

(a) stroška iz delovnega razmerja za upokojitev (podrobnosti v členu 6 te priloge), to je aktuarska vrednost pokojninskih pravic, ki bodo pridobljene med letom n, vključno z vrednostjo tistega dela te pokojnine, ki bo postal izplačljiv preživelemu zakoncu in/ali vzdrževanim otrokom ob smrti uradnika po upokojitvi (vsota, ki se izplača po smrti);

(b) stroška iz delovnega razmerja za invalidnost (podrobnosti v členu 7 te priloge), to je aktuarska vrednost pokojninskih pravic, ki bodo postale izplačljive aktivnim uradnikom, za katere se pričakuje, da bodo v letu n postali invalidi; in

(c) stroška iz delovnega razmerja za družinske pokojnine (podrobnosti v členu 8 te priloge), to je aktuarska vrednost pokojninskih pravic, ki bodo postale izplačljive na račun aktivnih uradnikov, za katere se pričakuje, da bodo v letu n umrli.

4.  Ocena stroškov iz delovnega razmerja temelji na pokojninskih pravicah in ustreznih anuitetah, določenih v členih 6 do 8 te priloge.

Aktuarska sedanja vrednost anuitet je en EUR letno, ob upoštevanju obrestne mere, stopnje letne sprememb plačnih lestvic in verjetnosti preživetja do upokojitvene starosti.

5.  Upošteva se znesek življenjskega minimuma, naveden v poglavju 2 naslova V Kadrovskih predpisov in v Prilogi VIII.

Člen 6

1.  Za izračun vrednosti starostnih pokojnin se pokojninske pravice, pridobljene v letu n, izračunajo za vsakega aktivnega uradnika tako, da se njegova predvidena osnovna plača ob upokojitvi pomnoži z zanj veljavnim odmernim faktorjem.

Če so kumulativne pokojninske pravice (pravice iz zaposlitve, vključno s premestitvami), pripisane uradniku na dan 31. decembra leta n-1, vsaj 70 %, se šteje, da v letu n ni pridobil pravice do pokojnine.

2.  Predvidena osnovna plača (PS) ob upokojitvi se izračuna iz osnovne plače na dan 31. decembra predhodnega leta in ob upoštevanju stopnje letne rasti plačnih lestvic ter ocenjene letne stopnje rasti zaradi delovne dobe in napredovanja, kakor sledi:

image

pri čemer je:

SAL = sedanja plača

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

ISP = ocenjena letna stopnja rasti zaradi delovne dobe in napredovanj

m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)

Ker se opravijo realni izračuni, brez inflacije, sta stopnja letne spremembe v plačnih lestvicah in letna stopnja rasti zaradi delovne dobe in napredovanj, stopnji rasti brez inflacije.

3.  Na podlagi izračuna pokojninskih pravic, ki jih zasluži uradnik, se aktuarska vrednost teh pokojninskih pravic (in pokojnin, izplačljivih preživelim družinskim članom) izračuna tako, da se letne pokojninske pravice, opredeljene zgoraj, pomnožijo z vsoto:

(a) takoj plačljive, za m let odložene anuitete, v starosti x:

image

pri čemer je:

x = starost uradnika na dan 31. december leta n-1

τ = obrestna mera

kpx = verjetnost, da bo oseba, stara x let, čez k let še živa

m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

ω = zgornja meja iz tablic umrljivosti;

in

(b) takoj plačljive odložene anuitete, izplačljive preživelim družinskim članom v starostih x in y, pri čemer je y domnevna starost zakonca. Ta slednja anuiteta se pomnoži z verjetnostjo, da je uradnik poročen in s stopnjo, veljavno za izplačilo preživelim družinskim članom, določeno v skladu s prilogo VIII:

image

pri čemer je:

x = starost uradnika na dan 31. december leta n-1

y = starost uradnikovega zakonca na dan 31. decembra leta n-1

τ = obrestna mera

kpx = verjetnost, da bo uradnik, star x let, čez k let še živ

kpy = verjetnost, da bo oseba, stara y let (zakonec uradnika, starega x let), čez k let še živa

m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

ω = zgornja meja iz tablic umrljivosti.

4.  Izračun stroškov iz delovnega razmerja za upokojitev upošteva:

(a) odmerno premijo za uradnike, ki ostanejo v delovnem razmerju po upokojitveni starosti;

(b) koeficient znižanja za uradnike, ki prenehajo delati pred upokojitveno starostjo.

Člen 7

1.  Za izračun vrednosti invalidnin se število invalidnin, za katere se pričakuje, da bodo postale izplačljive v letu n, oceni tako, da se za vsakega aktivnega uradnika uporabi verjetnost, da v letu n postane invalid. To verjetnost se nato pomnoži z letnim zneskom invalidnin, do katerih bo upravičen uradnik.

2.  Pri izračunu aktuarske vrednosti invalidnin, ki se prvič izplačajo v letu n, se uporabijo naslednje anuitete:

(a) takoj plačljiva začasna anuiteta v starosti x let:

image

pri čemer je:

x = starost uradnika na dan 31. december leta n-1

τ = obrestna mera

kpx = verjetnost, da bo oseba, stara x let, čez k let še živa

m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic),

in

(b) takoj plačljiva anuiteta, ki se izplača preživelim družinskim članom. Ta slednja anuiteta se pomnoži z verjetnostjo, da je uradnik poročen in z stopnjo, veljavno za izplačilo preživelim družinskim članom:

image

pri čemer je:

x = starost uradnika na dan 31. december leta n-1

y = starost uradnikovega zakonca na dan 31. decembra leta n-1

τ = obrestna mera

kpx = verjetnost, da bo oseba, stara x let, čez k let še živa

m = razlika med pričakovano upokojitveno starostjo (r) in sedanjo starostjo uradnika (x)

kpy = verjetnost, da bo oseba, stara y let (zakonec osebe, stare x let), čez k let še živa

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

Člen 8

1.  Vrednost pokojninskih pravic, ki bodo v letu n postale izplačljive preživelim družinskim članom, se meri tako, da se za vsakega uradnika uporabi verjetnost, da med letom lahko umre. Nato se to verjetnost pomnoži z letnim zneskom zakončeve pokojnine, ki bo postala izplačljiva v tekočem letu. Pri izračunu se upoštevajo morebitne pokojnine po starših, ki lahko postanejo izplačljive.

2.  Pri izračunu aktuarske vrednosti pokojninskih pravic, ki bodo postale izplačljive preživelim družinskim članom v letu n, se uporabi takoj plačljiva anuiteta. Ta anuiteta se pomnoži z verjetnostjo, da je uradnik poročen:

image

pri čemer je:

y = starost uradnikovega zakonca na dan 31. decembra leta n-1

τ = obrestna mera

kpy = verjetnost, da bo oseba, stara y let (zakonec osebe, stare x let), čez k let še živa

GSG = ocenjena letna stopnja splošne rasti plač (stopnja letne spremembe plačnih lestvic)

ω = zgornja meja iz tabel umrljivosti.



POGLAVJE 3

SISTEM IZRAČUNAVANJA

Člen 9

1.  Demografski parametri, ki se upoštevajo pri aktuarski oceni, temeljijo na opazovanju populacije, vključene v sistem, in se sestoji iz aktivno zaposlenih in upokojencev. Te podatke Komisija zbira letno, pri čemer uporabi podatke, ki jih dobi od različnih institucij in agencij, katerih zaposleni so vključeni v sistem.

Na podlagi opazovanja te populacije se sklepa predvsem na strukturo populacije, povprečno upokojitveno starost in preglednice invalidnosti.

2.  Tabele umrljivosti se nanašajo na populacijo, ki ima kar najbolj podobne značilnosti kot populacija, ki je vključena v sistem. Posodobijo se le ob petletni aktuarski oceni iz člena 1 te priloge.

Člen 10

1.  Obrestne mere, ki se upoštevajo pri aktuarskih izračunih, temeljijo na opazovanih povprečnih letnih obrestnih merah dolgoročnih javnih dolgov držav članic, ki jih objavi Komisija. Za izračun ustrezne obrestne mere brez inflacije, potrebne za aktuarske izračune, se uporabi ustrezen indeks cen življenjskih potrebščin.

2.  Efektivna letna mera, ki se uporabi pri aktuarskih izračunih, je povprečje dejanskih povprečnih obrestnih mer za ►M131  30 let ◄ pred tekočim letom.

Člen 11

1.  Letna sprememba plačnih lestvic uradnikov, ki se upošteva pri aktuarskih izračunih, temelji na posebnih kazalcih iz člena 1(4) Priloge XI.

2.  Efektivna letna mera, ki se uporabi pri aktuarskih izračunih, je povprečje neto posebnih kazalcev za Evropsko unijo za ►M131  30 let ◄ pred tekočim letom.

▼M131

Člen 11a

Do leta 2020 se za uporabo členov 4(6), 10(2) in 11(2) te priloge drseča sredina izračunava na podlagi naslednje časovne lestvice:

V letu 2014 – 16 let

V letu 2015 – 18 let

V letu 2016 – 20 let

V letu 2017 – 22 let

V letu 2018 – 24 let

V letu 2019 – 26 let

V letu 2020 – 28 let.

▼M131

Člen 12

Obrestna mera iz členov 4 in 8 Priloge VIII za izračun obrestnih obresti je efektivna obrestna mera iz člena 10 te priloge in se ob petletnih aktuarskih ocenah po potrebi posodobi.

V zvezi s posodobitvijo se obrestna mera iz členov 4 in 8 Priloge VIII razume kot referenčna obrestna mera. Komisija informativno objavi posodobljene efektivne obrestne mere v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

▼M112



POGLAVJE 4

IZVAJANJE

Člen 13

1.  Za tehnično izvajanje te priloge je odgovoren Eurostat.

2.  Pri pripravi aktuarske ocene iz člena 1 te priloge Eurostatu pomaga eden ali več usposobljenih neodvisnih strokovnjakov. Eurostat jim zagotovi predvsem parametre iz členov 9 do 11 te priloge.

3.  Vsako leto 1. septembra Eurostat predloži poročilo o oceni in posodobitvah iz člena 1 te priloge.

4.  Vsa vprašanja glede metodologije, ki se pojavijo pri izvajanju te priloge, obravnava Eurostat v sodelovanju z nacionalnimi strokovnjaki iz ustreznih organov držav članic in usposobljenim neodvisnim strokovnjakom ali strokovnjaki. V ta namen Eurostat skliče sestanek te skupine vsaj vsako leto. Če se zdi Eurostatu potrebno, lahko sestanke skliče pogosteje.



POGLAVJE 5

KLAVZULA O REVIZIJI

▼M131

Člen 14

1.  Komisija v letu 2022 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu upošteva proračunske posledice te priloge in oceni aktuarsko ravnotežje pokojninskega sistema. Če bo to primerno, bo Komisija na podlagi tega poročila podala predlog za spremembo te priloge.

2.  Komisija v letu 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo o uporabi te priloge.

▼M112




PRILOGA XIII

Prehodni ukrepi, ki se uporabljajo za uradnike ►M128  Unije ◄ (člen 107a Kadrovskih predpisov)

Oddelek 1

Člen 1

1.  V obdobju od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006 se člen 5(1) in (2) Kadrovskih predpisov nadomesti z naslednjim:

„1. Delovna mesta, ki jih urejajo Kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v padajočem vrstnem redu v štiri kategorije, in sicer A*, B*, C* in D*.

2. V kategoriji A* je dvanajst, v kategoriji B* devet, v kategoriji C* sedem in v kategoriji D* pet razredov.“

2.  Vsako sklicevanje na datum zaposlitve se šteje kot sklicevanje na datum začetka dela.

Člen 2

1.  1. maja 2004 se, ob upoštevanju člena 8 te priloge, razredi uradnikov, ki imajo enega od upravnih statusov, določenih v členu 35 Kadrovskih predpisov, preimenujejo na naslednji način:



Prejšnji razred

Nov (vmesni razred)

Prejšnji razred

Nov (vmesni razred)

Prejšnji razred

Nov (vmesni razred)

Prejšnji razred

Nov (vmesni razred)

A1

A*16

 

 

 

 

 

 

A2

A*15

 

 

 

 

 

 

A3/LA3

A*14

 

 

 

 

 

 

A4/LA4

A*12

 

 

 

 

 

 

A5/LA5

A*11

 

 

 

 

 

 

A6/LA6

A*10

B1

B*10

 

 

 

 

A7/LA7

A*8

B2

B*8

 

 

 

 

A8/LA8

A*7

B3

B*7

C1

C*6

 

 

 

 

B4

B*6

C2

C*5

 

 

 

 

B5

B*5

C3

C*4

D1

D*4

 

 

 

 

C4

C*3

D2

D*3

 

 

 

 

C5

C*2

D3

D*2

 

 

 

 

 

 

D4

D*1

2.  Ob upoštevanju določb člena 7 te priloge se osnovne mesečne plače določijo za vsak razred in stopnjo, kakor predvidevajo naslednje tabele (v evrih):



 (1) (2)Kategorija A

Prejšnji razredi

Nov vmesni razred

1

2

3

4

5

6

7

8

A1

A*16

14 822,86

15 445,74

16 094,79

16 094,79

16 094,79

16 094,79

 

 

 

 

12 717,09

13 392,63

14 068,17

14 743,71

15 419,25

16 094,79

 

 

 

 

0,8579377

0,8670760

0,8740822

0,9160548

0,9580274

1,0

 

 

A2

A*15

13 100,93

13 651,45

14 225,11

14 620,87

14 822,86

15 445,74

 

 

 

 

11 285,38

11 930,01

12 574,64

13 219,27

13 863,90

14 508,53

 

 

 

 

0,8614182

0,8739006

0,8839749

0,9041370

0,9353053

0,9393224

 

 

A3

A*14

11 579,04

12 065,60

12 572,62

12 922,41

13 100,93

13 651,45

14 225,11

14 822,86

 

 

9 346,34

9 910,20

10 474,06

11 037,92

11 601,78

12 165,64

12 729,50

13 293,36

 

 

0,8071775

0,8213599

0,8330849

0,8541688

0,8855692

0,8911610

0,8948613

0,8968148

 

A*13

10 233,93

10 663,98

11 112,09

11 421,25

11 579,04

 

 

 

A4

A*12

9 045,09

9 425,17

9 821,23

10 094,47

10 233,93

10 663,98

11 112,09

11 579,04

 

 

7 851,92

8 292,03

8 732,14

9 172,25

9 612,36

10 052,47

10 492,58

10 932,69

 

 

0,8680864

0,8797751

0,8891086

0,9086411

0,9392638

0,9426565

0,9442490

0,9441793

A5

A*11

7 994,35

8 330,28

8 680,33

8 921,83

9 045,09

9 425,17

9 821,23

10 233,93

 

 

6 473,51

6 857,02

7 240,53

7 624,04

8 007,55

8 391,06

8 774,57

9 158,08

 

 

0,8097606

0,8231440

0,8341307

0,8545377

0,8852925

0,8902821

0,8934288

0,8948742

A6

A*10

7 065,67

7 362,57

7 671,96

7 885,41

7 994,35

8 330,28

8 680,33

9 045,09

 

 

5 594,32

5 899,56

6 204,80

6 510,04

6 815,28

7 120,52

7 425,76

7 731,00

 

 

0,7917607

0,8012909

0,8087633

0,8255804

0,8525121

0,8547756

0,8554698

0,8547179

 

A*9

6 244,87

6 507,29

6 780,73

6 969,38

7 065,67

 

 

 

A7

A*8

5 519,42

5 751,35

5 993,03

6 159,77

6 244,87

6 507,29

 

 

 

 

4 815,59

5 055,21

5 294,83

5 534,45

5 774,07

6 013,69

 

 

 

 

0,8724812

0,8789606

0,8834980

0,8984832

0,9246101

0,9241466

 

 

A8

A*7

4 878,24

5 083,24

5 296,84

5 444,21

5 519,42

 

 

 

 

 

4 258,95

4 430,71

 

 

 

 

 

 

 

 

0,8730505

0,8716311

 

 

 

 

 

 

 

A*6

4 311,55

4 492,73

4 681,52

4 811,77

4 878,24

 

 

 

 

A*5

3 810,69

3 970,82

4 137,68

4 252,80

4 311,55

 

 

 

(1)   Številke v tabeli v poševnem tisku se nanašajo na prejšnje plače, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, pred 1. majem 2004. V te tabele so vključene zgolj kot pojasnilo in nimajo nobenih pravnih posledic.

(2)   Številka, zapisana v tretji vrsti vsake stopnje je koeficient, ki pomeni razmerje med osnovno plačo pred in po 1. maju 2004.



 (1) (2)Kategorija B

Prejšnji razredi

Nov vmesni razred

1

2

3

4

5

6

7

8

 

B*11

7 994,35

8 330,28

8 680,33

8 921,83

9 045,09

 

 

 

B1

B*10

7 065,67

7 362,57

7 671,96

7 885,41

7 994,35

8 330,28

8 680,33

9 045,09

 

 

5 594,32

5 899,56

6 204,80

6 510,04

6 815,28

7 120,52

7 425,76

7 731,00

 

 

0,7917607

0,8012909

0,8087633

0,8255804

0,8525121

0,8547756

0,8554698

0,8547179

 

B*9

6 244,87

6 507,29

6 780,73

6 969,38

7 065,67

 

 

 

B2

B*8

5 519,42

5 751,35

5 993,03

6 159,77

6 244,87

6 507,29

6 780,73

7 065,67

 

 

4 847,05

5 074,29

5 301,53

5 528,77

5 756,01

5 983,25

6 210,49

6 437,73

 

 

0,8781810

0,8822781

0,8846160

0,8975611

0,9217181

0,9194688

0,9159029

0,9111280

B3

B*7

4 878,24

5 083,24

5 296,84

5 444,21

5 519,42

5 751,35

5 993,03

6 244,87

 

 

4 065,67

4 254,62

4 443,57

4 632,52

4 821,47

5 010,42

5 199,37

5 388,32

 

 

0,8334297

0,8369898

0,8389096

0,8509077

0,8735465

0,8711729

0,8675695

0,8628394

B4

B*6

4 311,55

4 492,73

4 681,52

4 811,77

4 878,24

5 083,24

5 296,84

5 519,42

 

 

3 516,44

3 680,31

3 844,18

4 008,05

4 171,92

4 335,79

4 499,66

4 663,53

 

 

0,8155860

0,8191701

0,8211393

0,8329679

0,8552101

0,8529580

0,8494989

0,8449312

B5

B*5

3 810,69

3 970,82

4 137,68

4 252,80

4 311,55

4 492,73

4 681,52

4 878,24

 

 

3 143,24

3 275,85

3 408,46

3 541,07

3 673,68

3 806,29

3 938,90

4 071,51

 

 

0,8248480

0,8249807

0,8237611

0,8326444

0,8520555

0,8472109

0,8413720

0,8346268

 

B*4

3 368,02

3 509,54

3 657,02

3 758,76

3 810,69

 

 

 

 

B*3

2 976,76

3 101,85

3 232,19

3 322,12

3 368,02

 

 

 

(1)   Številke v tabeli v poševnem tisku se nanašajo na prejšnje plače, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, pred 1. majem 2004. V te tabele so vključene zgolj kot pojasnilo in nimajo nobenih pravnih posledic.

(2)   Številka, zapisana v tretji vrsti vsake stopnje je koeficient, ki pomeni razmerje med osnovno plačo pred in po 1. maju 2004.



 (1) (2)Kategorija C

Prejšnji razredi

Nov vmesni razred

1

2

3

4

5

6

7

8

 

C*7

4 878,24

5 083,24

5 296,84

5 444,21

5 519,42

 

 

 

C1

C*6

4 311,55

4 492,73

4 681,52

4 811,77

4 878,24

5 083,24

5 296,84

5 519,42

 

 

3 586,63

3 731,26

3 875,89

4 020,52

4 165,15

4 309,78

4 454,41

4 599,04

 

 

0,8318656

0,8305106

0,8279127

0,8355595

0,8538223

0,8478411

0,8409561

0,8332470

C2

C*5

3 810,69

3 970,82

4 137,68

4 252,80

4 311,55

4 492,73

4 681,52

4 878,24

 

 

3 119,61

3 252,15

3 384,69

3 517,23

3 649,77

3 782,31

3 914,85

4 047,39

 

 

0,8186470

0,8190122

0,8180164

0,8270387

0,8465100

0,8418734

0,8362348

0,8296824

C3

C*4

3 368,02

3 509,54

3 657,02

3 758,76

3 810,69

3 970,82

4 137,68

4 311,55

 

 

2 910,01

3 023,56

3 137,11

3 250,66

3 364,21

3 477,76

3 591,31

3 704,86

 

 

0,8640121

0,8615260

0,8578323

0,8648224

0,8828349

0,8758292

0,8679526

0,8592873

C4

C*3

2 976,76

3 101,85

3 232,19

3 322,12

3 368,02

3 509,54

3 657,02

3 810,69

 

 

2 629,42

2 735,93

2 842,44

2 948,95

3 055,46

3 161,97

3 268,48

3 374,99

 

 

0,8833161

0,8820317

0,8794161

0,8876711

0,9071977

0,9009642

0,8937550

0,8856638

C5

C*2

2 630,96

2 741,52

2 856,72

2 936,20

2 976,76

 

 

 

 

 

2 424,48

2 523,83

2 623,18

2 722,53

 

 

 

 

 

 

0,9215191

0,9205951

0,9182489

0,9272291

 

 

 

 

 

C*1

2 325,33

2 423,04

2 524,86

2 595,11

2 630,96

 

 

 

(1)   Številke v tabeli v poševnem tisku se nanašajo na prejšnje plače, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, pred 1. majem 2004. V te tabele so vključene zgolj kot pojasnilo in nimajo nobenih pravnih posledic.

(2)   Številka, zapisana v tretji vrsti vsake stopnje je koeficient, ki pomeni razmerje med osnovno plačo pred in po 1. maju 2004.



 (1) (2)Kategorija D

Prejšnji razredi

Nov vmesni razred

1

2

3

4

5

6

7

8

 

D*5

3 810,69

3 970,82

4 137,68

4 252,8

4 311,55

 

 

 

D1

D*4

3 368,02

3 509,54

3 657,02

3 758,76

3 810,69

3 970,82

4 137,68

4 311,55

 

 

2 740,03

2 859,83

2 979,63

3 099,43

3 219,23

3 339,03

3 458,83

3 578,63

 

 

0,8135433

0,8148732

0,8147699

0,8245884

0,8447893

0,8408918

0,8359346

0,8300101

D2

D*3

2 976,76

3 101,85

3 232,19

3 322,12

3 368,02

3 509,54

3 657,02

3 810,69

 

 

2 498,38

2 604,79

2 711,20

2 817,61

2 924,02

3 030,43

3 136,84

3 243,25

 

 

0,8392951

0,8397537

0,8388121

0,8481361

0,8681718

0,8634835

0,8577585

0,8510926

D3

D*2

2 630,96

2 741,52

2 856,72

2 936,20

2 976,76

3 101,85

3 232,19

3 368,02

 

 

2 325,33

2 424,85

2 524,37

2 623,89

2 723,41

2 822,93

2 922,45

3 021,97

 

 

0,8838333

0,8844911

0,8836603

0,8936346

0,9148907

0,9100795

0,9041702

0,8972542

D4

D*1

2 325,33

2 423,04

2 524,86

2 595,11

 

2 630,96

 

 

 

 

2 192,47

2 282,38

2 372,29

2 462,20

 

 

 

 

 

 

0,9428640

0,9419476

0,9395718

0,9487849

 

 

 

 

(1)   Številke v tabeli v poševnem tisku se nanašajo na prejšnje plače, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, pred 1. majem 2004. V te tabele so vključene zgolj kot pojasnilo in nimajo nobenih pravnih posledic.

(2)   Številka, zapisana v tretji vrsti vsake stopnje je koeficient, ki pomeni razmerje med osnovno plačo pred in po 1. maju 2004.

3.  Plače za nove vmesne razrede se uporabljajo kot veljavni zneski v smislu člena 7 te priloge.

Člen 3

Postopek, opisan v členu 2(1) te priloge, ne vpliva na uradnikovo stopnjo in položaj, pridobljen v razredu in stopnji. Plače se določijo v skladu s členom 7 te priloge.

Člen 4

Za namene teh določb in za obdobje, opredeljeno v uvodnem stavku člena 1 te priloge, se:

(a) besedi „funkcionalna skupina“ nadomestita s „kategorija“:

(i) v Kadrovskih predpisih v:

 členu 5(5),

 členu 6(1),

 členu 7(2),

 členu 31(1),

 tretjem odstavku člena 32,

 členu 39, točki (f),

 členu 40(4),

 lenu 41(3),

 členu 51 (1), (2), (8) in (9),

 prvem odstavku člena 78;

(ii) v Prilogi II h Kadrovskim predpisom v četrtem odstavku člena 1;

(iii) v Prilogi III h Kadrovskim predpisom v:

 členu 1(1), točki (c),

 četrtem odstavku člena 3;

(iv) v Prilogi IX h Kadrovskim predpisom v:

 členu 5,

 členu 9(1), točkah (f) in (g);

(b) besedilo „funkcionalna skupina AD“ nadomesti s „kategorija A*“:

(i) v Kadrovskih predpisih v:

 členu 5(3), točki (c);

 tretjem odstavku člena 48;

 drugem odstavku člena 56;

(ii) v Prilogi II h Kadrovskim predpisom v prvem odstavku člena 10;

(c) besedilo „funkcionalna skupina AST“ nadomesti s „kategorije B*, C* in D*“:

(i) v Kadrovskih predpisih v:

 drugem odstavku člena 43;

 tretjem odstavku člena 48;

(ii) v Prilogi VI h Kadrovskim predpisom v členih 1 in 3;

(d) v tretjem odstavku člena 56 Kadrovskih predpisov se besedilo „razredi AST 1 do AST 4“ nadomesti s „kategorije C* in D* razredov 1 do 4“;

(e) v členu 5(3)(a) Kadrovskih predpisov se besedilo „funkcionalna skupina AST“ nadomesti s „kategoriji B* in C*“;

(f) člen 29(4) Kadrovskih predpisov se nadomesti z: „Evropski parlament organizira pred 1. majem 2006 vsaj en natečaj za kategorije C*, B* in A*“;

(g) v drugem odstavku člena 43 Kadrovskih predpisov se besedi „funkcijo upravljavca“ nadomestita s „funkcijo v naslednji višji kategoriji“;

(h) v členu 45a(1) Kadrovskih predpisov se besedilo „funkcionalne skupine AST lahko“ nadomesti s „kategorije B* lahko“, besedilo „v funkcionalni skupini AD“ pa z „na delovno mesto v kategoriji A*“;

(i) v členu 46 Kadrovskih predpisov se besedilo „AD 9 do AD 14“ nadomesti z „A*9 do A*14“;

(j) v odstavku 2 člena 29 Kadrovskih predpisov se besedilo „razredu AD 16 ali AD 15“ nadomesti z „razredu A*16 ali A*15“, besedilo „razredu AD 15 ali 14“ pa z „razredu A*15 ali A*14“;

(k) v prvem odstavku člena 12 Priloge II h Kadrovskim predpisom se besedilo „AD 14“ nadomesti z „A*14“;

(l) v členu 5 Priloge IX h Kadrovskim predpisom se:

(i) v odstavku 2 besedilo „AD 13“ nadomesti z „A*13“;

(ii) v odstavku 3 besedilo „AD 14“ nadomesti z „A*14 ali višji“, besedilo „AD 16 ali 15“ pa z „A*16 ali A*15“;

(iii) v odstavku 4 besedilo „AD 16“ nadomesti z „A*16“, besedilo „AD 15“ pa z „A*15“;

(m) v drugem odstavku člena 43 Kadrovskih predpisov se črta besedilo „v razred 4 ali višje“;

(n) v členu 5(4) Kadrovskih predpisov se sklic na Prilogo I, točko A, nadomesti s sklicem na Prilogo XIII.1;

(o) povsod v besedilu Kadrovskih predpisov se sklic na osnovno mesečno plačo uradnika iz razreda AST 1 nadomesti s sklicem na osnovno mesečno plačo uradnika iz razreda D*1.

Člen 5

1.  Ne glede na člen 45 Kadrovskih predpisov uradniki, ki so 1. maja 2004 upravičeni do napredovanja, ohranijo upravičenost, tudi če v svojem razredu niso dopolnili najmanj dveh let.

2.  Uradniki, ki so pred 1. majem 2006 na seznamu kandidatov, primernih za premestitev iz ene kategorije v drugo, so, če pride do premestitve po 1. maju 2004, razporejeni v razred in stopnjo, ki so jo imeli v prejšnji kategoriji, ali, v nasprotnem primeru, na prvo stopnjo v začetnem razredu nove kategorije.

3.  Členi 1 do 11 te priloge se uporabljajo za pred 1. majem 2004 zaposlene začasne uslužbence, ki se kasneje zaposlijo kot uradniki v skladu z odstavkom 4.

4.  Začasni uslužbenci, ki so pred 1. majem 2006 na seznamu kandidatov, primernih za premestitev iz ene kategorije v drugo, ali na seznamu uspešnih kandidatov notranjega natečaja, so, če se zaposlijo po 1. maju 2004, razporejeni v razred in stopnjo, ki so jo imeli kot začasni uslužbenci v prejšnji kategoriji, ali, v nasprotnem primeru, na prvo stopnjo v začetnem razredu nove kategorije.

5.  Uradnik, ki je na dan 30. aprila 2004 v razredu A3, ob imenovanju za direktorja po tem datumu napreduje v naslednji višji razred v skladu s členom 7(5) te priloge. Zadnji stavek člena 46 Kadrovskih predpisov se ne uporablja.

Člen 6

Brez poseganja v člena 9 in 10 te priloge se za prvo napredovanje uradnikov, zaposlenih pred 1. majem 2004, odstotek iz člena 6(2) Kadrovskih predpisov in Priloge I, točke B h Kadrovskim predpisom prilagodi, da je skladen z ureditvijo, ki je v vsaki instituciji veljala pred tem datumom.

Če uradnik napreduje pred 1. majem 2004, urejajo tako napredovanje določbe Kadrovskih predpisov, ki so v veljavi na datum začetka veljavnosti napredovanja.

Člen 7

Osnovne mesečne plače uradnikov, zaposlenih pred 1. majem 2004, se določijo v skladu z naslednjimi pravili:

1. Preimenovanje razredov na podlagi člena 2(1) te priloge ne sme povzročiti nobenih sprememb uradniku izplačane osnovne plače.

2. Za vsakega uradnika se 1. maja 2004 izračuna množitelj. Ta množitelj je enak razmerju med osnovno mesečno plačo, ki jo je uradnik dobival pred 1. majem 2004, in veljavnim zneskom, določenim v členu 2(2) te priloge.

Osnovna mesečna plača, izplačana uradniku 1. maja 2004, je enaka zmnožku veljavnega zneska in množitelja.

Množitelj se uporabi za določitev osnovne plače uradnika po povišanju v stopnji ali ►M131  posodobitvi ◄ osebnih prejemkov.

3. Ne glede na prejšnje določbe v obdobju po 1. maju 2004 mesečna plača uradnika ne sme biti nižja od tiste, ki bi jo po sistemu, veljavnem pred tem datumom, prejemal zaradi samodejnega povišanja v stopnji prejšnjega razreda. Za vsak razred in stopnjo se upošteva prejšnja osnovna plača, ki je enaka veljavnemu znesku po 1. maju 2004, pomnoženem s koeficientom, opredeljenim v členu 2(2) te priloge.

4. Uradnik v razredih A*10 do A*16 in AD 10 do 16, ki je na dan 30. aprila 2004 vodja enote, direktor ali generalni direktor, ali ki je nato imenovan za vodjo enote, direktorja ali generalnega direktorja in ki je prvih devet mesecev uspešno opravljal svoje nove naloge, je upravičen do povečanja osnovne mesečne plače, ki ustreza odstotku med prvo in drugo stopnjo vsakega razreda, kakor je določeno v tabelah iz člena 2(1) in člena 8(1) te priloge.

5. Brez poseganja v odstavek 3 povzroči prvo napredovanje po 1. maju 2004, glede na uradnikovo kategorijo pred 1. majem 2004 in stopnjo ob uveljavitvi napredovanja, povečanje uradnikove osnovne mesečne plače, ki se določi na podlagi naslednje tabele:



Stopnja

Razred

1

2

3

4

5

6

7

8

A

13,1 %

11,0 %

6,8 %

5,7 %

5,5 %

5,2 %

5,2 %

4,9 %

B

11,9 %

10,5 %

6,4 %

4,9 %

4,8 %

4,7 %

4,5 %

4,3 %

C

8,5 %

6,3 %

4,6 %

4,0 %

3,9 %

3,7 %

3,6 %

3,5 %

D

6,1 %

4,6 %

4,3 %

4,1 %

4,0 %

3,9 %

3,7 %

3,6 %

Za določitev veljavnega odstotka se vsak razred razdeli na navidezne stopnje, ki ustrezajo dvema mesecema dela in na navidezne odstotke, zmanjšane za eno dvanajstino razlike med odstotkom za zadevno in naslednjo višjo stopnjo.

Pri izračunu plače pred napredovanjem za uradnika, ki ni v zadnji stopnji svojega razreda, se uporabi vrednost navidezne stopnje. Za namene te določbe se tudi vsak razred razdeli na navidezne plače, ki se povečajo za eno dvanajstino dveletnega povišanja za ta razred, kar velja za celoten razpon dejanskih stopenj.

6. Ob tem prvem napredovanju se določi nov množitelj. Navedeni množitelj je enak razmerju med novo osnovno mesečno plačo, ki izhaja iz uporabe odstavka 5 in veljavnim zneskom iz člena 2(2) te priloge. Ob upoštevanju odstavka 7 se množitelj uporabi za plačo po povišanju v stopnji in po prilagoditvi osebnih prejemkov.

7. Če je množitelj po napredovanju manjši od 1, ostane uradnik, z odstopanjem od člena 44 Kadrovskih predpisov, na prvi stopnji novega razreda ves čas, ko je množitelj manjši od 1 ali dokler ne napreduje. Izračuna se nov množitelj, da se upošteva vrednost povišanja v stopnji, do katerega bi bil ali bila upravičena po navedenem členu. Ko množitelj doseže 1, začne uradnik napredovati v stopnji v skladu s členom 44 Kadrovskih predpisov. Če je množitelj višji od 1, se preostanek pretvori v delovno dobo za to stopnjo.

8. Množitelj se uporabi ob naslednjih napredovanjih.

Člen 8

1.  Z začetkom veljavnosti od 1. maja 2006 se razredi, uvedeni s členom 2(1), preimenujejo, kakor sledi:



Prejšnji (vmesni) razred

Nov razred

Prejšnji (vmesni) razred

Nov razred

A*16

AD 16

 

 

A*15

AD 15

 

 

A*14

AD 14

 

 

A*13

AD 13

 

 

A*12

AD 12

 

 

A*11

AD 11

B*11

AST 11

A*10

AD 10

B*10

AST 10

A*9

AD 9

B*9

AST 9

A*8

AD 8

B*8

AST 8

A*7

AD 7

B*7/C*7

AST 7

A*6

AD 6

B*6/C*6

AST 6

A*5

AD 5

B*5/C*5/D*5

AST 5

 

 

B*4/C*4/D*4

AST 4

 

 

B*3/C*3/D*3

AST 3

 

 

C*2/D*2

AST 2

 

 

C*1/D*1

AST 1

2.  Brez poseganja v določbe člena 7 te priloge se osnovne mesečne plače določijo za vsak razred in stopnjo na podlagi tabele iz člena 66 Kadrovskih predpisov. Za uradnike, ki so se zaposlili pred 1. majem 2004, je do začetka veljavnosti njihovega prvega napredovanja po tem datumu tabela naslednja:

▼M136



1/7/2012

STOPNJA

RAZRED

1

2

3

4

5

6

7

8

16

17 054,40

17 771,05

18 517,81

18 517,81

18 517,81

18 517,81

 

 

15

15 073,24

15 706,64

16 366,65

16 822,00

17 054,40

17 771,05

 

 

14

13 322,22

13 882,04

14 465,38

14 867,83

15 073,24

15 706,64

16 366,65

17 054,40

13

11 774,62

12 269,40

12 784,98

13 140,68

13 322,22

 

 

 

12

10 406,80

10 844,10

11 299,79

11 614,16

11 774,62

12 269,40

12 784,98

13 322,22

11

9 197,87

9 584,37

9 987,12

10 264,98

10 406,80

10 844,10

11 299,79

11 774,62

10

8 129,38

8 470,99

8 826,95

9 072,53

9 197,87

9 584,37

9 987,12

10 406,80

9

7 185,01

7 486,94

7 801,55

8 018,60

8 129,38

 

 

 

8

6 350,35

6 617,20

6 895,26

7 087,10

7 185,01

7 486,94

7 801,55

8 129,38

7

5 612,65

5 848,50

6 094,26

6 263,81

6 350,35

6 617,20

6 895,26

7 185,01

6

4 960,64

5 169,10

5 386,31

5 536,16

5 612,65

5 848,50

6 094,26

6 350,35

5

4 384,38

4 568,62

4 760,60

4 893,04

4 960,64

5 169,10

5 386,31

5 612,65

4

3 875,06

4 037,89

4 207,57

4 324,63

4 384,38

4 568,62

4 760,60

4 960,64

3

3 424,90

3 568,82

3 718,79

3 822,25

3 875,06

4 037,89

4 207,57

4 384,38

2

3 027,04

3 154,24

3 286,79

3 378,23

3 424,90

3 568,82

3 718,79

3 875,06

1

2 675,40

2 787,82

2 904,97

2 985,79

3 027,04

 

 

 

▼M112

Člen 9

Od 1. maja 2004 do 30. aprila 2011 in z odstopanjem od Priloge I, točka B, h Kadrovskim predpisom je za uradnike iz razredov AD 12 in 13 ter AST 10 odstotek iz člena 6(2) Kadrovskih predpisov, kakor sledi:



Razred

1. maj 2004 do

 

30.4.2005

30.4.2006

30.4.2007

30.4.2008

30.4.2009

30.4.2010

30.4.2011

A*/AD 13

-

-

5 %

10 %

15 %

20 %

20 %

A*/AD 12

5 %

5 %

5 %

10 %

15 %

20 %

25 %

B*/AST 10

5 %

5 %

5 %

10 %

15 %

20 %

20 %

▼M131 —————

▼M112

Člen 11

Člen 45(2) se ne uporablja za napredovanja, ki začnejo veljati pred 1. majem 2006.



Oddelek 2

Člen 12

1.  Med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006 se sklic na razrede iz funkcionalnih skupin AST in AD v odstavkih 2 in 3 člena 31 Kadrovskih predpisov opravi, kakor sledi:

 AST 1 do AST 4: C*1 do C*2 in B*3 do B*4,

 AD 5 do AD 8: A*5 do A*8,

 AD 9, AD 10, AD 11, AD 12: A*9, A*10, A*11, A*12.

2.  V primeru uradnikov, ki se zaposlijo s seznama primernih kandidatov po natečaju, objavljenem pred 1. majem 2004, se člen 5(3) Kadrovskih predpisov ne uporablja.

3.  Uradniki, vključeni na seznam primernih kandidatov pred 1. majem 2006, ki se zaposlijo med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006, se:

 razporedijo v razred, objavljen v natečaju, če se seznam pripravi za kategorijo A*, B* ali C*;

 razporedijo v razred v skladu z naslednjo tabelo, če se seznam pripravi za kategorijo A, LA, B ali C;

 



Razred iz natečaja

Razred zaposlitve

A8/LA8

A*5

A7/LA7 in A6/LA6

A*6

A5/LA5 in A4/LA4

A*9

A3/LA3

A*12

A2

A*14

A1

A*15

B5 in B4

B*3

B3 in B2

B*4

C5 in C4

C*1

C3 in C2

C*2

Člen 13

1.  Uradniki, ki so bili na seznamu primernih kandidatov pred 1. majem 2006 in se zaposlijo po tem datumu, se razporedijo v razrede v skladu z naslednjo tabelo:



Razred iz natečaja

Razred zaposlitve

 

 

A8/LA8

A*5

AD 5

A7/LA7 in A6/LA6

A*6

AD 6

 

A*7

AD 7

 

A*8

AD 8

A5/LA5 in A4/LA4

A*9

AD 9

 

A*10

AD 10

 

A*11

AD 11

A3/LA3

A*12

AD 12

A2

A*14

AD 14

A1

A*15

AD 15

B5 in B4

B*3

AST 3

B3 in B2

B*4

AST 4

C5 in C4

C*1

AST 1

C3 in C2

C*2

AST 2

2.  Z odstopanjem od člena 12(3) in odstavka (1) tega člena lahko institucije zaposlijo uradnike, ki so jim zaupane naloge pravnika-lingvista v razredu A*7 ali AD 7, ki so pred 1. majem 2006 na seznamu primernih kandidatov po natečaju za raven LA 7 in LA 6 ali A*7. Vendar pa lahko organ za imenovanja ob upoštevanju strokovne usposobljenosti in posebnih izkušenj za delovno mesto zadevne osebe odobri dodatno prednost v razredu glede na njeno delovno dobo; ta ne sme presegati oseminštirideset mesecev.



Oddelek 3

▼M131 —————

▼M112

Člen 18

1.  Osebe, ki so bile v mesecu pred 1. majem 2004 upravičene do fiksnega dodatka iz prejšnjega člena 4a Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ga obdržijo ad personam do razreda 6. Zneski dodatka se vsako leto ►M131  posodobijo ◄ za enak odstotek kot letna ►M131  posodobitev ◄ plač iz Priloge XI h Kadrovskim predpisom. Če so osebni prejemki uradnika, ki je napredoval v razred 7, zaradi ukinitve fiksnega dodatka nižji od neto osebnih prejemkov, ki jih je prejel zadnji mesec pred napredovanjem in so vsi drugi pogoji nespremenjeni, ima do povišanja v naslednjo stopnjo razreda pravico do nadomestila v višini razlike.

▼M131 —————

▼M131

Člen 19

Ne glede na določbe Uredbe (EU) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ), členi 63, 64, 65, 82 in 83a Kadrovskih predpisov, prilogi XI in XII h Kadrovskim predpisom in členi 20(1), 64, 92 in 132 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, kakor so veljali pred 1.11.2013, še naprej veljajo zgolj za namene kakršne koli prilagoditve, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije v skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije o uporabi teh členov.

▼M112



Oddelek 4

Člen 20

1.  Za pokojnine uradnikov, ki se upokojijo pred 1. majem 2004, se uporablja korekcijski koeficient iz točke (b) člena 3(5) Priloge XI h Kadrovskim predpisom za države članice, v katerih dokazano stalno prebivajo.

Najnižji korekcijski koeficient je 100.

Če stalno prebivajo v tretji državi se uporabi korekcijski koeficient 100.

Z odstopanjem od člena 45 Priloge VIII se pokojnina upravičencem, ki prebivajo v državi članici, izplačuje v valuti države članice prebivališča pod pogoji, določenimi v drugem odstavku člena 63 Kadrovskih predpisov.

▼M131 —————

▼M112

3.  Za uradnike, zaposlene pred 1. majem 2004, ki na dan 1. maja 2004 ne dobivajo pokojnine, se način izračuna iz prejšnjih odstavkov uporabi ob ugotavljanju pokojninskih pravic za:

(a) leta pokojninske dobe v smislu člena 3 Priloge VIII, pridobljena pred 1. majem 2004 in

(b) leta pokojninske dobe, ki izhajajo iz prenosa po členu 11 Priloge VIII in se nanašajo na pokojninske pravice, ki jih je uradnik, zaposlen pred 1. majem 2004, pridobil v matičnem sistemu pred 1. majem 2004.

▼M131

Korekcijski koeficient se za te pokojnine uporabi le, če uradnikovo stalno prebivališče sovpada z njegovim zadnjim krajem zaposlitve ali državo matičnega kraja v smislu člena 7(4) Priloge VII. Vendar uradniki, ki prejemajo pokojnino, zaradi družinskih ali zdravstvenih razlogov lahko zaprosijo organ za imenovanja, da spremeni njihov matični kraj; sklep v zvezi z navedenim se sprejme po tem, ko zadevni uradnik predloži ustrezna dokazila.

▼M112

Z odstopanjem od člena 45 Priloge VIII se pokojnina upravičencem, ki prebivajo v državi članici, izplačuje v valuti države članice prebivališča pod pogoji, določenimi v drugem odstavku člena 63 Kadrovskih predpisov.

4.  Ta člen se smiselno uporablja za invalidnine in nadomestila po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov in uredb (EGS) št. 1857/89, (ES, Euratom, ESPJ) 2688/95 ( 14 ), (ES, Euratom, ESPJ) 2689/95 ( 15 ), (ES, Euratom) št. 1746/2002, (ES, Euratom) št. 1747/2002 ali (ES, Euratom) št. 1748/2002. ►M131  ————— ◄

▼M131

Člen 21

Ne glede na drugi stavek drugega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov imajo uradniki, ki so se zaposlili pred 1. majem 2004, pravico do 2 % svoje plače iz navedenega člena za vsako leto pokojninske dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII.

Uradniki, ki so se zaposlili v času od 1. maja 2004 do 31. decembra 2013, imajo pravico do 1,9 % svoje plače iz navedenega člena za vsako leto pokojninske dobe, izračunane v skladu s členom 3 Priloge VIII.

Člen 22

1.  Uradniki, ki imajo na dan 1. maja 2004 20 let delovne dobe ali več, postanejo upravičeni do starostne pokojnine, ko dopolnijo 60 let starosti.

Uradniki, ki so na dan 1. maja 2014 stari 35 let ali več in so se zaposlili pred 1. januarjem 2014, postanejo upravičeni do starostne pokojnine v starosti iz spodnje tabele:



Starost na dan 1. maja 2014

Upokojitvena starost

Starost na dan 1. maja 2014

Upokojitvena starost

60 let in več

60 let

47 let

62 let in 6 mesecev

59 let

60 let in 2 meseca

46 let

62 let in 8 mesecev

58 let

60 let in 4 mesece

45 let

62 let in 10 mesecev

57 let

60 let in 6 mesecev

44 let

63 let in 2 meseca

56 let

60 let in 8 mesecev

43 let

63 let in 4 mesece

55 let

61 let

42 let

63 let in 6 mesecev

54 let

61 let in 2 meseca

41 let

63 let in 8 mesecev

53 let

61 let in 4 mesece

40 let

63 let in 10 mesecev

52 let

61 let in 6 mesecev

39 let

64 let in 3 mesece

51 let

61 let in 8 mesecev

38 let

64 let in 4 mesece

50 let

61 let in 11 mesecev

37 let

64 let in 5 mesecev

49 let

62 let in 2 meseca

36 let

64 let in 6 mesecev

48 let

62 let in 4 mesecev

35 let

64 let in 8 mesecev

Uradniki, ki so na dan 1. maja 2014 mlajši od 35 let, postanejo upravičeni do starostne pokojnine v starosti 65 let.

Vendar za uradnike, ki so na dan 1. maja 2014 stari 45 let ali več in so se zaposlili med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2013, ostaja upokojitvena starost 63 let.

Razen če ni drugače urejeno v teh kadrovskih predpisih, se upokojitvena starost uradnikov, zaposlenih pred 1. januarjem 2014, ki se upošteva pri vsakem sklicevanju na upokojitveno starost v teh kadrovskih predpisih, ugotovi v skladu z zgornjimi določbami.

2.  Ne glede na člen 2 Priloge VIII imajo uradniki, ki so se zaposlili pred 1. januarjem 2014 in ki ostanejo zaposleni po starosti, v kateri bi postali upravičeni do starostne pokojnine, pravico do dodatnega 2,5-odstotnega povečanja svoje zadnje osnovne plače za vsako leto dela po tej starosti, če celotna pokojnina ne preseže 70 % zadnje osnovne plače v smislu drugega ali tretjega odstavka člena 77 Kadrovskih predpisov, odvisno od primera.

Vendar za uradnike, ki so bili na dan 1. maja 2004 stari 50 let ali več ali so imeli 20 let ali več delovne dobe, povečanje pokojnine iz prejšnjega pododstavka ne znaša manj kot 5 % zneska pokojninskih pravic, pridobljenih v starosti 60 let.

Povečanje se dodeli tudi v primeru smrti, če je uradnik ostal na delu po starosti, v kateri je postal upravičen do starostne pokojnine.

Če uradnik, ki se je zaposlil pred 1. januarjem 2014 in na podlagi Priloge IVa dela z delovnim časom, krajšim od polnega, v pokojninski sistem prispeva sorazmerno z delovnim časom, se povečanje pokojninskih pravic, določeno v tem členu, uporabi le v enakem razmerju.

3.  Če se uradnik upokoji, preden doseže upokojitveno starost iz tega člena, se za obdobje med starostjo 60 let in upokojitveno starostjo uporabi le polovica znižanja iz točke (b) člena 9 Priloge VIII.

4.  Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 edinega člena Priloge IV uradnik, za katerega se v skladu z odstavkom 1 uporablja upokojitvena starost manj kot 65 let, prejema nadomestilo iz navedene priloge pod pogoji, ki jih ta določa, do dneva, ko doseže svojo upokojitveno starost.

Vseeno pa uradnik po tej starosti in do starosti 65 let še naprej prejema nadomestilo, dokler ne doseže najvišje starostne pokojnine, razen kadar se je uporabil člen 42c Kadrovskih predpisov.

Člen 23

1.  Če se uporablja točka (a) člena 52 Kadrovskih predpisov in brez poseganja v določbe člena 50, se uradnik, ki je bil zaposlen pred 1. januarjem 2014, samodejno upokoji zadnji dan meseca, v katerem dopolni starost 65 let. Za uradnike, ki so bili zaposleni pred 1. januarjem 2014, se besedilo „66 let starosti“ oziroma „66. letu starosti“ iz drugega odstavka člena 78 in točke (b) člena 81a(1) Kadrovskih predpisov ter točke (b) člena 12(1) Priloge VIII glasi „65 let starosti“ oziroma „65. letu starosti“.

2.  Ne glede na člen 52 Kadrovskih predpisov uradniki, ki so se zaposlili pred 1. januarjem 2014 in ki prenehajo delati pred starostjo, v kateri bi postali upravičeni do starostne pokojnine v skladu s členom 22 te priloge, lahko zaprosijo za uporabo točke (b) člena 9 Priloge VIII:

(a) do 31. decembra 2015 od starosti 55 let

(b) do 31. decembra 2016 od starosti 57 let.

3.  Z odstopanjem od osmega odstavka člena 50 Kadrovskih predpisov ima uradnik, ki je upokojen v interesu službe v skladu s prvim odstavkom člena 50 Kadrovskih predpisov, pravico do prejemanja pokojnine v skladu s členom 9 Priloge VIII v skladu s spodnjo tabelo:



Datum sklepa iz prvega odstavka člena 50

Starost

Do 31. decembra 2016

55 let

Po 31. decembru 2016

58 let

▼M112

Člen 24

1.  V primeru pokojnin, določenih pred 1. majem 2004, se prejemnikova upravičenost po tem datumu še naprej določa v skladu s pravili, veljavnimi ob prvi določitvi upravičenosti. Enako velja za zavarovanje v skupnem sistemu zdravstvenega zavarovanja. Vendar pa se pravila glede družinskih dajatev in korekcijskih koeficientov, veljavnih od 1. maja 2004 dalje, uporabljajo takoj in brez poseganja v uporabo člena 20 te priloge.

Ne glede na prvi pododstavek prejemniki invalidskih ali družinskih pokojnin lahko zaprosijo, da zanje veljajo določbe, uporabne od 1. maja 2004.

2.  Ob začetku veljavnosti teh določb se zajamči nominalni znesek neto pokojnine, prejete pred 1. majem 2004. Zajamčeni znesek pa se kljub temu prilagodi, če se spremenijo družinske razmere upravičenca ali če se preseli v drugo državo. Osebam, ki se upokojijo med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2007, se nominalni znesek neto pokojnine, prejete ob upokojitvi, zajamči glede na določbe Kadrovskih predpisov, veljavnih na dan njihove upokojitve.

Za namene uporabe prvega pododstavka se dodeli nadomestilo v višini razlike, če je pokojnina, izračunana na podlagi veljavnih določb, nižja od nominalne pokojnine, opredeljene spodaj.

Osebam, ki so prejemale pokojnino pred 1. majem 2004, se nominalna pokojnina vsak mesec izračuna ob upoštevanju družinskih razmer in države prebivališča ob izračunu ter pravil iz Kadrovskih predpisov, veljavnih pred 1. majem 2004.

Uradnikom, ki se upokojijo med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2007, se nominalna pokojnina vsak mesec izračuna ob upoštevanju družinskih razmer in države prebivališča ob izračunu ter pravil iz Kadrovskih predpisov, veljavnih na dan upokojitve.

V primeru, ko po 1. maju 2004 umre prejemnik pokojnine, določene pred tem datumom, se družinska pokojnina določi ob upoštevanju zajamčene nominalne pokojnine, ki jo je prejemal umrli.

3.  Pod pogojem, da prejemniki invalidskih pokojnin niso prosili, da bi zanje veljale določbe, ki se uporabljajo od 1. maja 2004 dalje, in niso sposobni ponovno začeti delati, se njihove ohranjene invalidske pokojnine po tem, ko prejemniki dopolnijo 65 let starosti, štejejo za starostne pokojnine.

4.  Odstavka 1 in 2 se uporabljata za prejemnike enega od nadomestil, ki se izplačujejo po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov in po Uredbi (EGS) št. 1857/89, Uredbi (ES, Euratom, ESPJ) 2688/1995, Uredbi (ES, Euratom, ESPJ) št. 2689/1995, Uredbi (ES, Euratom) št. 1746/2002, Uredbi (ES, Euratom) št. 1747/2002 ali Uredbi (ES, Euratom) št. 1748/2002. Vendar pa se njihove starostne pokojnine določijo v skladu s pravili, veljavnimi na datum začetka izplačevanja.

▼M131

Člen 24a

V primeru pokojnin, določenih pred 1. januarjem 2014, se prejemnikova upravičenost po tem datumu še naprej določa v skladu s pravili, ki so se uporabljala ob prvi določitvi upravičenosti. Enako velja za zavarovanje v skupnem sistemu zdravstvenega zavarovanja.

▼M112

Člen 25

1.  Za pokojnine, določene pred 1. majem 2004, se razred, ki se uporabi za izračun pokojnine, določi v skladu s tabelami iz členov 2(1) in 8(1) te priloge.

Osnovna plača, ki se upošteva pri določitvi prejemnikove pokojnine, je enaka plači iz tabele v členu 66 Kadrovskih predpisov za tako določen novi razred, na isti stopnji, ponderirani z odstotkom, enakim razmerju med osnovno plačo po stari lestvici in po lestvici iz člena 66 Kadrovskih predpisov za isto stopnjo.

Za tiste stopnje iz stare lestvice, ki nimajo ustreznic v lestvici iz člena 66 Kadrovskih predpisov, se za izračun odstotka iz drugega pododstavka uporabi zadnja stopnja istega razreda.

Za stopnje razreda D4 stare lestvice se za izračun odstotka iz drugega pododstavka uporabi prva stopnja prvega razreda.

2.  Začasno se osnovna plača v smislu členov 77 in 78 Kadrovskih predpisov in Priloge VIII določi tako, da se z ustreznim množiteljem, določenim v členu 7, pomnoži plača, ki ustreza prejemnikovemu razredu, ki se upošteva pri določitvi upravičenosti do starostne pokojnine ali invalidnine, v skladu s tabelo iz člena 66 Kadrovskih predpisov.

Za tiste stopnje iz stare lestvice, ki nimajo ustreznic v lestvici iz člena 66 Kadrovskih predpisov, se za izračun množitelja uporabi zadnja stopnja istega razreda.

Za starostne pokojnine in invalidnine, določene med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006, se uporablja člen 8(1).

3.  Za prejemnike družinskih pokojnin se glede na umrlega uradnika ali nekdanjega uradnika uporabljata odstavka 1 in 2 tega člena.

4.  Odstavka 1 in 2 tega člena se smiselno uporabljata za prejemnike enega od nadomestil, ki se izplačujejo po členu 41 ali 50 Kadrovskih predpisov ali po Uredbi (EGS) št. 1857/89, Uredbi (ES, Euratom, ESPJ) 2688/1995, Uredbi (ES, Euratom, ESPJ) 2689/1995, Uredbi (ES, Euratom) št. 1746/2002, Uredbi (ES, Euratom) št. 1747/2002 ali Uredbi (ES, Euratom) št. 1748/2002.

Člen 26

1.  Zahtevki za odobritev prenosa pokojninskih pravic po členu 11(2) Priloge VIII, vloženi pred 1. majem 2004, se obravnavajo v skladu s pravili, ki so veljala ob vložitvi.

2.  V kolikor rok, določen v členu 11(2) Priloge VIII, 1. maja 2004 še ni prekoračen, lahko zadevni uradnik še vedno vloži ali ponovno vloži zahtevek za prenos po členu 11(2) Priloge VIII, če takega zahtevka ni vložil v prej določenem roku, ali če je bil zahtevek zavrnjen zaradi prekoračitve teh rokov.

3.  Uradniki, ki so vložili zahtevek za prenos v roku, vendar so zavrnili ponudbo in niso vložili zahtevka za prenos v prej določenem roku ali katerih zahtevek je bil zavrnjen zaradi prekoračitve rokov, lahko tak zahtevek še vložijo ali ponovno vložijo najkasneje do 31. oktobra 2004.

4.  V primerih, predvidenih v odstavkih 2 in 3 tega člena, institucija, v kateri uradnik dela, določi število let pokojninske dobe, ki se upošteva po njenem sistemu na podlagi splošnih določb za izvajanje, sprejetih glede člena 11(2) Priloge VIII, ki upoštevajo določbe te priloge. Vendar pa se za namene odstavka 3 tega člena upoštevata uradnikova starost in razred ob zaposlitvi.

5.  Uradniki, ki so se dogovorili za prenos pokojninskih pravic po členu 11(2) Priloge VIII pred 1. majem 2004, lahko zahtevajo, da se na podlagi tega člena ponovno izračuna po pokojninskem sistemu institucij ►M128  Unije ◄ že pridobljeni bonus. Ponovni izračun temelji na parametrih, veljavnih ob pridobitvi bonusa, prilagojenih v skladu s členom 22 te priloge.

6.  Uradniki, ki pridobijo bonus na podlagi odstavka 1, lahko po obvestilu o bonusu po pokojninskem sistemu institucij ►M128  Unije ◄ , zahtevajo uporabo odstavka 5.

Člen 27

1.  Ob izračunu aktuarskega ekvivalenta iz člena 11(1) in člena 12(1)(b) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom veljajo za uradnike in začasne uslužbence glede dela njihovih pravic za čas zaposlitve pred 1. majem 2004 spodnje določbe.

Aktuarski ekvivalent starostne pokojnine ne sme biti nižji od vsote:

(a) zneskov, ki so bili kot pokojninski prispevki odtegnjeni od osnovne plače, ki se jim prištejejo 3,5-odstotne letne obrestne obresti;

(b) odpravnine, sorazmerne z dejansko dopolnjeno delovno dobo, izračunane na podlagi ene in pol zadnje mesečne plače, ob upoštevanju odtegljaja za leto dela;

(c) celotnega zneska, plačanega ►M128  Uniji ◄ v skladu s členom 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se mu prištejejo 3,5-odstotne letne obrestne obresti.

2.  Vendar pa se za uradnike ali začasne uslužbence, ki prenehajo delati zaradi preklica ali prenehanja pogodb, odpravnina, ki se izplača, ali aktuarski ekvivalent, ki se prenese, določi glede na odločitev, sprejeto na podlagi člena 9(1)(h) Priloge IX h Kadrovskim predpisom.

3.  Če se za njih ne uporabi člen 11(2) ali (3) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, uradniki, zaposleni na dan 1. maja 2004, ki bi bili upravičeni do izplačila odpravnine v skladu s Kadrovskimi predpisi, veljavnimi pred 1. majem 2004, niso pa imeli možnosti prenosa po členu 11(1), ohranijo pravico do izplačila odpravnine, izračunane v skladu s pravili, veljavnimi pred tem datumom.

▼M131

Člen 28

1.  Uslužbenci iz člena 2 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki so imeli na dan 1. maja 2004 sklenjeno pogodbo ter so po tem datumu in pred 1. januarjem 2014 imenovani za uradnike, imajo ob upokojitvi pravico do aktuarske prilagoditve pokojninskih pravic, ki so jih pridobili kot začasni uslužbenci, pri kateri se upošteva sprememba njihove upokojitvene starosti iz člena 77 Kadrovskih predpisov.

2.  Uslužbenci iz členov 2, 3a in 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ki imajo na dan 1. januarja 2014 sklenjeno pogodbo in so po tem datumu imenovani za uradnike, imajo ob upokojitvi pravico do aktuarske prilagoditve pokojninskih pravic, ki so jih pridobili kot začasni ali pogodbeni uslužbenci, pri kateri se upošteva sprememba njihove upokojitvene starosti iz člena 77 Kadrovskih predpisov, če so 1. maja 2014 stari vsaj 35 let.

▼M112

Člen 29

Za začasne uslužbence, ki so se pred 1. majem 2004 v skladu s členom 2(c) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev zaposlili za pomoč politični skupini v Evropskem parlamentu, se ne uporablja zahteva, določena v členu 29(3) in (4) Kadrovskih predpisov o tem, da mora začasni uslužbenec opraviti postopek izbire v skladu s členom 12(4) pogojev za zaposlitev.

▼M131



Oddelek 5

Člen 30

1.  Z odstopanjem od točke 2 oddelka A Priloge I se za uradnike, zaposlene na dan 31. decembra 2013, uporablja naslednja tabela vrst delovnih mest v funkcionalni skupini AD:



Generalni direktor

AD 15 – AD 16

Direktor

AD 14 – AD 15

Vodja enote ali enakovredna funkcija

AD 9 – AD 14

Svetovalec ali enakovredna funkcija

AD 13 – AD 14

Višji upravni uslužbenec v prehodnem obdobju

AD 14

Upravni uslužbenec v prehodnem obdobju

AD 13

Upravni uslužbenec

AD 5 – AD 12

2.  Organ za imenovanja z učinkom od 1. januarja 2014 razvrsti uradnike, zaposlene 31. decembra 2013 v funkcionalni skupini AD, po naslednjih vrstah delovnih mest:

(a) uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AD 14 in niso bili direktor, vodja enote, svetovalec ali niso opravljali tem enakovredne funkcije, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta višji upravni uslužbenec v prehodnem obdobju;

(b) uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AD 13 in niso bili vodja enote, svetovalec ali niso opravljali tema enakovredne funkcije, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta upravni uslužbenec v prehodnem obdobju;

(c) uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu od AD 9 do AD 14 in so bili vodja enote ali so opravljali enakovredno funkcijo, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta vodja enote ali enakovredna funkcija;

(d) uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AD 13 ali AD 14 in so bili svetovalec ali so opravljali enakovredno funkcijo, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta svetovalec ali enakovredna funkcija;

(e) uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu od AD 5 do AD 12 in niso bili vodja enote ali niso opravljali enakovredne funkcije, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta upravni uslužbenec.

3.  Z odstopanjem od odstavka 2 lahko organ za imenovanja pred 31. decembrom 2015 uradnike v razredu od AD 9 do AD 14, ki imajo posebne odgovornosti, uvrsti v vrsto delovnega mesta „vodja enote ali enakovredna funkcija“ ali „svetovalec ali enakovredna funkcija“. Določbe za izvajanje tega člena sprejme vsak organ za imenovanja. Vendar skupno število uradnikov, za katere se uporabi ta določba, ne sme presegati 5 % uradnikov v funkcionalni skupini AD na dan 31. decembra 2013.

4.  Uvrstitev v vrsto delovnega mesta velja, dokler se uradnik ne uvrsti v novo funkcijo, ki ustreza drugi vrsti delovnega mesta.

5.  Če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v razredu AD 12, stopnja 5, na delovnem mestu upravnega uslužbenca 1. januarja 2016 osnovna plača poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 4, in razred AD 12, stopnja 3.

6.  Če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v razredu AD 12, stopnja 5, na delovnem mestu upravnega uslužbenca, za katere velja ukrep iz odstavka 5, po dveh letih osnovna plača dodatno poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 5, in razred AD 12, stopnja 4.

7.  Z odstopanjem od odstavka 5 se za uradnike v razredu AD 12 na delovnem mestu upravnega uslužbenca, ki so bili zaposleni pred 1. majem 2004 in ki niso napredovali med 1. majem 2004 in 31. decembrom 2013, uporabljajo naslednje določbe:

(a) če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v stopnji 8, 1. januarja 2016 osnovna plača poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 4, in razred AD 12, stopnja 3.

(b) če zanje velja ukrep iz točke (a), se uradnikom stopnje 8 po dveh letih osnovna plača dodatno poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 12, stopnja 5, in AD 12, stopnja 4.

8.  Če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v razredu AD 13, stopnja 5, na delovnem mestu upravnega uslužbenca v prehodnem obdobju 1. januarja 2016 osnovna plača poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 13, stopnja 4, in razred AD 13, stopnja 3.

9.  Če izpolnjujejo pogoje, določene v prvem odstavku člena 44, se uradnikom v razredu AD 13, stopnja 5, na delovnem mestu upravnega uslužbenca v prehodnem obdobju, za katere velja ukrep iz odstavka 8, po dveh letih osnovna plača dodatno poviša za znesek, ki je enak razliki med plačo za razred AD 13, stopnja 5, in razred AD 13, stopnja 4.

10.  Uradniki, ki se jim osnovna plača poviša v skladu z odstavki od 5 do 9 in ki so nato imenovani za vodjo enote ali enakovredno funkcijo ali za svetovalca ali enakovredno funkcijo v istem razredu, ohranijo to povišano osnovno plačo.

11.  Z odstopanjem od prvega stavka člena 46 se uradnike, ki so imenovani v naslednji višji razred in zanje velja povišanje osnovne plače v skladu z odstavki 5, 6, 8 in 9, uvrsti v drugo stopnjo tega razreda. Ti uradniki izgubijo pravico do povišanja osnovne plače, kot je določeno v odstavkih 5, 6, 8 in 9.

12.  Povišanje osnovne plače iz odstavka 7 se po napredovanju ne izplačuje in se ne vključi v osnovo, ki se uporabi za določitev povišanja osnovne mesečne plače iz člena 7(5) te priloge.

Člen 31

1.  Z odstopanjem od točke 2 oddelka A Priloge I se za uradnike, zaposlene na dan 31. decembra 2013, uporablja naslednja tabela vrst delovnih mest v funkcionalni skupini AST:



Višji strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju

AST 10–AST 11

Strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju

AST 1–AST 9

Upravni strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju

AST 1–AST 7

Podporni uslužbenec v prehodnem obdobju

AST 1–AST 5

2.  Organ za imenovanja z učinkom od 1. januarja 2014 razvrsti uradnike, zaposlene 31. decembra 2013 v funkcionalni skupini AST, po naslednjih vrstah delovnih mest:

(a) uradniki, ki so bili na dan 31. decembra 2013 v razredu AST 10 ali AST 11, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta višji strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju;

(b) uradniki, ki niso zajeti v točki (a) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji B oziroma so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C ali D in so postali člani funkcionalne skupine AST brez omejitve, ter uradniki iz funkcionalne skupine AST, ki so se zaposlili po 1. maju 2004, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju;

(c) uradniki, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta upravni strokovno-tehnični uslužbenec v prehodnem obdobju;

(d) uradniki, ki niso zajeti v točkah (a) in (b) in so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji D, se uvrstijo v vrsto delovnega mesta podporni uslužbenec v prehodnem obdobju.

3.  Uvrstitev v vrsto delovnega mesta velja, dokler se uradnik ne uvrsti v novo funkcijo, ki ustreza drugi vrsti delovnega mesta. Upravni strokovno-tehnični uslužbenci v prehodnem obdobju in podporni uslužbenci v prehodnem obdobju se lahko uvrstijo v vrsto delovnega mesta strokovno-tehničnega uslužbenca, kakor je opredeljeno v oddelku A Priloge I, zgolj v skladu s postopkom, določenim v členih 4 in 29(1) Kadrovskih predpisov. Napredovanje je dovoljeno le v okviru kariernih tokov, ki ustrezajo vsaki vrsti delovnega mesta iz odstavka 1.

4.  Z odstopanjem od člena 6(1) Kadrovskih predpisov in oddelka B Priloge I se število prostih delovnih mest v naslednjem višjem razredu, ki so potrebna za napredovanje, za podporne uslužbence v prehodnem obdobju izračuna posebej. Uporabijo se naslednji multiplikatorji:



 

Razred

Stopnja

Podporni uslužbenci v prehodnem obdobju

5

4

10 %

3

22 %

2

22 %

1

Kar zadeva podporne uslužbence v prehodnem obdobju, se preučitev primerjalnih odlik za namene napredovanja (člen 45(1) Kadrovskih predpisov) opravi med uradniki v istem razredu in razvrstitvi, ki so upravičeni do napredovanja.

5.  Upravni strokovno-tehnični uslužbenci v prehodnem obdobju in podporni uslužbenci v prehodnem obdobju, ki so bili pred 1. majem 2004 v nekdanji kategoriji C ali D, so v skladu s Prilogo VI še naprej upravičeni do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem je bilo opravljeno delo prek polnega delovnega časa.

6.  Uradniki, ki jim je bilo na podlagi točke (g) člena 55a(2) Kadrovskih predpisov in člena 4 Priloge IVa h Kadrovskim predpisom dovoljeno, da delajo s krajšim delovnim časom v obdobju, ki se je začelo pred 1. januarjem 2014 in se razteza prek tega datuma, lahko še naprej delajo s krajšim delovnim časom pod enakimi pogoji v skupnem obdobju, ki ne presega petih let.

7.  Za uradnike, katerih upokojitvena starost v skladu s členom 22 te priloge je manj kot 65 let, lahko obdobje treh let iz točke (g) člena 55a(2) Kadrovskih predpisov presega njihovo upokojitveno starost, vendar ne sme presegati starosti 65 let.

Člen 32

Z odstopanjem od prvega stavka četrtega odstavka člena 1 Priloge II h Kadrovskim predpisom zastopnikov funkcionalne skupine AST/SC v odboru uslužbencev ni treba zagotoviti do naslednjih volitev novega odbora uslužbencev, na katerem bodo uslužbenci AST/SC lahko zastopani.

Člen 33

Z odstopanjem od člena 40(2) Kadrovskih predpisov, za uradnika, ki je bil do 31. decembra 2013 v celotni karieri na dopustu iz osebnih razlogov več kot 10 let, velja, da seštevek dopusta iz osebnih razlogov ne sme preseči 15 let v času celotne uradnikove kariere.

▼M112




PRILOGA XIII.1

Vrste delovnih mest v prehodnem obdobju

Vrste delovnih mest v vsaki kategoriji, kakor predvideva člen 4(n) te priloge.



Kategorija A

Kategorija C

A*5

Upravljavec/

C*1

Tajnik/referent

 

Raziskovalec-upravljavec/

C*2

Tajnik/referent

 

Lingvist- upravljavec

C*3

Tajnik/referent

A*6

Upravljavec/

C*4

Tajnik/referent

 

Raziskovalec-upravljavec/

C*5

Tajnik/referent

 

Lingvist- upravljavec

C*6

Tajnik/referent

A*7

Upravljavec/

C*7

Tajnik/referent

 

Raziskovalec-upravljavec/

 

 

 

Lingvist- upravljavec

 

 

A*8

Upravljavec/

 

 

 

Raziskovalec-upravljavec/

 

 

 

Lingvist- upravljavec

 

 

A*9

Vodja enote/

 

 

 

Upravljavec/

 

 

 

Raziskovalec-upravljavec/

 

 

 

Lingvist- upravljavec

 

 

A*10

Vodja enote

 

 

 

Upravljavec/

 

 

 

Raziskovalec-upravljavec/

 

 

 

Lingvist- upravljavec

 

 

A*11

Vodja enote

 

 

 

Upravljavec/

 

 

 

Raziskovalec-upravljavec/

 

 

 

Lingvist- upravljavec

 

 

A*12

Vodja enote

 

 

 

Upravljavec/

 

 

 

Raziskovalec-upravljavec/

 

 

 

Lingvist- upravljavec

 

 

A*13

Vodja enote

 

 

 

Upravljavec/

 

 

 

Raziskovalec-upravljavec/

 

 

 

Lingvist- upravljavec

 

 

A*14

Raziskovalec-upravljavec/

 

 

 

Lingvist- upravljavec

 

 

 

Upravljavec/Vodja enote

 

 

 

Direktor

 

 

A*15

Direktor/Generalni direktor

 

 

A*16

Generalni direktor

 

 



Kategorija B

Kategorija D

B*3

Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec

D*1

Uslužbenec

B*4

Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec

D*2

Uslužbenec

B*5

Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec

D*3

Uslužbenec

B*6

Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec

D*4

Uslužbenec

B*7

Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec

D*5

Uslužbenec

B*8

Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec

 

 

B*9

Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec

 

 

B*10

Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec

 

 

B*11

Strokovni sodelavec/Raziskovalec-strokovni sodelavec

 

 




▼M128

POGOJI ZA ZAPOSLITEV DRUGIH USLUŽBENCEV EVROPSKE UNIJE

▼B

VSEBINA

NASLOV I:

Splošne določbe

1 – 7a

NASLOV II:

Začasni uslužbenci

Poglavje 1:

Splošne določbe

8 – 10

Poglavje 2:

Pravice in obveznosti

11

Poglavje 3:

Pogoji za zaposlitev

12 – 15

Poglavje 4:

Delovni pogoji

16 – 18

Poglavje 5:

Osebni prejemki in stroški

19 – 27

Poglavje 6:

Dajatve iz socialne varnosti

Oddelek A:

Zavarovanje za primer bolezni in nesreče, dajatve iz socialne varnosti

28 – 30

Oddelek B:

Zavarovanje za primer invalidnosti in smrti

31 – 38a

Oddelek C:

Starostna pokojnina in odpravnina

39 – 40

Oddelek D:

Financiranje invalidskega in življenjskega zavarovanja ter pokojninskega zavarovanja

41 in 42

Oddelek E:

Poravnavanje zahtevkov začasnih uslužbencev

43

Oddelek F:

Plačilo dajatev

44

Oddelek G:

Subrogacija v korist Unije

44a

Poglavje 7:

Povrnitev preplačil

45

Poglavje 8:

Pritožbe

46

Poglavje 9:

Prenehanje delovnega razmerja

47 – 50a

Poglavje 10:

Posebne določbe za začasne uslužbence iz člena 2(e)

50b – 50c

Poglavje 11:

Posebne določbe za začasne uslužbence iz člena 2(f)

51 – 56

NASLOV IV:

Pogodbeni uslužbenci

Poglavje 1:

Splošne določbe

79 in 80

Poglavje 2:

Pravice in obveznosti

81

Poglavje 3:

Pogoji za zaposlitev

82 – 84

Poglavje 4:

Posebne določbe za pogodbene uslužbence iz člena 3a

85 – 87

Poglavje 5:

Posebne določbe za pogodbene uslužbence iz člena 3b

88 – 90

Poglavje 6:

Delovni pogoji

91

Poglavje 7:

Prejemki iz dela in stroški

92 – 94

Poglavje 8:

Prejemki socialne varnosti

Oddelek A:

Zavarovanje za primer bolezni in nesreče, prejemki socialne varnosti

95 – 98

Oddelek B:

Zavarovanje za primer invalidnosti in smrti

99 – 108

Oddelek C

Starostna pokojnina in odpravnina

109 in 110

Oddelek D:

Financiranje invalidskega in življenjskega zavarovanja ter pokojninskega zavarovanja

111 in 112

Oddelek E:

Poravnavanje zahtevkov pogodbenih uslužbencev

113

Oddelek F:

Izplačevanje dajatev

114

Oddelek G:

Subrogacija v korist Unije

115

Poglavje 9:

Povrnitev neupravičenih plačil

116

Poglavje 10:

Pritožbe

117

Poglavje 11:

Posebne in izjemne določbe za pogodbene uslužbence, ki delajo v tretji državi

118

Poglavje 12:

Prenehanje delovnega razmerja

119

NASLOV V:

Lokalni uslužbenci

120 – 122

NASLOV VI:

Strokovni svetovalci

123 in 124

▼M124

NASLOV VII:

Parlamentarni pomočniki

Poglavje 1:

Splošne določbe

125 in 126

Poglavje 2:

Pravice in obveznosti

127

Poglavje 3:

Pogoji za zaposlitev

128 – 130

Poglavje 4:

Delovni pogoji

131

Poglavje 5:

Prejemki iz dela in stroški

132 – 134

Poglavje 6:

Socialna varnost

135 in 136

Poglavje 7:

Povrnitev neupravičenih plačil

137

Poglavje 8:

Pritožbe

138

Poglavje 9:

Prenehanje delovnega razmerja

139

▼B

NASLOV ►M124  VIII ◄ :

Prehodne določbe

►M124  140 ◄

NASLOV ►M124  IX ◄ :

Končne določbe

141 – 142a

PRILOGA

Prehodne določbe, ki se uporabljajo za uslužbence iz Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Pogoji za zaposlitev se uporabljajo za uslužbence, ki ►M128  z Unijo ◄ sklenejo pogodbo o zaposlitvi.

Mednje sodijo:

 začasni uslužbenci,

▼M131 —————

▼M112

 pogodbeni uslužbenci,

▼B

 lokalni uslužbenci,

 strokovni svetovalci,

▼M124

 akreditirani parlamentarni pomočniki.

▼M33 —————

▼M112

V teh Pogojih za zaposlitev se vsaka navedba osebe v moškem spolu šteje tudi kot navedba osebe v ženskem spolu, in obratno, razen če ni v sobesedilu jasno drugače določeno.

▼B

Člen 2

V teh pogojih za zaposlitev „začasni uslužbenec“ pomeni:

(a) uslužbenca, ki se zaposli na delovno mesto s seznama delovnih mest, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo in ga je proračunski organ opredelil kot začasno;

(b) uslužbenca, ki se za določen čas zaposli na stalnem delovnem mestu s seznama delovnih mest, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo;

(c) uslužbenca, razen uradnika ►M128  Unije ◄ , ki se zaposli za pomoč osebi, ki opravlja funkcijo iz ►M128  Pogodbe o Evropski uniji ali Pogodbe o delovanju Evropske unije, ali izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Unije ◄ ►M112  ali ene od političnih skupin v Evropskem parlamentu ali Odboru regij ali skupine v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru ◄ ;

▼M33

(d) uslužbenca, ki se za določen čas zaposli na stalnem delovnem mestu, plačanem iz odobrenih proračunskih sredstev za raziskave in naložbe in vključenem v seznam delovnih mest, ki je priložen proračunu za zadevno institucijo;

▼M128

(e) napotenega uslužbenca iz nacionalnih diplomatskih služb držav članic, ki se za določen čas zaposli na stalnem delovnem mestu v ESZD;

▼M131

(f) uslužbenca, ki se zaposli na delovno mesto s seznama delovnih mest, priloženega delu proračuna v zvezi z agencijo iz člena 1a(2) Kadrovskih predpisov, in sta ga proračunska organa opredelila kot začasno, razen vodij agencij in namestnikov vodij agencij, kot je navedeno v aktu Unije o ustanovitvi agencije, in uradnikov, ki so bili v interesu službe napoteni v agencijo.

▼M131 —————

▼M112

Člen 3a

1.  V teh Pogojih za zaposlitev pomeni „pogodbeni uslužbenec“; uslužbenca, ki ni razporejen na delovno mesto iz seznama delovnih mest, priloženega delu proračuna za zadevno institucijo, in poln ali krajši delovni čas opravlja dela v:

(a) instituciji, in sicer fizične ali upravno-administrativne naloge podpornih storitev,

(b) agencijah iz člena 1a(2) Kadrovskih predpisov,

(c) drugih subjektih znotraj Evropske unije, ki se po posvetovanju z Odborom za Kadrovske predpise ustanovijo s posebnim pravnim aktom, ki ga izda ena ali več institucij in omogoča zaposlovanje takih uslužbencev,

(d) predstavništvih in delegacijah institucij ►M128  Unije ◄ ,

(e) drugih subjektih izven Evropske unije.

▼M128

Osebje, ki poln ali krajši delovni čas opravlja dela v delegacijah Unije, se lahko začasno razporedi na sedež institucije v skladu s postopkom mobilnosti iz členov 2 in 3 Priloge X h Kadrovskim predpisom.

▼M112

2.  Na podlagi podatkov, ki jih posredujejo vse institucije, predloži Komisija proračunskemu organu vsako leto poročilo o zaposlovanju pogodbenih uslužbencev, v katerem navede, ali je skupno število teh pogodbenih uslužbencev ostalo v mejah 75 % vseh zaposlenih v zadevnih agencijah, drugih subjektih v Evropski uniji, predstavništvih in delegacijah institucij ►M128  Unije ◄ in drugih subjektih izven Evropske unije. Če je meja prekoračena, Komisija zadevnim agencijam, drugim subjektom v Evropski uniji, predstavništvom in delegacijam institucij ►M128  Unije ◄ ali drugim subjektom izven Evropske unije predlaga, da sprejmejo ustrezne ukrepe za izboljšanje.

Člen 3b

V teh Pogojih za zaposlitev pomeni „pogodbeni uslužbenec za pomožne naloge“; uslužbenca ►C2  , ki ga institucija zaposli za čas iz člena 88, v eni od funkcionalnih skupin iz člena 89: ◄

(a) za opravljanje dela s polnim ali krajšim delovnim časom, razen tistega iz člena 3a(1)(a), in ga ne razporedi na delovno mesto iz seznama delovnih mest, priloženega delu proračuna za zadevno institucijo,

(b) po tem, ko se preučijo možnosti za začasno razporeditev uradnikov v instituciji, za nadomeščanje nekaterih oseb, ki trenutno ne morejo opravljati dela, zlasti:

▼M131

(i) uradnikov ali začasnih uslužbencev iz funkcionalnih skupin AST/SC in AST;

▼M112

(ii) izjemoma uradnikov ali začasnih uslužbencev iz funkcionalne skupine AD na visoko specializiranih delovnih mestih, razen vodij enot, direktorjev, generalnih direktorjev in enakovrednih položajev.

▼M128

Kadar se uporablja člen 3a, je zaposlovanje pogodbenih uslužbencev za pomožne naloge izključeno, razen v primerih iz drugega pododstavka člena 3a(1).

▼M112

Člen 4

V teh Pogojih za zaposlitev „lokalni uslužbenec“; pomeni uslužbenca, ki je ustrezno lokalni praksi zaposlen v krajih izven Evropske unije za fizična in upravno-administrativna dela na delovnem mestu, ki ni na seznamu delovnih mest, priloženem delu proračuna za posamezno institucijo, in je plačan iz skupnih sredstev naslova proračuna za ta namen. Za lokalne uslužbence v krajih zaposlitve zunaj Evropske unije se štejejo tudi uslužbenci, zaposleni za opravljanje dela, ki ni navedeno zgoraj in ga zaradi interesa službe ni mogoče dodeliti uradniku ali uslužbencu na drugem položaju v smislu člena 1.

▼B

Člen 5

V teh pogojih za zaposlitev „strokovni svetovalec“ pomeni osebo, ki se zaradi posebne usposobljenosti in ne glede na zaposlitev ali delo na drugem položaju zaposli za pomoč ►M15  eni od institucij ►M128  Unije ◄  ◄ , bodisi redno ali za določen čas, in je plačana iz skupnih sredstev dela proračuna za to institucijo za ta namen.

▼M124

Člen 5a

Za namene Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev „akreditirani parlamentarni pomočnik“ pomeni osebo, ki jo izbere eden ali več poslancev in jo neposredno zaposli Evropski parlament za neposredno pomoč enemu ali več poslancem, pri opravljanju njihove funkcije poslancev Evropskega parlamenta v prostorih Evropskega parlamenta v enem izmed njegovih treh krajev dela, po navodilih in pod vodstvom poslancev, ter v odnosu vzajemnega zaupanja, v skladu s pravico izbire, kot je določena v členu 21 Sklepa Evropskega parlamenta 2005/684/ES, Euratom z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta ( 16 ).

▼B

Člen 6

Vsaka institucija določi pooblaščenca za sklepanje pogodb iz člena 1.

►M112  Člen 1a(2), člen 1b ◄ in ►M112  člen 2(2) ◄ Kadrovskih predpisov se uporabljajo po analogiji.

Člen 7

Uslužbenec, ki sklene pogodbo za več kakor eno leto ali za nedoločen čas, ima pravico glasovati na volitvah in kandidirati za izvolitev v odbor uslužbencev, predviden v členu 9 Kadrovskih predpisov.

▼M23

Pravico voliti ima tudi uslužbenec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za obdobje, krajše od enega leta, če je zaposlen že najmanj šest mesecev.

▼B

Institucija ali odbor uslužbencev se s skupnim odborom, predvidenim v členu 9 Kadrovskih predpisov, lahko posvetuje o splošnih vprašanjih, ki se nanašajo na uslužbence, za katere se uporablja člen 1.

▼M23

Člen 7a

Člen ►M112  24b ◄ Kadrovskih predpisov se uporablja za uslužbence iz člena 1.

▼B



NASLOV II

ZAČASNI USLUŽBENCI



POGLAVJE 1

Splošne določbe

▼M112

Člen 8

Začasni uslužbenci, za katere se uporablja ►M131  člen 2(a) ali člen2(f) ◄ , se lahko zaposlijo za določen ali nedoločen čas. Pogodbe takih uslužbencev, ki so zaposleni za določen čas, se lahko obnovijo samo enkrat za določen čas. Vsaka naslednja obnovitev je za nedoločen čas.

Začasni uslužbenci, za katere se uporablja člen 2(b) ali (d), se zaposlijo za največ štiri leta, zaposlitev pa je lahko tudi krajša. Njihove pogodbe se lahko obnovijo samo enkrat za največ dve leti, če je obnovitev predvidena v prvi pogodbi, in v mejah iz te pogodbe. Po tem času niso več zaposleni kot začasni uslužbenci po teh določbah. Ob izteku veljavnosti pogodb se ti uslužbenci lahko razporedijo na stalna delovna mesta v instituciji le, če so imenovani za uradnike v skladu s Kadrovskimi predpisi.

Začasni uslužbenci, za katere se uporablja člen 2(c), se zaposlijo za nedoločen čas.

▼B

Člen 9

Začasni uslužbenci se skladno z določbami tega oddelka lahko zaposlijo samo za zapolnitev prostih delovnih mest s seznama delovnih mest, ki je priložen delu proračuna za to institucijo.

▼M112

Člen 9a

Komisija zagotovi letno poročilo o zaposlovanju začasnih uslužbencev, vključno z njihovim številom, ravnjo in vrsto delovnih mest, geografsko uravnoteženostjo in proračunskimi viri po funkcionalnih skupinah.

▼M112

Člen 10

►M128  1. ◄   Smiselno se uporabljajo členi 1d, 1e, 5(1), (2), (3) in (4) ter člen 7 Kadrovskih predpisov.

►M128  2. ◄   V pogodbi o zaposlitvi ste navedena razred in stopnja delovnega mesta začasnega uslužbenca ob zaposlitvi.

►M128  3. ◄   Razporeditev začasnega uslužbenca na delovno mesto v višjem razredu od tistega, v katerega je bil razporejen ob zaposlitvi, se zabeleži v sporazumu, ki dopolnjuje pogodbo o zaposlitvi.

▼M131 —————

▼M128

5.  Členi 95, 96 in 99 Kadrovskih predpisov se smiselno uporabljajo za začasne uslužbence. Naslov VIIIb Kadrovskih predpisov se smiselno uporablja za začasne uslužbence, ki delajo v tretji državi.

▼B



POGLAVJE 2

Pravice in obveznosti

Člen 11

▼M60

Določbe ►M131  členov 11 do 26a ◄ Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na pravice in obveznosti uradnikov, se uporabljajo po analogiji. Vendar se začasnemu uslužbencu, ki je sklenil pogodbo za določen čas, dopust iz osebnih razlogov iz drugega odstavka člena 15 Kadrovskih predpisov omeji na čas do izteka pogodbe o zaposlitvi.

▼B

Vse odločitve glede povrnitve škode, ki jo je utrpela ►M128  Unija ◄ zaradi hude kršitve obveznosti, kakor predvideva člen 22 Kadrovskih predpisov, sprejme organ iz prvega odstavka člena 6 ob upoštevanju formalnosti, predvidenih za odpust zaradi hude kršitve obveznosti.

Odločitve, ki se nanašajo na posamezne začasne uslužbence, se objavijo, kakor predvideva ►M131  tretji odstavek ◄ člena 25 Kadrovskih predpisov.



POGLAVJE 3

Pogoji za zaposlitev

Člen 12

▼M131

1.  Zaposlovanje začasnih uslužbencev mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne ljudi, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Unije.

Začasni uslužbenci se izberejo brez razlikovanja na podlagi rase, političnega, svetovnonazorskega ali verskega prepričanja, spola ali spolne usmerjenosti ter ne glede na zakonski stan ali družinsko stanje.

Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane ene od držav članic. Vendar načelo enakosti državljanov Unije vsaki instituciji omogoča, da sprejme ustrezne ukrepe, če opazi očitno neravnovesje med državljanstvi začasnih uslužbencev, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Ti ustrezni ukrepi morajo biti utemeljeni in ne smejo imeti za posledico meril zaposlovanja, ki ne temeljijo na odlikah. Organ iz prvega odstavka člena 6 pred sprejetjem takih ustreznih ukrepov sprejme splošne določbe za uveljavitev tega odstavka v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

Komisija po triletnem obdobju, ki se začne s 1. januarjem 2014, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju prejšnjega pododstavka.

Institucije si prizadevajo podpirati večjezično in večkulturno izobraževanje za otroke svojega osebja, da bi se spodbujalo zaposlovanje z najširšega možnega geografskega območja.

▼B

2.  Začasni uslužbenec se lahko zaposli, le če:

(a) je državljan ene od držav članic ►M128  Unije ◄ , razen če organ iz prvega odstavka člena 6 dovoli izjemo, in uživa vse državljanske pravice;

(b) je izpolnil vse zakonske obveznosti glede služenja vojaškega roka;

(c) predloži ustrezna spričevala, ki dokazujejo primernost za opravljanje dela;

(d) je fizično sposoben opravljati delo; in

(e) predloži dokazila o dobrem znanju enega od jezikov ►M128  Unije ◄ in o zadovoljivem znanju drugega jezika ►M128  Unije ◄ v obsegu, ki omogoča opravljanje dela.

▼M112

3.   ►M128  Evropski urad za izbor osebja (v nadaljnjem besedilu: „urad“) ◄ različnim institucijam na njihovo zahtevo pomaga pri izbiri začasnih uslužbencev, predvsem pri opredeljevanju vsebine preizkusov in organizaciji postopka izbire. Služba zagotovi preglednost izbirnih postopkov začasnih uslužbencev, ki se zaposlijo po členu 2(a), (b) in (d).

4.  Na zahtevo institucije Služba v izbirnih postopkih za zaposlitev začasnih uslužbencev zagotovi, da se uporabljajo enaki standardi kot pri izbiri uradnikov.

5.  V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme ►M131  organ iz prvega odstavka člena 6 ◄ , kakor je potrebno, splošne določbe glede postopkov zaposlovanja začasnih uslužbencev.

▼B

Člen 13

Pred zaposlitvijo začasni uslužbenec opravi zdravniški pregled pri enem od uradnih zdravnikov institucije, ki potrdi, da izpolnjuje zahteve iz člena 12(2) (d).

▼M62

Člen 33 Kadrovskih predpisov se uporablja po analogiji.

▼M131

Člen 14

1.  Začasni uslužbenec ima devetmesečno poskusno dobo.

Če začasni uslužbenec v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 Kadrovskih predpisov ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 ustrezno podaljša poskusno dobo. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne presega 15 mesecev.

2.  Če se delo začasnega uslužbenca med poskusno dobo izkaže za očitno neustrezno, se poročilo o začasnem uslužbencu lahko pripravi kadar koli pred koncem poskusne dobe.

Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Njen neposredno nadrejeni poročilo in pojasnila takoj pošlje organu iz prvega odstavka člena 6. Na podlagi poročila lahko organ iz prvega odstavka člena 6 odloči, da se začasni uslužbenec pred iztekom poskusne dobe odpusti z enomesečnim odpovednim rokom ali da se začasnega uslužbenca do izteka poskusne dobe razporedi v drug oddelek.

3.  Najmanj mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti začasnega uslužbenca za opravljanje nalog na delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in ravnanju pri delu. To poročilo se posreduje začasnemu uslužbencu, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila.

Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni začasnega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6.

Začasni uslužbenec, katerega delo ali ravnanje ni bilo ocenjeno kot ustrezno za zaposlitev na delovnem mestu, se odpusti.

Končna odločitev se sprejme na podlagi poročila iz tega odstavka ter tudi informacij v zvezi z ravnanjem začasnega uslužbenca v zvezi z naslovom II Kadrovskih predpisov, ki jih ima na voljo organ iz prvega odstavka člena 6.

4.  Odpuščeni začasni uslužbenec ima pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za vsak dopolnjen mesec poskusne dobe.

▼B

Člen 15

►M62  1. ◄   Začasni uslužbenec se na začetku razvrsti v razred v skladu s členom 32 Kadrovskih predpisov. ►M131   Začasni uslužbenci, razvrščeni v razred v skladu z merili za razvrščanje v razrede, ki jih sprejme organ iz prvega odstavka člena 6, ohranijo delovni staž v stopnji, ki so jo pridobili na tem položaju, če so imenovani za začasne uslužbence v istem razredu takoj po koncu dotedanjega dela za določen čas. ◄

Če se začasni uslužbenec razporedi na delovno mesto v višji razred, kakor predvideva tretji odstavek člena 10, se razvrstitev v razred določi v skladu s členom 46 Kadrovskih predpisov.

▼M62

2.  Določbe člena 43 Kadrovskih predpisov glede poročil se ►M112  ————— ◄ uporabljajo po analogiji.

▼B



POGLAVJE 4

Delovni pogoji

▼M131

Člen 16

Smiselno se uporabljajo členi 42a, 42b in 55 do 61 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na dopust, delovni čas, delo preko polnega delovnega časa, izmensko delo, pripravljenost na delovnem mestu ali doma in državne praznike. Izredni dopust ter starševski in družinski dopust ne smejo trajati dlje od pogodbe. Poleg tega se za začasne uslužbence iz člena 29 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom ne glede na datum pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo členi 41, 42, 45 in 46 Kadrovskih predpisov.

Plačani bolniški dopust iz člena 59 Kadrovskih predpisov ne sme biti daljši od treh mesecev ali od obdobja, ki ga je začasni uslužbenec do takrat prestal na delu, če je ta daljši. Dopust ne sme trajati dlje od pogodbe.

Ko se ti roki iztečejo, je uslužbenec, čigar pogodba o zaposlitvi še traja, kljub nezmožnosti za delo razporejen na neplačani dopust.

Če pa uslužbenec pri opravljanju dela dobi poklicno bolezen ali doživi nesrečo pri delu, prejema celotne osebne prejemke ves čas nezmožnosti za delo, dokler ne pridobi invalidske pokojnine po členu 33.

Člen 17

Začasnemu uslužbencu se na lastno zahtevo in v izjemnih okoliščinah lahko odobri neplačani dopust iz nujnih osebnih razlogov. Člen 12b Kadrovskih predpisov se uporablja tudi med trajanjem neplačanega dopusta iz osebnih razlogov.

Dovoljenje iz člena 12b se ne odobri začasnemu uslužbencu za namene opravljanja pridobitne ali nepridobitne poklicne dejavnosti, ki vključuje lobiranje ali zastopanje interesov pri instituciji in ki bi lahko privedla do obstoja ali možnosti nasprotja z legitimnimi interesi institucije.

Organ iz prvega odstavka člena 6 določi trajanje takega dopusta, ki ne presega ene četrtine časa, ki ga je uslužbenec že prestal na delu, ali:

 treh mesecev, če ima uslužbenec manj kakor štiri leta delovne dobe;

 dvanajstih mesecev v vseh drugih primerih.

Kakršen koli dopust, odobren v skladu s prvim odstavkom, se ne upošteva za namene prvega odstavka člena 44 Kadrovskih predpisov.

V času, ko je začasni uslužbenec na neplačanem dopustu, pravice iz sistema socialne varnosti iz člena 28 mirujejo.

Vendar če začasni uslužbenec nima pridobitne zaposlitve, lahko najkasneje en mesec po mesecu, v katerem nastopi neplačani dopust, zaprosi, da se med dopustom zavarovanje za tveganja iz člena 28 podaljša, če med dopustom plačuje polovico stroškov prispevkov, določenih v navedenem členu; prispevek se izračuna na podlagi njegove zadnje osnovne plače.

Poleg tega začasni uslužbenec, za katerega se uporablja člen 2(c) ali (d), ki dokaže, da ne more pridobivati pokojninskih pravic po drugem sistemu pokojninskega zavarovanja, lahko zaprosi, da pokojninske pravice pridobiva ves čas trajanja neplačanega dopusta, če plačuje stroške prispevka v višini trikratne stopnje iz člena 41; prispevki se izračunajo glede na osnovno plačo za njegov razred in stopnjo.

Ženske, ki porodniški dopust nastopijo pred iztekom pogodbe, so upravičene do porodniškega dopusta in nadomestila.

▼M60

Člen 18

Začasni uslužbenec, ki je vpoklican na služenje vojaškega roka, nadomestno služenje ali vojaške vaje ali katerega ponovno vpokličejo na služenje v oboroženih silah, dobi dopust za opravljanje vojaške službe; dopust za določen čas zaposlenega začasnega uslužbenca za opravljanje vojaške službe v nobenem primeru ne sme presegati časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Začasni uslužbenec, ki je vpoklican na služenje vojaškega roka ali na nadomestno civilno služenje, ne dobiva osebnih prejemkov, lahko pa po teh pogojih za zaposlitev napreduje v višjo stopnjo. Obdrži tudi pravico do starostne pokojnine, če po koncu služenja vojaškega roka ali nadomestnega civilnega služenja poplača pokojninske prispevke za nazaj.

Začasni uslužbenec, ki ga vpokličejo na vojaške vaje ali ki ga ponovno vpokličejo na služenje v oboroženih silah, v času vaj ali ponovnega vpoklica še naprej dobiva osebne prejemke, od katerih pa se odšteje znesek plačila, ki ga dobi za služenje.

▼B



POGLAVJE 5

Osebni prejemki in stroški

Člen 19

Osebni prejemki začasnih uslužbencev vključujejo osnovno plačo, družinske in druge dodatke.

▼M112

Člen 20

1.  Smiselno se uporabljajo členi 63, 64, 65 in 65a Kadrovskih predpisov glede valute, v kateri se izrazijo in ►M131  posodobijo ◄ osebni prejemki.

2.  Smiselno se uporabljajo členi 66, 67, 69 in 70 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na osnovne plače, družinske dodatke, izselitveni dodatek in izplačilo v primeru smrti.

3.  Za začasne uslužbence se smiselno se uporabljajo določbe člena 66a Kadrovskih predpisov o ►M131  solidarnostni dajatvi ◄ .

▼M131

4.  Za začasne uslužbence se smiselno uporablja člen 44 Kadrovskih predpisov.

▼B

Člen 21

Členi 1, 2, ►M112  3 in 4 ◄ Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na plačilo ►M112  družinskih dodatkov in izselitvenega dodatka ◄ se uporabljajo po analogiji.

Člen 22

Ob upoštevanju členov 23 do 26 ima začasni uslužbenec v skladu s členi 5 do 15 Priloge VII h Kadrovskim predpisom 5 pravico do povračila stroškov, ki jih je imel zaradi začetka dela, premestitve ali prenehanja dela in tudi do povrnitve stroškov, ki jih je imel pri ali v povezavi z opravljanjem dela.

Člen 23

Začasni uslužbenec, zaposlen za določen čas, ki ni krajši od 12-ih mesecev, ali ki ga organ iz prvega odstavka člena 6 šteje za zaposlenega za enakovredno obdobje, če sklene pogodbo za nedoločen čas, ima pravico do povračila stroškov selitve, kakor predvideva člen 9 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Člen 24

1.  Začasni uslužbenec, zaposlen za določen čas, ki ni krajši od enega leta, ali ki ga organ iz prvega odstavka člena 6 šteje za zaposlenega za enakovredno obdobje, če sklene pogodbo za nedoločen čas, dobi, kakor predvideva člen 5 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, nadomestilo za nastanitev za pričakovano obdobje zaposlitve v višini:



— najmanj eno, vendar manj kot dve leti,

do ene tretjine right accolade

zneska, določenega v členu 5 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

— najmanj dve, vendar manj kot tri leta,

do dveh tretjin right accolade

tri leta ali več

do treh tretjin right accolade

2.  Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v členu 6 Priloge VII h Kadrovskim predpisom se dodeli začasnemu uslužbencu, ki je dopolnil štiri leta dela. Uslužbenec, ki je dopolnil več kakor leto in manj kakor štiri leta dela, dobi ob prenehanju zaposlitve nadomestilo za selitev, ki je sorazmerno z dolžino zaposlitve, nedopolnjenih let se ne upošteva.

▼M112

3.  Vendar pa nadomestilo za nastanitev, predvideno v odstavku 1, in nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v odstavku 2, ne smeta biti nižja od:

▼M136

 1 123,91 EUR za uslužbenca, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka,

 668,27 EUR za uslužbenca, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka.

▼M112

Če sta mož in žena uradnika ali druga uslužbenca ►M128  Unije ◄ in imata oba pravico do nadomestila za selitev ali nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve, se ta izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

▼B

Člen 25

▼M23

Uporablja se člen 10 Priloge VII h Kadrovskim predpisom o hranarini. ►M60  Začasni uslužbenec, ki je zaposlen za določen čas, krajši od 12-ih mesecev, ali ki ga organ iz prvega odstavka člena 6 šteje kot zaposlenega za enakovredno obdobje, če sklene pogodbo za nedoločen čas, in ki predloži dokazila, da ne more še naprej živeti v kraju stalnega prebivališča, je med trajanjem pogodbe ali za največ eno leto upravičen do hranarine. ◄

▼B

Člen 26

Člen 8 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se nanaša na letno plačilo potnih stroškov iz kraja zaposlitve v matični kraj, se uporablja za začasne uslužbence, ki dopolnijo najmanj devet mesecev dela.

Člen 27

Člena 16 in 17 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašata na plačilo pripadajočih zneskov, se uporabljata po analogiji.



POGLAVJE 6

Dajatve iz socialne varnosti



Oddelek A

Zavarovanje za primer bolezni in nesreče, dajatve iz socialne varnosti

Člen 28

►M60  Člena 72 in 73 Kadrovskih predpisov glede zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja se po analogiji za začasne uslužbence uporabljata med zaposlitvijo, bolniškim dopustom in neplačanim dopustom iz členov 11 in 17 v skladu pogoji, določenimi v teh členih; člen 72 Kadrovskih predpisov glede zdravstvenega zavarovanja se po analogiji uporablja za začasne uslužbence, ki prejemajo ►M112  invalidnino ◄ in za prejemnike družinske pokojnine. ◄ ►M33  Člen 72 se uporablja tudi za uslužbence iz člena 39(2), ki prejemajo starostno pokojnino. ◄

Če pa se na zdravniškem pregledu iz člena 13 ugotovi, da je uslužbenec bolan ali invalid, organ iz prvega odstavka člena 6 lahko odloči, da se stroški, ki nastanejo zaradi te bolezni ali invalidnosti, izključijo iz povračila stroškov, predvidenega v členu 72 Kadrovskih predpisov.

▼M62

Če začasni uslužbenec dokaže, da se ne more vključiti v kakšen drug zakonski ali s predpisi predviden sistem zdravstvenega zavarovanja, lahko najpozneje mesec dni po izteku pogodbe zaprosi, da se mu za največ šest mesecev po zaposlitvi podaljša zdravstveno zavarovanje, predvideno v prvem odstavku. Prispevki iz člena 72(1) Kadrovskih predpisov se izračunajo na podlagi njegove zadnje osnovne plače, polovico zneska prispevkov plača sam.

Organ za imenovanja lahko po pridobitvi mnenja uradnega zdravnika institucije odloči, da se rok enega meseca za vložitev prošnje in omejitev na šest mesecev iz prejšnjega odstavka ne uporabljata, če ima zadevna oseba hudo ali dolgotrajno bolezen, ki jo je dobila med zaposlitvijo in o kateri je obvestila institucijo pred iztekom šestmesečnega roka iz prejšnjega odstavka, pod pogojem, da je bila zdravniško pregledana, za kar poskrbi institucija.

▼M62

Člen 28a

1.  Nekdanji začasni uslužbenec, ki je po prenehanju delavnega razmerja v instituciji ►M128  Evropske unije ◄ brezposeln:

 in od ►M128  Evropske unije ◄ ne prejema starostne ali invalidske pokojnine,

 mu delovno razmerje ni prenehalo zaradi odstopa ali razveljavitve pogodbe iz disciplinskih razlogov,

 je delal najmanj šest mesecev

 ter stalno prebiva v državi članici ►M128  Unije ◄ ,

ima po spodaj določenih pogojih pravico do mesečnega nadomestila za primer brezposelnost.

Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnost po nacionalnem sistemu, mora to prijaviti instituciji, kjer je bil zaposlen, ki o tem takoj obvesti Komisijo. V takih primerih se znesek teh nadomestil odšteje od nadomestila, izplačanega po odstavku 3.

2.  Nekdanji začasni uslužbenec pridobi pravico do tega nadomestila za primer brezposelnosti, če:

(a) je na lastno zahtevo vpisan v evidenco iskalcev zaposlitve pri službi za zaposlovanje države članice, kjer stalno prebiva;

(b) izpolnjuje zakonske obveznosti te države članice za osebe, ki po tej zakonodaji prejemajo nadomestilo za primer brezposelnosti;

(c) vsak mesec pošlje instituciji, kjer je bil zaposlen, potrdilo pristojne nacionalne službe za zaposlovanje o tem, ali izpolnjuje obveznosti in pogoje iz (a) in (b), institucija pa potrdilo takoj pošlje Komisiji.

V primeru bolezni, nesreče, materinstva, invalidnosti, ali v podobnih primerih, ali če pristojni nacionalni organ odobri oprostitev, ►M128  Unija ◄ lahko dodeli ali še naprej izplačuje nadomestilo, tudi če obveznosti po nacionalni zakonodaji iz točke b niso izpolnjene.

Komisija pridobi mnenje odbora strokovnjakov in nato sprejme določbe, potrebne za izvajanje tega člena.

▼M112

3.  Nadomestilo za primer brezposelnosti se določi glede na osnovno plačo, ki jo je imel nekdanji začasni uslužbenec ob prenehanju delovnega razmerja. Višina nadomestila znaša:

(a) 60 % osnovne plače za prvih dvanajst mesecev,

(b) 45 % osnovne plače od trinajstega do štiriindvajsetega meseca;

(c) 30 % osnovne plače od petindvajsetega do šestintridesetega meseca;

Razen v začetnem šestmesečnem obdobju, v katerem se uporablja nižja, ne pa višja spodaj določena meja, tako izračunani zneski ne smejo biti nižji od ►M136  1 347,89 EUR ◄ in ne višji od ►M136  2 695,79 EUR ◄ . Te meje se ►M131  posodobijo ◄ na enak način kot plačne lestvice, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov.

4.  Nekdanji začasni uslužbenec lahko prejema nadomestilo za brezposelnost največ šestintrideset mesecev po datumu prenehanja delovnega razmerja in v nobenem primeru ne dlje od obdobja, enakovrednega eni tretjini dejansko dopolnjene delovne dobe. Če pa v tem obdobju nekdanji začasni uslužbenec preneha izpolnjevati pogoje iz odstavkov 1 in 2, se izplačilo nadomestila za primer brezposelnosti prekine. Nadomestilo se začne ponovno izplačevati, če nekdanji začasni uslužbenec pred iztekom tega obdobja ponovno izpolnjuje navedene pogoje in ni upravičen do nacionalnega nadomestila za primer brezposelnosti.

▼M62

5.  Nekdanji začasni uslužbenec, ki je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, ima pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi nadomestila za primer brezposelnosti po pogojih, določenih v členu 1 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Zadevna oseba mora prijaviti vse dodatke iste vrste, ki se njej ali zakoncu izplačujejo iz drugih virov; taki dodatki se odštejejo od tistih, ki se izplačujejo na podlagi tega člena.

Nekdanji začasni uslužbenec, upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, ima v skladu s členom 72 Kadrovskih predpisov pravico do zdravstvenega zavarovanja brez plačila prispevka.

▼M112

6.  Nadomestilo za primer brezposelnosti in družinske dodatke izplačuje Komisija v evrih. Korekcijski koeficient se ne uporablja.

7.  Začasni uslužbenec prispeva eno tretjino stroškov financiranja zavarovanja za primer brezposelnosti. Prispevek se določi v višini 0,81 % osnovne plače zadevne osebe po tem, ko se odšteje standardni dodatek v višini ►M136  1 225,36 EUR ◄ , in brez upoštevanja korekcijskih koeficientov, predvidenih v členu 64 Kadrovskih predpisov. Prispevek se mesečno odteguje od plače zadevne osebe in se skupaj s preostalima tretjinama, ki ju krije institucija, vplača v poseben sklad za brezposelnost. Ta sklad je skupen za vse institucije, ki prispevke mesečno plačujejo Komisiji, najpozneje osem dni po izplačilu osebnih prejemkov. Vse stroške iz tega člena odobri in plača Komisija v skladu z določbami finančne uredbe, ki ureja splošni proračun Evropske unije.

▼M62

8.  Nadomestilo za primer brezposelnosti, ki se izplača brezposelnemu bivšemu začasnemu uslužbencu, je predmet Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68, ki določa pogoje in postopek obdavčenja v korist Evropskih skupnosti.

9.  Nacionalne službe, odgovorne za zaposlovanje in brezposelnost ter delujoče skladno z nacionalno zakonodajo, in Komisija učinkovito sodelujejo pri zagotavljanju pravilne uporabe tega člena.

10.  Brez poseganja v določbe zadnjega pododstavka odstavka 2 se podrobna ureditev za uporabo tega člena predpiše s pravili, ki jih sporazumno določijo ►M131  organi institucij iz prvega odstavka člena 6 ◄ na podlagi mnenja odbora za kadrovske predpise.

▼M112

 

Komisija vsaki dve leti predloži poročilo o finančnem stanju sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Neodvisno od tega poročila lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov prilagodi prispevke, določene v odstavku 7 tega člena, če je to potrebno zaradi uravnoteženosti sistema.

 ◄

▼B

Člen 29

Člen 74 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na dotacijo ob rojstvu otroka, in člen 75 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na obveznost institucije, da prevzame stroške iz navedenega člena, se uporabljata po analogiji.

Člen 30

Člen 76 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na darila, posojila ali predplačila, se med trajanjem pogodbe o zaposlitvi ali po njenem izteku po analogiji uporablja za začasnega uslužbenca, če zaradi hude dolgotrajne bolezni ►M112  ali invalidnosti ◄ ali nesreče v času zaposlitve ni zmožen za delo in dokaže, da take bolezni ali nesreče ne pokriva drug sistem socialne varnosti.



Oddelek B

Zavarovanje za primer invalidnosti in smrti

Člen 31

Začasni uslužbenci so med zaposlitvijo zavarovani za primer smrti in invalidnosti v skladu z naslednjimi določbami.

Izplačila in pravice, predvidene v tem oddelku, mirujejo, če se na podlagi teh pogojev za zaposlitev začasno prekine izplačilo uslužbenčevih osebnih prejemkov.

Člen 32

Kadar se z zdravniškim pregledom, opravljenim pred nastopom dela ugotovi, da je uslužbenec bolan ali invalid, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 glede tveganj, ki izhajajo iz te bolezni ali invalidnosti, odloči, da začne uslužbenec uživati zagotovljene pravice glede invalidnosti ali smrti šele po štirih letih od datuma nastopa dela v instituciji.

▼M62

Uslužbenec se lahko pritoži na odločitev invalidske komisije, predvidene v členu 4(1) Kadrovskih predpisov.

▼M112

Člen 33

1.  Uslužbenec, ki je popoln invalid in mora zaradi invalidnosti prenehati delati v instituciji, ima ves čas invalidnosti pravico do invalidnine, katere znesek se določi, kakor sledi.

Za prejemnike invalidnine se smiselno uporablja člen 52 Kadrovskih predpisov. Če se prejemnik invalidnine upokoji preden dopolni ►M131  66 let starosti ◄ in ni upravičen do polne pokojnine, se uporabijo splošna pravila o starostnih pokojninah. Znesek starostne pokojnine temelji na plači za razred in stopnjo, v kateri je bil uslužbenec ob nastanku invalidnosti.

Invalidnina znaša 70 % zadnje osnovne plače začasnega uslužbenca. Vendar pa ne sme biti nižja od zneska življenjskega minimuma, opredeljenega v členu 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Od invalidnine se plačujejo prispevki v pokojninski sistem, ki se izračunajo na njeni podlagi.

Če je invalidnost uslužbenca posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja njegovega življenja za rešitev drugega človeka, znaša invalidnina najmanj 120 % zneska življenjskega minimuma. V takih primerih se pokojninski prispevki plačajo iz proračuna bivšega delodajalca.

Če si uslužbenec namerno povzroči invalidnost, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 odloči, da bo prejel samo znesek, predviden v členu 39.

Osebe, upravičene do invalidnine, imajo tudi pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov, v skladu s Prilogo VII h Kadrovskim predpisom; gospodinjski dodatek se določi na podlagi prejemnikove invalidnine.

2.  Invalidnost ugotovi invalidska komisija, predvidena v členu 9 Kadrovskih predpisov.

3.  Institucija iz člena 40 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom lahko zahteva, de se prejemnik invalidnine občasno pregleda in ugotovi, da še izpolnjuje pogoje za izplačevanje invalidnine. Če invalidska komisija ugotovi, da pogojev ne izpolnjuje več, začne uslužbenec ponovno delati v instituciji, pod pogojem, da se pogodba ni iztekla.

Če pa se izkaže, da zadevne osebe ni mogoče zaposliti v ►M128  Uniji ◄ , pogodba lahko preneha pod pogojem, da se izplača znesek v višini osebnih prejemkov, ki bi se izplačali med odpovednim rokom, in, kadar je to primerno, nadomestilo za prenehanje pogodbe, predvideno v členu 47. Uporablja se tudi člen 39.

▼M131

Člen 34

Upravičene osebe po umrlem uradniku, kakor so opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, imajo pravico do družinske pokojnine, kakor je to določeno v členih 35 do 38.

Če umre nekdanji uslužbenec, ki je prejemal invalidnino, ali nekdanji uslužbenec v smislu člena 2 (a), (c), (d), (e) ali (f), ki je prejemal starostno pokojnino ali je prenehal delati, preden je dopolnil upokojitveno starost, in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, imajo po umrlem uslužbencu upravičene osebe, kakor so opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, pravico do družinske pokojnine, kakor to določa navedena priloga.

Kadar več kot eno leto ni znano bivališče začasnega uslužbenca, ali nekdanjega začasnega uslužbenca, ki prejema invalidnino ali starostno pokojnino, ali nekdanjega začasnega uslužbenca, ki je prenehal delati pred upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, se za zakonca in osebe, priznane kot vzdrževance, smiselno uporabljajo določbe poglavij 5 in 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na začasne pokojnine.

▼B

Člen 35

Pravica do prejemanja pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca po mesecu, v katerem je uslužbenec umrl ali, kjer je to primerno, prvi dan meseca po obdobju, v katerem so ►M112  preživeli zakonec ◄ , otroci ali vzdrževanci umrlega prejemali njegove prejemke po členu 70 Kadrovskih predpisov.

Člen 36

▼M62

►M112  Preživeli zakonec ◄ uslužbenca je ►M112  upravičen ◄ do ►M112  družinske pokojnine ◄ v skladu s poglavjem 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Pokojnina ne sme biti nižja od 35 % zadnje uslužbenčeve osnovne mesečne plače niti nižja od zneska življenjskega minimuma, opredeljenega v členu 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Če umre uslužbenec v smislu ►M131  člena 2(a), (c), (d), (e) ali (f) ◄ , se znesek vdovske pokojnine poveča na 60 % starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen uslužbenec, če bi ob smrti izpolnjeval pogoje zanjo, ne glede na delovno dobo ali starost.

▼M23

Oseba, ki prejema ►M112  družinsko pokojnino ◄ , ima pod pogoji iz Priloge VII h Kadrovskim predpisom pravico do družinskih dodatkov, navedenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Vendar pa je višina otroškega dodatka enaka dvakratnemu znesku dodatka, predvidenega v členu 67(1) (b) Kadrovskih predpisov.

▼M62 —————

▼M112

Člen 37

Če umre uslužbenec ali oseba, upravičena do starostne pokojnine ali invalidnine, ki nima zakonca, upravičenega do družinske pokojnine, imajo otroci, ki se ob njegovi smrti štejejo za vzdrževane, pravico do pokojnine po starših v skladu s členom 80 Kadrovskih predpisov.

Prav tako so do pokojnine upravičeni otroci, ki izpolnjujejo navedene pogoje, v primeru smrti ali ponovne poroke zakonca, ki je upravičen do družinske pokojnine.

Če uslužbenec ali upravičenec do starostne pokojnine ali invalidnine umre, pogoji iz prvega odstavka pa niso izpolnjeni, se uporabijo določbe tretjega odstavka člena 80 Kadrovskih predpisov.

Če umre nekdanji začasni uslužbenec v smislu ►M131  člena 2(a), (c), (d), (e) ali (f) ◄ , ki je prenehal delati ►M131  pred upokojitveno starostjo ◄ in je zahteval odlog izplačila starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem dopolni 63 let starosti, so njegovi vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom upravičeni do pokojnine po starših pod enakimi pogoji, kakor jih določajo prejšnji odstavki.

Pokojnina po starših za osebo, ki se šteje kot vzdrževanec, opredeljen v členu 2(4) Priloge VII Kadrovskih predpisov, ne sme preseči dvakratnega zneska otroškega dodatka.

Če umre biološki roditelj, ki ga je nadomestil posvojitelj, se pokojnina po starših ne izplača.

Sirote so upravičene do dodatka za šolanje v skladu s členom 3 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

▼B

Člen 38

Ob razvezi ali kadar je do družinske pokojnine upravičenih več kategorij preživelih, se pokojnina razdeli mednje, kakor predvideva poglavje 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

▼M62

Člen 38a

Pravila, ki se nanašajo na zgornje meje in razdelitev, določeno v členu 81a Kadrovskih predpisov, se uporabljajo po analogiji.

▼B



Oddelek C

▼M23

Starostna pokojnina in odpravnina

▼M112

Člen 39

▼M131

1.  Ob prenehanju dela je uslužbenec v smislu člena 2 upravičen do starostne pokojnine, prenosa aktuarskega ekvivalenta ali izplačila odpravnine v skladu s poglavjem 3 naslova V Kadrovskih predpisov in Priloge VIII k tem predpisom. Če je uslužbenec upravičen do starostne pokojnine, se njegove pokojninske pravice znižajo v sorazmerju z zneski, plačanimi na podlagi člena 42.

▼M112

2.  Za uslužbence v smislu člena 2 teh Pogojev za zaposlitev se smiselno uporablja člen 11(2) in (3) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

3.  Oseba, ki postane upravičena do starostne pokojnine, ima pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Odstotni delež gospodinjskega dodatka se izračuna na podlagi prejemnikove pokojnine.

▼B

Člen 40

Uslužbenec, ki je imenovan za uradnika ►M128  Unije ◄ , ne dobi odpravnine, predvidene v prvem odstavku člena 39.

Za izračun pokojninske dobe, kakor predvideva Priloga VIII h Kadrovskim predpisom, se upoštevajo vse dobe zaposlitve začasnega uslužbenca v ►M128  Evropski uniji ◄ .

Pokojninske pravice uslužbenca, ki uveljavi možnost, predvideno v členu 42, se za obdobje, v katerem se bili zneski odtegnjeni, sorazmerno znižajo.

▼M112

Prejšnji odstavek se ne uporabi, če uslužbenec v treh mesecih po tem, ko so zanj začeli veljati Kadrovski predpisi, prosi za dovoljenje, da povrne te zneske, ki se jim prištejejo ►M123  3,1 ◄ -odstotne letne obrestne obresti, ki se po postopku iz člena 12 Priloge XII h Kadrovskim predpisom lahko revidirajo.

▼B



Oddelek D

▼M62

Financiranje invalidskega in življenjskega zavarovanja ter pokojninskega zavarovanja

▼B

Člen 41

▼M62

Za financiranje sistema socialne varnosti, predvidenega v oddelkih B in C, se po analogiji uporabijo določbe člena 83 ►M112  in člena 83a ◄ Kadrovskih predpisov in členov 36 in 38 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

▼B

Člen 42

▼M131

V skladu s pogoji, ki jih določi organ iz prvega odstavka člena 6, uslužbenec lahko ta organ zaprosi, da izvrši vsa plačila, ki jih mora uslužbenec poravnati za vzpostavitev ali ohranitev svojih pokojninskih pravic v svoji matični državi.

▼B

Taka plačila ne smejo preseči ►M112  dvakratne stopnje, predvidene v členu 83(2) Kadrovskih predpisov ◄ in se poravnajo iz ►M15  proračuna ►M128  Unije ◄  ◄ .

▼M62



Oddelek E

Poravnavanje zahtevkov začasnih uslužbencev

Člen 43

Členi 40 do 44 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom se uporabljajo po analogiji.



Oddelek F

Plačilo dajatev

Člen 44

Člena 81a in 82 Kadrovskih predpisov ter člen 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom glede izplačil dajatev se uporabljajo po analogiji.

Od zneska dajatve ali od dajatev, izplačljivih upravičencem, se na način, ki ga določi institucija iz člena 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, odštejejo vsi zneski, ki jih začasni uslužbenec dolguje ►M128  Uniji ◄ za zavarovanje na datum, ko postanejo pravice iz tega sistema izplačljive. Vračilo dolžnega zneska se lahko razdeli na več mesecev.

▼M62



Oddelek G

Subrogacija v korist ►M128  Uniji ◄

Člen 44a

Določbe člena 85a Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na subrogacijo v korist ►M128  Uniji ◄ , se uporabljajo po analogiji.

▼B



POGLAVJE 7

Povrnitev preplačil

Člen 45

▼M23

Uporabi se člen 85 Kadrovskih predpisov o povračilu preplačil.

▼B



POGLAVJE 8

Pritožbe

Člen 46

Naslov VII Kadrovskih predpisov o pritožbah se uporablja po analogiji.



POGLAVJE 9

Prenehanje delovnega razmerja

▼M131

Člen 47

Poleg prenehanja zaradi smrti delovno razmerje začasnega uslužbenca preneha:

(a) ob koncu meseca, v katerem uslužbenec dopolni 66 let starosti ali, kadar je primerno, na datum, določen v skladu z drugim in tretjim odstavkom člena 52 Kadrovskih predpisov; ali

(b) pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas:

(i) na datum, naveden v pogodbi;

(ii) ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje uslužbencu ali instituciji možnost predčasnega prenehanja. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Za začasne uslužbence z obnovljeno pogodbo je najdaljši rok šest mesecev. Odpovedni rok ne začne teči med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Poleg tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom. Če institucija odpove pogodbo, ima uslužbenec pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za obdobje med datumom prenehanja dela in datumom izteka pogodbe;

(iii) kadar uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev iz točke (a) člena 12(2), ob upoštevanju možnosti za odobritev izjeme v skladu z navedeno določbo. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz točke (ii); ali

(c) pri pogodbi za nedoločen čas:

(i) ob koncu odpovednega roka, določenega v pogodbi; odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za vsako dopolnjeno leto delovne dobe, pri čemer je najkrajši rok tri mesece in najdaljši 10 mesecev. Odpovedni rok ne začne teči med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Poleg tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom; ali

(ii) kadar uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev iz točke (a) člena 12(2), ob upoštevanju možnosti za odobritev izjeme v skladu navedeno določbo. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz točke (i).

▼M60

Člen 48

Institucija lahko zaposlitev za določen ali nedoločen čas prekine brez odpovednega roka:

(a) med ali ob koncu poskusne dobe skladno s členom 14;

▼M112 —————

▼M60

►M112  (b) ◄  če uslužbenec po koncu plačanega bolniškega dopusta, predvidenega v členu 16, ne more začeti ponovno delati. V takem primeru dobi uslužbenec nadomestilo v višini osnovne plače in družinskih dodatkov za dva dni na vsak dopolnjen mesec dela.

▼M131

Člen 48a

Člen 50 Kadrovskih predpisov se lahko v posameznem zakonodajnem obdobju smiselno uporabi za največ pet višjih začasnih uslužbencev političnih skupin v Evropskem parlamentu, ki so v razredu AD 15 ali AD 16, če so dopolnili petinpetdeset let in imajo dvajset let delovne dobe v institucijah in imajo v zadnjem razredu vsaj dve leti in pol delovnega staža.

▼B

Člen 49

▼M62

1.  Po koncu disciplinskega postopka iz Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ki se uporablja po analogiji, delovno razmerje začasnega uslužbenca lahko preneha brez odpovednega roka, če je namerno ali iz velike malomarnosti hudo kršil obveznosti. Preden organ iz prvega odstavka člena 6 sprejme obrazložen sklep zadevni uslužbenec predloži zagovor.

Pred prenehanjem delovnega razmerja se začasnega uslužbenca lahko začasno odstrani z delovnega mesta v skladu s ►M112  členoma 23 in 24 Priloge IX h Kadrovskim predpisom ◄ , ki se uporablja po analogiji.

▼B

2.   ►M62  Kadar delovno razmerje preneha v skladu z odstavkom 1 ◄ , organ iz prvega odstavka člena 6 lahko odloči, da:

(a) omeji odpravnino, predvideno v členu 39, na povračilo prispevka iz člena 83 Kadrovskih predpisov, ki se mu prištejejo 3,5 % letne obrestne obresti;

(b) v celoti ali delno zadrži nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v členu 24(2).

Člen 50

1.  Institucija razdre pogodbo o delovnem razmerju začasnega uslužbenca brez odpovednega roka, če organ iz prvega odstavka člena 6 ugotovi, da:

(a) je ob zaposlitvi namerno predložil lažne podatke o strokovni usposobljenosti ali zahtevah iz člena 12(2) in

(b) so bili predloženi lažni podatki, odločilni pri sprejemu na delo.

▼M62

2.  V takem primeru organ iz prvega odstavka člena 6 po zaslišanju zadevnega uslužbenca in po disciplinskem postopku iz Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ki se uporablja po analogiji, izjavi, da njegova zaposlitev preneha.

Pred prenehanjem delovnega razmerja se začasnega uslužbenca lahko začasno odstrani z delovnega mesta v skladu s ►M112  členoma 23 in 24 Priloge IX h Kadrovskim predpisom ◄ , ki se uporablja po analogiji.

Uporabijo se določbe člena 49(2).

▼M62

Člen 50a

Brez poseganja v člena 49 in 50 je začasni uslužbenec ali nekdanji začasni uslužbenec, ki je namerno ali iz velike malomarnosti kršil obveznosti iz teh pogojev za zaposlitev, disciplinsko odgovoren v skladu z naslovom VI Kadrovskih predpisov in, kjer je primerno, Prilogo IX h Kadrovskim predpisom, ki se uporablja po analogiji.

▼M128



POGLAVJE 10

Posebne določbe za začasne uslužbence iz člena 2(e)

Člen 50b

1.  Uslužbenci osebja nacionalnih diplomatskih služb držav članic, ki so bili izbrani na podlagi postopka iz člena 98(1) Kadrovskih predpisov in ki jih napotijo njihove nacionalne diplomatske službe, se zaposlijo kot uslužbenci za določen čas v smislu člena 2(e).

2.  Zaposlijo se lahko za največ štiri leta. Pogodbe se lahko obnovijo za največ štiri leta. Njihova zaposlitev skupaj ne bi smela trajati več kot osem let. Vendar se ob izteku osmih let v izjemnih okoliščinah in v interesu službe pogodba lahko podaljša še za največ dve leti. Vsaka država članica v skladu z veljavnimi določbami nacionalne zakonodaje uradnikom, ki postanejo začasni uslužbenci v ESZD, jamči takojšnjo vrnitev na delovno mesto po izteku službovanja v ESZD.

3.  Države članice podpirajo Unijo pri uveljavljanju vsakršne odgovornosti v skladu s členom 22 Kadrovskih predpisov uslužbencev ESZD za določen čas iz člena 2(e) teh pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Člen 50c

1.  Smiselno se uporabljajo členi 37, 38 in 39 Kadrovskih predpisov. Napotitev ne sme trajati dlje od pogodbe.

▼M131 —————

▼M131



POGLAVJE 11

Posebne določbe za začasne uslužbence iz člena 2(f)

Člen 51

Člen 37, razen točke (b) prvega odstavka, in člen 38 Kadrovskih predpisov se smiselno uporabljata za začasne uslužbence iz člena 2(f).

Člen 52

Z odstopanjem od tretjega odstavka člena 17 se začasnim uslužbencem iz člena 2(f) s pogodbo za nedoločen čas, ne glede na njihovo delovno dobo lahko odobri neplačan dopust za obdobja, ki ne presegajo enega leta.

Skupno trajanje takega dopusta ne sme preseči dvanajst let v času trajanja celotne kariere uslužbenca.

Na delovno mesto začasnega uslužbenca se lahko zaposli druga oseba.

Po izteku dopusta se začasni uslužbenec ponovno zaposli na prvem prostem delovnem mestu, ki ustreza njegovemu razredu v njegovi funkcionalni skupini, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu, ki ustreza njegovemu razredu v njegovi funkcionalni skupini, ob upoštevanju istih določb; če odkloni drugič, lahko institucija prekine zaposlitev brez predhodnega obvestila. Uslužbenec do dejanske ponovne zaposlitve ali napotitve ostane na neplačanem dopustu iz osebnih razlogov.

Člen 53

Začasni uslužbenci iz člena 2(f) se zaposlijo na podlagi izbirnega postopka, ki ga organizira ena ali več agencij. Zadevni agenciji ali agencijam pri tem na njihovo zahtevo pomaga Evropski urad za izbor osebja, predvsem pri opredeljevanju vsebine preskusov in organizaciji izbirnih postopkov. Evropski urad za izbor osebja zagotovi preglednost izbirnih postopkov.

V primeru zunanjega izbirnega postopka se začasni uslužbenci iz člena 2(f) zaposlijo le v razredih SC 1 do SC2, AST 1 do AST 4 ali AD 5 do AD 8. Vendar lahko agencija po potrebi in v ustrezno utemeljenih primerih odobri zaposlitev v razredih AD 9, AD 10, AD 11 ali, izjemoma, v razredu AD 12 za delovna mesta z ustrezno odgovornostjo in v okviru potrjenega kadrovskega načrta. Skupno število zaposlitev v razredih AD 9 do AD 12 v agenciji ne sme preseči 20 % skupnega števila zaposlitev v funkcionalni skupini AD, izračunano v petletnem sprotnem obdobju.

Člen 54

Začasni uslužbenci iz člena 2(f) se razvrstijo v naslednji višji razred izključno na podlagi izbora med uslužbenci, ki so v svojem razredu delali vsaj dve leti, potem ko se preučijo primerjalne odlike takih začasnih uslužbencev in poročila o njih. Smiselno se uporablja zadnji stavek člena 45(1) in člena 45(2) Kadrovskih predpisov. Multiplikatorji enakovrednosti povprečne kariere, določeni za uradnike v oddelku B Priloge I h Kadrovskim predpisom, ne smejo biti preseženi.

V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov vsaka agencija sprejme splošne predpise za izvajanje tega člena.

Člen 55

Kadar začasni uslužbenec iz člena 2(f) po notranji objavi delovnega mesta zasede novo delovno mesto v isti funkcionalni skupini, ne sme biti razvrščen v nižji razred ali stopnjo od razreda ali stopnje njegovega prejšnjega delovnega mesta, če je njegov razred eden od razredov, določenih v objavi prostega delovnega mesta.

Enake določbe se smiselno uporabljajo, kadar začasni uslužbenec sklene novo pogodbo z agencijo neposredno po izteku prejšnje pogodbe za takega začasnega uslužbenca pri drugi agenciji.

Člen 56

V skladu s členom 110(2) Kadrovskih predpisov vsaka agencija sprejme splošne predpise o postopkih, ki urejajo zaposlovanje in uporabo začasnih uslužbencev iz člena 2(f).

▼M131 —————

▼M112



NASLOV IV

POGODBENI USLUŽBENCI



POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 79

1.  Pogodbeni uslužbenci so plačani iz skupnih sredstev dela proračuna za institucijo za ta namen.

2.  V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme ►M131  organ iz prvega odstavka člena 6 ◄ , kakor je potrebno, splošne predpise za izvajanje, ki urejajo zaposlovanje pogodbenih uslužbencev.

3.  Komisija predloži letno poročilo o zaposlovanju pogodbenih uslužbencev, vključno z njihovim številom, ravnjo in vrsto delovnih mest, geografsko uravnoteženostjo in proračunskimi viri po funkcionalnih skupinah.

4.  Institucije, agencije in drugi subjekti, ki zaposlujejo pogodbene uslužbence, pripravijo v okviru proračunskega postopka okvirne letne napovedi glede zaposlovanja pogodbenih uslužbencev po funkcionalnih skupinah.

Člen 80

1.  Pogodbeni uslužbenci so razdeljeni v štiri funkcionalne skupine, ki ustrezajo delu, ki ga je treba opraviti. Vsaka funkcionalna skupina je razdeljena na razrede in stopnje.

2.  Vrsta dela in ustrezne funkcionalne skupine so navedene v naslednji tabeli:



Funkcionalna skupina

Razredi

Naloge

IV

13 do 18

Upravno-administrativne, svetovalne, jezikovne in enakovredne tehnične naloge, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev.

III

8 do 12

Izvedbene naloge, naloge pri pripravi osnutkov, računovodske in druge enakovredne tehnične naloge, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev.

II

4 do 7

Pisarniške in tajniške naloge, naloge pisarniškega poslovanja in druge enakovredne naloge, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev.

I

1 do 3

Fizične in upravno-administrativne naloge podpornih storitev, ki se opravljajo pod nadzorom uradnikov ali začasnih uslužbencev.

▼M131

3.  Organ iz prvega odstavka člena 6 vsake institucije, agencije ali subjekta iz člena 3a lahko na podlagi te tabele in po posvetovanju z Odborom za kadrovske predpise podrobneje opredeli pristojnosti za vsako vrsto dela.

4.  Smiselno se uporabljata člena 1d in 1e Kadrovskih predpisov.

▼M128

5.  Smiselno se uporabljajo členi 95, 96 in 99 Kadrovskih predpisov.

▼M112



POGLAVJE 2

PRAVICE IN OBVEZNOSTI

Člen 81

Smiselno se uporablja člen 11.



POGLAVJE 3

POGOJI ZA ZAPOSLITEV

Člen 82

1.  Pogodbeni uslužbenci se izbirajo na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic, brez razlikovanja glede na rasno ali etično pripadnost, politično, filozofsko ali versko prepričanje, starost ali invalidnost, spol ali spolno usmeritev in ne glede na zakonski stan ali družinske razmere.

2.  Za zaposlitev pogodbenega uslužbenca se zahteva vsaj:

(a) uspešno zaključeno obvezno izobraževanje za funkcionalno skupino I;

(b) za funkcionalni skupini II in III:

(i) z diplomo potrjena višja izobrazba ali

(ii) z diplomo potrjena srednješolska izobrazba, ki omogoča nadaljnje višješolsko izobraževanja in ustrezne vsaj tri letne poklicne izkušnje ali

(iii) kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje ali poklicne izkušnje na enakovredni ravni;

(c) za funkcionalno skupino IV:

(i) izobrazba, ki ustreza vsaj tri letnemu z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju ali

(ii) kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje na enakovredni ravni.

3.  Pogodbeni uslužbenec se lahko zaposli, le če:

(a) je državljan ene od držav članic in uživa vse državljanske pravice, razen če organ iz prvega odstavka člena 6 dovoli izjemo;

(b) je izpolnil vse zakonske obveznosti glede služenja vojaškega roka;

(c) predloži ustrezna spričevala, ki dokazujejo primernost za opravljanje dela;

(d) je fizično sposoben opravljati delo; in

(e) predloži dokazila o dobrem znanju enega od jezikov ►M128  Unije ◄ in o zadovoljivem znanju drugega jezika ►M128  Unije ◄ v obsegu, ki omogoča opravljanje dela.

4.  V prvi pogodbi organ iz prvega odstavka člena 6 lahko opusti zahtevo, da mora zadevna oseba predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz točk (a), (b) in (c) odstavkov 2 in 3, če se zaposli za manj kot tri mesece.

5.   ►M128  Evropski urad za izbor osebja (v nadaljnjem besedilu: „urad“) ◄ različnim institucijam na njihovo zahtevo pomaga pri izbiri pogodbenih uslužbencev, predvsem pri opredeljevanju vsebine preizkusov in organizaciji postopka izbire. Služba zagotovi preglednost postopka za izbiro pogodbenih uslužbencev.

6.  V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme ►M131  organ iz prvega odstavka člena 6 ◄ , kakor je potrebno, splošne določbe glede postopkov zaposlovanja pogodbenih uslužbencev.

▼M131

7.  Pogodbenim uslužbencem v funkcionalnih skupinah II, III in IV se sodelovanje na notranjih natečajih dovoli šele, ko dopolnijo tri leta delovne dobe v instituciji. Pogodbeni uslužbenci v funkcionalni skupini II imajo dostop le do natečajev za razrede SC 1 do 2, v funkcionalni skupini III za razrede AST 1 do 2 ter v funkcionalni skupini IV za razrede AST 1 do 4 ali AD 5 do 6. Skupno število kandidatov, ki so pogodbeni uslužbenci in ki so imenovani na prosta delovna mesta v navedenih razredih, nikoli ne preseže 5 % skupnega letnega števila imenovanj v navedene funkcionalne skupine v skladu z drugim odstavkom člena 30 Kadrovskih predpisov.

▼M112

Člen 83

Pred zaposlitvijo pogodbeni uslužbenec opravi zdravniški pregled pri enem od uradnih zdravnikov institucije, ki potrdi, da izpolnjuje zahteve iz člena 82(3)(d).

Smiselno se uporablja člen 33 Kadrovskih predpisov.

▼M131

Člen 84

1.  Pogodbeni uslužbenec, ki je sklenil pogodbo za najmanj eno leto, opravi na začetku zaposlitve šestmesečno poskusno dobo, če je v funkcionalni skupini I, in devetmesečno poskusno dobo, če je v kateri koli drugi funkcionalni skupini.

Če pogodbeni uslužbenec v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 Kadrovskih predpisov, ali nesreče najmanj mesec dni neprekinjeno ne more opravljati svojega dela, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 ustrezno podaljša poskusno dobo. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne sme presegati 15 mesecev.

2.  Če se delo pogodbenega uslužbenca med poskusno dobo izkaže za očitno neustrezno, se poročilo o pogodbenem uslužbencu lahko pripravi kadar koli pred koncem poskusne dobe.

Navedeno poročilo se posreduje zadevni osebi, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila. Neposredno nadrejeni pogodbenega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6. Na podlagi poročila organ iz prvega odstavka člena 6 lahko odloči, da se pogodbeni uslužbenec pred iztekom poskusne dobe odpusti z enomesečnim odpovednim rokom ali da se pogodbenega uslužbenca do izteka poskusne dobe razporedi v drug oddelek.

3.  Najmanj mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti pogodbenega uslužbenca za opravljanje nalog na delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in ravnanju pri delu. To poročilo se posreduje pogodbenemu uslužbencu, ki ima pravico, da v osmih delovnih dneh po prejemu predloži pisna pojasnila.

Če je v poročilu priporočena odpustitev ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe v skladu z odstavkom 1, neposredno nadrejeni pogodbenega uslužbenca takoj pošlje poročilo in pojasnila organu iz prvega odstavka člena 6.

Pogodbeni uslužbenec, katerega delo ali ravnanje ni bilo ocenjeno kot ustrezno za zaposlitev na delovnem mestu, se odpusti.

Končna odločitev se sprejme na podlagi poročila iz tega odstavka in informacij v zvezi z ravnanjem pogodbenega uslužbenca v zvezi z naslovom II Kadrovskih predpisov, ki jih ima na voljo organ iz prvega odstavka člena 6.

4.  Odpuščeni pogodbeni uslužbenec ima pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za vsak dopolnjen mesec poskusne dobe.

▼M112



POGLAVJE 4

POSEBNE DOLOČBE ZA POGODBENE USLUŽBENCE IZ ČLENA 3A

Člen 85

1.  Pogodbe se s pogodbenimi uslužbenci iz člena 3a lahko sklenejo za določen čas najmanj treh mesecev in največ petih let. Obnovijo se lahko samo enkrat za določen čas, ki ne sme presegati petih let. Skupno trajanje prve pogodbe in prve obnovitve mora biti vsaj šest mesecev za funkcionalno skupino I in vsaj devet mesecev za druge funkcionalne skupine. Vsaka naslednja obnovitev je za nedoločen čas.

Obdobja, zajeta v pogodbi pogodbenega uslužbenca iz člena 3b, se pri sklepanju ali obnovitvi pogodb po tem členu ne upoštevajo.

2.  Z odstopanjem od zadnjega stavka prvega pododstavka 1 organ za imenovanja lahko odloči, da se z uslužbencem iz funkcionalne skupine I šele četrta obnovitev pogodbe sklene za nedoločen čas, pod pogojem, da skupno trajanje njegove zaposlitve za določen čas ne preseže deset let.

3.  Pogodbeni uslužbenec iz funkcionalne skupine IV mora pred obnovitvijo pogodbe za nedoločen čas izkazati sposobnost dela v tretjem od jezikov iz ►M131  člena 55(1) Pogodbe o Evropski uniji ◄ . Smiselno se uporabljajo skupna pravila o dostopu do usposabljanja in modalitetah ocenjevanja iz člena 45(2) Kadrovskih predpisov.

4.  Pogodbeni uslužbenci morajo pred obnovitvijo pogodbe za nedoločen čas opraviti poskusno delo v skladu s členom 84.

Člen 86

1.  Pogodbeni uslužbenci iz člena 3a se zaposlijo samo v

(i) razredih 13, 14 ali 16 funkcionalne skupine IV,

(ii) razredih 8, 9 ali 10 funkcionalne skupine III,

(iii) razredu 4 ali 5 funkcionalne skupine II,

(iv) razredu 1 funkcionalne skupine I.

Pri razvrščanju pogodbenih uslužbencev v razrede vsake od funkcionalnih skupin se upoštevajo kvalifikacije in izkušnje zadevnih oseb. Zaradi reševanja posebnih potreb institucij se lahko upoštevajo v ►M128  Uniji ◄ prevladujoči pogoji na trgu dela. Pogodbeni uslužbenec se zaposli na prvi stopnji svojega razreda. ►M131   Vendar pa se za pogodbene uslužbence, zaposlene v razredu 1, smiselno uporablja drugi odstavek člena 32 Kadrovskih predpisov. ◄

▼M131

V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov se sprejmejo splošni izvedbeni predpisi za izvajanje tega odstavka.

▼M112

2.  Pogodbeni uslužbenec iz člena 3a, ki zasede novo delovno mesto v funkcionalni skupini, se ne sme razporediti v razred ali stopnjo, nižjo od razreda ali stopnje za prejšnje delovno mesto.

Pogodbeni uslužbenec, ki zasede delovno mesto v višji funkcionalni skupini, se razporedi v tak razred in stopnjo, da so njegovi osebni prejemki vsaj enaki tistim, da katerih je bil upravičen po prejšnji pogodbi.

Enake določbe se uporabljajo za pogodbenega uslužbenca, ki sklene novo pogodbo z institucijo ali organom takoj po predhodni pogodbi z drugo institucijo ali organom.

Člen 87

1.  Za pogodbene uslužbence iz člena 3a, zaposlene za najmanj eno leto, se smiselno uporablja prvi odstavek člena 43 Kadrovskih predpisov glede poročil.

2.  Pogodbeni uslužbenec iz člena 3a, ki je v svojem razredu dve leti na eni stopnji, se samodejno poviša v naslednjo stopnjo tega razreda.

3.  Pogodbeni uslužbenec iz člena 3a se razporedi v naslednji višji razred iste funkcionalne skupine z odločitvijo organa iz prvega odstavka člena 6. Tak pogodbeni uslužbenec se razporedi na prvo stopnjo naslednjega višjega razreda. Po tem, ko se preučijo primerjalne odlike pogodbenih uslužbencev, upravičenih do napredovanja v razredu, in poročila o njihovem delu, se lahko povišajo izključno uslužbenci, izbrani med pogodbenimi uslužbenci iz člena 3a, ki so sklenili pogodbo za vsaj tri leta in so bili v svojem razredu najmanj dve leti. Smiselno se uporablja zadnji stavek člena 45(1) Kadrovskih predpisov.

4.  Pogodbeni uslužbenec iz člena 3a se lahko razporedi v višjo funkcionalno skupino samo, če sodeluje v splošnem postopku izbire.



POGLAVJE 5

POSEBNE DOLOČBE ZA POGODBENE USLUŽBENCE IZ ČLENA 3B

Člen 88

V primeru pogodbenih uslužbencev iz člena 3b:

(a) se pogodbe sklepajo za določen čas; lahko so obnovijo;

(b) dejansko trajanje zaposlitve v instituciji, vključno z vsemi obnovitvami pogodbe, ne sme preseči ►M131  šestih let ◄ .

Obdobja, zajeta v pogodbi pogodbenega uslužbenca iz člena 3a, se pri sklepanju ali obnovitvi pogodb po tem členu ne upoštevajo.

Člen 89

1.  Pogodbeni uslužbenec iz člena 3b se lahko zaposli v katerem koli razredu funkcionalnih skupin II, III in IV iz člena 80, pri čemer se upoštevajo kvalifikacije in izkušnje zadevne osebe. Zaradi reševanja posebnih potreb institucij se lahko upoštevajo v ►M128  Uniji ◄ prevladujoči pogoji na trgu dela. Pogodbeni uslužbenec se zaposli na prvi stopnji svojega razreda.

2.  Pogodbeni uslužbenec iz člena 3b, ki je v svojem razredu dve leti na eni stopnji, se samodejno poviša v naslednjo stopnjo tega razreda.

Člen 90

Z odstopanjem od določb tega naslova veljajo za konferenčne tolmače, ki jih zaposli Evropski parlament ali Komisija v imenu institucij in organov ►M128  Unije ◄ , pogoji, določeni v Sporazumu, ki so ga dne 28. julija 1999 sklenili Evropski parlament, Komisija in Sodišče ►M128  Evropske unije ◄ v imenu institucij na eni strani in združenja, ki zastopajo stroko, na drugi strani.

Spremembe navedenega sporazuma, potrebne zaradi začetka veljavnosti Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 ( 17 ), se sprejmejo pred 31. decembrom 2006 v skladu s postopkom, določenim v členu 78. Spremembe navedenega sporazuma po 31. decembru 2006 sprejmejo institucije sporazumno.



POGLAVJE 6

DELOVNI POGOJI

▼M131

Člen 91

Smiselno se uporabljajo členi od 16 do 18.

Drugi stavek člena 55(4) Kadrovskih predpisov se ne uporablja smiselno za pogodbene uslužbence.

Pogodbeni uslužbenci iz funkcionalnih skupin III in IV nimajo pravice do nadomestila ali plačila za nadurno delo.

V skladu s pogoji iz Priloge VI Kadrovskih predpisov imajo pogodbeni uslužbenci iz funkcionalnih skupin I in II, ki so opravili nadurno delo, pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila nadur, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v dveh mesecih, ki sledita mesecu, v katerem so opravili nadurno delo.

▼M112



POGLAVJE 7

PREJEMKI IZ DELA IN STROŠKI

Člen 92

Ob upoštevanju sprememb, določenih v členih 93 in 94, se smiselno uporabljajo členi 19 do 27.

Člen 93

Lestvica osnovnih plač je predvidena v naslednji tabeli:

▼M136



FUNKCIONALNA SKUPINA

1/7/2012

STOPNJA

RAZRED

1

2

3

4

5

6

7

IV

18

5 879,08

6 001,34

6 126,14

6 253,54

6 383,59

6 516,34

6 651,85

17

5 196,08

5 304,14

5 414,44

5 527,04

5 641,98

5 759,31

5 879,08

16

4 592,43

4 687,93

4 785,42

4 884,94

4 986,53

5 090,23

5 196,08

15

4 058,91

4 143,32

4 229,48

4 317,44

4 407,22

4 498,87

4 592,43

14

3 587,37

3 661,97

3 738,13

3 815,86

3 895,22

3 976,22

4 058,91

13

3 170,61

3 236,55

3 303,85

3 372,56

3 442,69

3 514,29

3 587,37

III

12

4 058,85

4 143,25

4 229,41

4 317,36

4 407,13

4 498,78

4 592,33

11

3 587,34

3 661,93

3 738,08

3 815,81

3 895,16

3 976,16

4 058,85

10

3 170,60

3 236,53

3 303,83

3 372,54

3 442,67

3 514,26

3 587,34

9

2 802,28

2 860,55

2 920,03

2 980,75

3 042,74

3 106,01

3 170,60

8

2 476,74

2 528,24

2 580,82

2 634,48

2 689,27

2 745,19

2 802,28

II

7

2 802,21

2 860,50

2 919,99

2 980,72

3 042,72

3 106,01

3 170,61

6

2 476,62

2 528,13

2 580,71

2 634,39

2 689,18

2 745,12

2 802,21

5

2 188,86

2 234,38

2 280,86

2 328,30

2 376,72

2 426,16

2 476,62

4

1 934,53

1 974,77

2 015,84

2 057,77

2 100,57

2 144,26

2 188,86

I

3

2 383,19

2 432,65

2 483,14

2 534,68

2 587,28

2 640,98

2 695,79

2

2 106,84

2 150,57

2 195,20

2 240,76

2 287,27

2 334,74

2 383,19

1

1 862,54

1 901,20

1 940,65

1 980,93

2 022,04

2 064,01

2 106,84

▼M112

Člen 94

Ne glede na člen 24(3) nadomestilo za nastanitev, predvideno v odstavku 1, in nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v odstavku 2 navedenega člena, ne smeta biti nižja od:

▼M136

 845,37 EUR za uslužbenca, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka,

 501,20 EUR za uslužbenca, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka.

▼M112



POGLAVJE 8

PREJEMKI SOCIALNE VARNOSTI



Oddelek A

Zavarovanje za primer bolezni in nesreče, prejemki socialne varnosti

Člen 95

Smiselno se uporablja člen 28. Vendar pa se člen 72(2) in (2a) Kadrovskih predpisov ne uporablja za pogodbenega uslužbenca, ki je do ►M131  upokojitvene starosti ◄ delal v ►M128  Uniji ◄ , razen če ni bil več kot tri leta zaposlen kot pogodbeni uslužbenec.

Člen 96

1.  Nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je po prenehanju delavnega razmerja v instituciji ►M128  Unije ◄ brezposeln in:

(a) od ►M128  Unije ◄ ne prejema starostne pokojnine ali invalidnine,

(b) mu delovno razmerje ni prenehalo zaradi odstopa ali razveljavitve pogodbe iz disciplinskih razlogov,

(c) je dopolnil najmanj šest mesecev dela,

(d) prebiva v državi članici

ima po spodaj določenih pogojih pravico do mesečnega nadomestila za primer brezposelnosti.

Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnost po nacionalnem sistemu, mora to prijaviti instituciji, kjer je bil zaposlen, ki o tem takoj obvesti Komisijo. V takih primerih se znesek teh nadomestil odšteje od nadomestila, izplačanega po odstavku 3.

2.  Nekdanji pogodbeni uslužbenec pridobi pravico do tega nadomestila za primer brezposelnosti, če:

(a) je na lastno zahtevo vpisan v evidenco iskalcev zaposlitve pri službi za zaposlovanje države članice, kjer stalno prebiva;

(b) izpolnjuje zakonske obveznosti navedene države članice za osebe, ki po tej zakonodaji prejemajo nadomestilo za primer brezposelnosti;

(c) vsak mesec pošlje instituciji, kjer je bil zaposlen, potrdilo pristojne nacionalne službe za zaposlovanje o tem, ali izpolnjuje obveznosti in pogoje iz (a) in (b), institucija pa potrdilo takoj pošlje Komisiji.

V primeru bolezni, nesreče, materinstva, invalidnosti, ali v podobnih primerih, ali če pristojni nacionalni organ odobri oprostitev, ►M128  Unija ◄ lahko dodeli ali še naprej izplačuje nadomestilo, tudi če obveznosti po nacionalni zakonodaji iz točke b niso izpolnjene.

Komisija pridobi mnenje odbora strokovnjakov in nato sprejme predpise, potrebne za izvajanje tega člena.

3.  Nadomestilo za primer brezposelnosti se določi glede na osnovno plačo, ki jo je imel nekdanji pogodbeni uslužbenec ob prenehanju delovnega razmerja. Višina nadomestila znaša:

(a) 60 % osnovne plače za prvih 12 mesecev,

(b) 45 % osnovne plače od 13. do 24. meseca,

(c) 30 % osnovne plače od 25. do 36. meseca.

Razen v začetnem šestmesečnem obdobju, v katerem se uporablja nižja, ne pa višja spodaj določena meja, tako izračunani zneski ne smejo biti nižji od ►M136  1 010,92 EUR ◄ in ne višji od ►M136  2 021,83 EUR ◄ . Te meje se ►M131  posodabljajo ◄ na enak način kot plačne lestvice, določene v členu 66 Kadrovskih predpisov, v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov.

4.  Nekdanji pogodbeni uslužbenec lahko prejema nadomestilo za brezposelnost največ šestintrideset mesecev po datumu prenehanja delovnega razmerja in v nobenem primeru ne dlje od obdobja, enakovrednega eni tretjini dejansko dopolnjene delovne dobe. Če pa v tem obdobju nekdanji pogodbeni uslužbenec preneha izpolnjevati pogoje iz odstavkov 1 in 2, se izplačilo nadomestila za primer brezposelnosti prekine. Nadomestilo se začne ponovno izplačevati, če nekdanji pogodbeni uslužbenec pred iztekom tega obdobja ponovno izpolnjuje navedene pogoje in ni upravičen do nacionalnega nadomestila za primer brezposelnosti.

5.  Nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, ima pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi nadomestila za primer brezposelnosti po pogojih, določenih v členu 1 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Zadevna oseba mora prijaviti vse dodatke iste vrste, ki se njej ali zakoncu izplačujejo iz drugih virov; taki dodatki se odštejejo od tistih, ki se izplačujejo na podlagi tega člena.

Nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, ima, kakor predvideva člen 72 Kadrovskih predpisov, pravico do zdravstvenega zavarovanja brez plačila prispevka.

6.  Nadomestilo za primer brezposelnosti in družinske dodatke izplačuje Komisija v evrih. Korekcijski koeficient se ne uporablja.

7.  Pogodbeni uslužbenec prispeva eno tretjino stroškov financiranja zavarovanja za primer brezposelnosti. Prispevek se določi v višini 0,81 % osnovne plače zadevne osebe po tem, ko se odšteje standardni dodatek v višini ►M136  919,02 EUR ◄ , in brez upoštevanja korekcijskih koeficientov, predvidenih v členu 64 Kadrovskih predpisov. Prispevek se mesečno odteguje od plače zadevne osebe in se skupaj s preostalima tretjinama, ki ju krije institucija, vplača v poseben sklad za brezposelnost. Ta sklad je skupen za vse institucije, ki prispevke mesečno plačujejo Komisiji, najpozneje osem dni po izplačilu osebnih prejemkov. Vse stroške, ki izhajajo iz uporabe tega člena, odobri in plača Komisija v skladu z določbami finančne uredbe, ki ureja splošni proračun ►M128  Evropske unije ◄ .

8.  Za nadomestila za primer brezposelnosti, ki se izplačujejo brezposelnim nekdanjim pogodbenim uslužbencem, velja Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68.

9.  Nacionalne službe, odgovorne za zaposlovanje in brezposelnost, ki delujejo skladno z nacionalno zakonodajo, in Komisija učinkovito sodelujejo pri zagotavljanju pravilne uporabe tega člena.

10.  Podrobna ureditev, sprejeta na podlagi člena 28a(10), se za ta člen uporablja brez poseganja v določbe tretjega pododstavka odstavka 2 tega člena.

▼M131

11.  Komisija vsaki dve leti predloži poročilo o finančnem stanju sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Neodvisno od tega poročila lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov prilagodi prispevke, določene v odstavku 7, če je to potrebno zaradi uravnoteženosti sistema.

▼M112

Člen 97

Smiselno se uporablja člen 74 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na dotacijo ob rojstvu otroka, in člen 75 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na obveznost institucije, da prevzame stroške iz navedenega člena.

Člen 98

Člen 76 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na darila, posojila ali predplačila, se med trajanjem pogodbe o zaposlitvi ali po njenem izteku smiselno uporablja za pogodbenega uslužbenca, če zaradi hude dolgotrajne bolezni ali nesreče v času zaposlitve ni zmožen za delo in dokaže, da take bolezni ali nesreče ne pokriva drug sistem socialne varnosti.



Oddelek B

Zavarovanje za primer invalidnosti in smrti

Člen 99

Pogodbeni uslužbenci so med zaposlitvijo zavarovani za primer smrti ali invalidnosti v skladu z naslednjimi določbami.

Izplačila in pravice, predvidene v tem oddelku, mirujejo, če se na podlagi teh Pogojev za zaposlitev začasno prekine izplačilo uslužbenčevih osebnih prejemkov.

Člen 100

Kadar se z zdravniškim pregledom, opravljenim pred nastopom dela ugotovi, da je pogodbeni uslužbenec bolan ali invalid, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 glede tveganj, ki izhajajo iz te bolezni ali invalidnosti, odloči, da začne uslužbenec uživati zagotovljene pravice glede invalidnosti ali smrti šele po petih letih od datuma nastopa dela v instituciji.

Pogodbeni uslužbenec se na to odločitev lahko pritoži invalidski komisiji, predvideni v odstavku 1(b) člena 9 Kadrovskih predpisov.

Člen 101

1.  Pogodbeni uslužbenec, ki je popoln invalid in mora zaradi invalidnosti prenehati delati v instituciji, ima ves čas invalidnosti pravico do invalidnine, katere znesek se določi na naslednji način.

Za prejemnike invalidnine se smiselno uporablja člen 52 Kadrovskih predpisov. Če se prejemnik invalidnine upokoji preden dopolni ►M131  66 let starosti ◄ in ni upravičen do polne pokojnine, se uporabijo splošna pravila o starostnih pokojninah. Znesek starostne pokojnine temelji na plači za razred in stopnjo, v kateri je bil pogodbeni uslužbenec ob nastanku invalidnosti.

2.  Invalidnina znaša 70 % zadnje osnovne plače pogodbenega uslužbenca. Vendar pa ne sme biti nižja od mesečne plače pogodbenega uslužbenca iz razreda 1, stopnja 1 funkcionalne skupine I. Od invalidnine se plačujejo prispevki v pokojninski sistem, ki se izračunajo na njeni podlagi.

3.  Če je invalidnost pogodbenega uslužbenca posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja njegovega življenja za rešitev drugega človeka, znaša invalidnina najmanj 120 % zneska osnovne mesečne plače pogodbenega uslužbenca iz razreda 1, stopnja 1 funkcionalne skupine I. V takih primerih se pokojninski prispevki plačajo iz proračuna bivšega delodajalca.

4.  Če si pogodbeni uslužbenec namerno povzroči invalidnost, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 odloči, da bo prejel samo znesek, predviden v členu 109.

5.  Osebe, upravičene do invalidnine, imajo v skladu s Prilogo VII h Kadrovskim predpisom tudi pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov; gospodinjski dodatek se določi na podlagi prejemnikove invalidnine.

Člen 102

1.  Invalidnost ugotovi invalidska komisija, predvidena v točki (b) člena 9(1) Kadrovskih predpisov.

2.  Pravica do invalidnine nastane dan po tem, ko delovno razmerje pogodbenega uslužbenca preneha na podlagi členov 47 in 48, ki se smiselno uporabljata.

3.  Institucija iz člena 40 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom lahko zahteva, da prejemnik invalidnine opravi občasne preglede in se ugotovi, da še izpolnjuje pogoje za izplačevanje invalidnine. Če invalidska komisija ugotovi, da pogojev ne izpolnjuje več, začne pogodbeni uslužbenec ponovno delati v instituciji, pod pogojem, da se pogodba ni iztekla.

Če pa se izkaže, da zadevne osebe ni mogoče zaposliti v ►M128  Uniji ◄ , pogodba lahko preneha pod pogojem, da se izplača znesek v višini osebnih prejemkov, ki bi se izplačali med odpovednim rokom, in, kadar je to primerno, nadomestilo za prenehanje pogodbe, predvideno v členu 47. Uporabi se tudi člen 109.

Člen 103

1.  Upravičenci po umrlem pogodbenem uslužbencu, opredeljeni v poglavju 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, imajo pravico do družinske pokojnine, kakor predvidevajo členi 104 do 107.

▼M131

2.  Če umre nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je upravičen do invalidnine ali do starostne pokojnine ali ki je prenehal delati pred upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, imajo po njem upravičene osebe, kakor so opredeljene v poglavju 4 Priloge VIII, pravico do družinske pokojnine, kakor to določa navedena priloga.

3.  Kadar več kot eno leto ni znano bivališče pogodbenega uslužbenca ali nekdanjega pogodbenega uslužbenca, ki prejema invalidnino ali starostno pokojnino, ali nekdanjega pogodbenega uslužbenca, ki je prenehal delati pred upokojitveno starostjo in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem doseže upokojitveno starost, se za zakonca in osebe, priznane kot vzdrževance, smiselno uporabljajo določbe poglavij 5 in 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na začasne pokojnine.

▼M112

Člen 104

Pravica do prejemanja pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca po mesecu, v katerem je uslužbenec umrl ali, kjer je to primerno, prvi dan meseca po obdobju, v katerem so vdova, otroci ali vzdrževanci umrlega prejemali njegove prejemke po členu 70 Kadrovskih predpisov.

Člen 105

Preživeli zakonec pogodbenega uslužbenca je upravičen do družinske pokojnine v skladu s poglavjem 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Pokojnina ne sme biti nižja od 35 % zadnje osnovne mesečne plače pogodbenega uslužbenca niti nižja od osnovne mesečne plače pogodbenega uslužbenca iz razreda 1, stopnja 1 funkcionalne skupine I. Ob smrti pogodbenega uslužbenca se znesek družinske pokojnine zviša na 60 % starostne pokojnine, ki bi se izplačevala pogodbenemu uslužbencu, če bi ob smrti izpolnjeval pogoje, ne glede na delovno dobo ali starost.

Oseba, ki prejema družinsko pokojnino, ima pod pogoji iz Priloge VII h Kadrovskim predpisom pravico do družinskih dodatkov, določenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Otroški dodatek pa je v višini dvakratnega zneska dodatka, predvidenega v členu 67(1)(b) Kadrovskih predpisov.

Člen 106

1.  Če umre pogodbeni uslužbenec ali oseba, upravičena do starostne pokojnine ali invalidnine, ki nima zakonca, upravičenega do družinske pokojnine, imajo otroci, ki se štejejo za vzdrževane, pravico do pokojnine po starših v skladu s členom 80 Kadrovskih predpisov.

2.  Prav tako so do pokojnine upravičeni otroci, ki izpolnjujejo navedene pogoje, v primeru smrti ali ponovne poroke zakonca, ki je upravičen do družinske pokojnine.

3.  Če umre pogodbeni uslužbenec ali upravičenec do starostne pokojnine ali invalidnine, pogoji iz odstavka 1 pa niso izpolnjeni, se uporabijo določbe tretjega odstavka člena 80 Kadrovskih predpisov.

4.  Če umre nekdanji pogodbeni uslužbenec, ki je prenehal delati pred ►M131  upokojitveno starostjo ◄ in je zahteval odlog izplačila starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem dopolni 63 let starosti, so njegovi vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom upravičeni do pokojnine po starših pod enakimi pogoji, kakor jih določajo prejšnji odstavki.

5.  Pokojnina po starših za osebo, ki se šteje kot vzdrževani otrok, opredeljen v členu 2(4) Priloge VII Kadrovskih predpisov, ne sme preseči dvakratnega zneska otroškega dodatka. Vendar pa upravičenost vzdrževanca do pokojnine preneha, če ga je po veljavni nacionalni zakonodaji dolžna vzdrževati tretja oseba.

6.  Če umre biološki roditelj, ki ga je nadomestil posvojitelj, se pokojnina po starših ne izplača.

7.  Sirote so upravičene do dodatka za šolanje v skladu s členom 3 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Člen 107

Ob razvezi ali kadar je do družinske pokojnine upravičenih več kategorij preživelih, se pokojnina razdeli mednje, kakor predvideva poglavje 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Člen 108

Smiselno se uporabljajo pravila, ki se nanašajo na zgornje meje in razdelitev, določeno v členu 81a Kadrovskih predpisov.



Oddelek C

Starostna pokojnina in odpravnina

Člen 109

1.  Ob prenehanju dela je pogodbeni uslužbenec upravičen do starostne pokojnine, prenosa aktuarskega ekvivalenta ali izplačila odpravnine v skladu s poglavjem 3 naslova V Kadrovskih predpisov in Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. V pokojninske pravice pogodbenega uslužbenca, ki je upravičen do starostne pokojnine, niso vključena obdobja, za katera so prispevki plačani po členu 112 teh Pogojev za zaposlitev.

2.  Za pogodbene uslužbence se smiselno uporablja člen 11(2) in (3) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

3.  Oseba, več kot tri leta zaposlena kot pogodbeni uslužbenec, ki postane upravičena do starostne pokojnine, ima pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov; gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi prejemnikove pokojnine.

Člen 110

1.  Pogodbeni uslužbenec, ki je imenovan za uradnika ali začasnega uslužbenca ►M128  Unije ◄ , ne dobi odpravnine, predvidene v členu 109(1).

Za izračun pokojninske dobe, kakor predvideva Priloga VIII h Kadrovskim predpisom, se upoštevajo vse dobe zaposlitve pogodbenega uslužbenca v ►M128  Evropski uniji ◄ .

2.  Če institucija uporabi možnost, predvideno v členu 112, se pokojninske pravice pogodbenega uslužbenca za obdobje, v katerem se bili zneski odtegnjeni, sorazmerno znižajo.

3.  Prejšnji odstavek se ne uporabi, če pogodbeni uslužbenec v treh mesecih po tem, ko so zanj začeli veljati Kadrovski predpisi, prosi za dovoljenje, da povrne te zneske skupaj s ►M123  3,1 ◄ -odstotnimi letnimi obrestnimi obrestmi, ki se po postopku iz člena 12 Priloge XII h Kadrovskim predpisom lahko revidirajo.



Oddelek D

Financiranje invalidskega in življenjskega zavarovanja ter pokojninskega zavarovanja

Člen 111

Za financiranje sistema socialne varnosti, predvidenega v oddelkih B in C, se smiselno uporabljajo določbe členov 83 in 83a Kadrovskih predpisov ter členov 36 in 38 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Člen 112

V skladu s pogoji, ki jih določi institucija, lahko pogodbeni uslužbenec zahteva, da institucija opravi vsa plačila, potrebna za vzpostavitev ali ohranitev njegovih pokojninskih pravic, zavarovanja za primer brezposelnosti, invalidskega zavarovanja, življenjskega zavarovanja in zdravstvenega zavarovanja v državi, v kateri je bil nazadnje vključen v take sisteme. Pogodbeni uslužbenec v času plačevanja teh prispevkov ne uživa ugodnosti sistema zdravstvenega zavarovanja ►M128  Unije ◄ . V času plačevanja teh prispevkov pogodbeni uslužbenec tudi ni vključen v sistema ►M128  Unije ◄ za življenjsko zavarovanje in zavarovanje za primer invalidnosti in ne pridobiva pravic po sistemu ►M128  Unije ◄ za zavarovanje za primer brezposelnosti in pokojninsko zavarovanje.

Dejansko tako plačevanje za nobenega pogodbenega uslužbenca ne sme trajati dlje od šestih mesecev. Vendar pa institucija lahko odloči, da to obdobje podaljša na eno leto. Plačila bremenijo proračun ►M128  Unije ◄ . Plačila za vzpostavitev ali ohranitev pokojninskih pravic ne smejo presegati dvakratne stopnje, predvidene v členu 83(2) Kadrovskih predpisov.



Oddelek E

Poravnavanje zahtevkov pogodbenih uslužbencev

Člen 113

Smiselno se uporabljajo členi 40 do 44 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.



Oddelek F

Izplačevanje dajatev

Člen 114

1.  Smiselno se uporabljajo člen 81a in 82 Kadrovskih predpisov ter člen 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom glede izplačevanja dajatev.

2.  Od zneska dajatve ali od dajatev, izplačljivih njegovim upravičencem, se na način, ki ga določi institucija iz člena 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, odštejejo vsi zneski, ki jih pogodbeni uslužbenec dolguje ►M128  Uniji ◄ za zavarovanje na datum, ko postanejo pravice iz tega sistema izplačljive. Vračilo dolžnega zneska se lahko razdeli na več mesecev.



Oddelek G

Subrogacija v korist ►M128  Unije ◄

Člen 115

Smiselno se uporabljajo določbe člena 85a Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na subrogacijo v korist ►M128  Unije ◄ .



POGLAVJE 9

POVRNITEV NEUPRAVIČENIH PLAČIL

Člen 116

Uporabljajo se določbe člena 85 Kadrovskih predpisov o povrnitvi neupravičenih plačil.



POGLAVJE 10

PRITOŽBE

Člen 117

Smiselno se uporabljajo določbe naslova VII Kadrovskih predpisov o pritožbah.



POGLAVJE 11

POSEBNE IN IZJEMNE DOLOČBE ZA POGODBENE USLUŽBENCE, KI DELAJO V TRETJI DRŽAVI

▼M128

Člen 118

Za pogodbene uslužbence, ki delajo v tretji državi, se smiselno uporablja Priloga X h Kadrovskim predpisom. Vendar pa se člen 21 navedene priloge uporablja samo, če je pogodba sklenjena vsaj za obdobje enega leta.

▼M112



POGLAVJE 12

PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA

Člen 119

Za pogodbene uslužbence se smiselno uporabljajo členi 47 do 50a.

V primeru disciplinskega postopka proti pogodbenemu uslužbencu ima disciplinska komisija iz Priloge IX h Kadrovskim predpisom in člena 49 teh Pogojev za zaposlitev dva dodatna člana, ki sta iz iste funkcionalne skupine in razreda kot zadevni pogodbeni uslužbenec. Ta dva dodatna člana se imenujeta skladno s priložnostnim postopkom, o katerem se dogovorita organ iz prvega odstavka člena 6 teh Pogojev za zaposlitev in odbor uslužbencev.

▼B



NASLOV ►M112  V ◄

LOKALNI USLUŽBENCI

Člen ►M112  120 ◄

Ob upoštevanju določb tega naslova določa pogoje za zaposlovanje lokalnih uslužbencev zlasti:

(a) način zaposlovanja in prekinitev pogodbe,

(b) dopust in

(c) osebne prejemke

►M131  organ iz prvega odstavka člena 6 ◄ skladno z veljavnimi predpisi in prakso v kraju, v katerem opravljajo delo.

▼M128

Člen 121

Kar zadeva socialno varnost, institucija plačuje prispevke delodajalcev za socialno varnost po veljavnih predpisih v kraju, v katerem uslužbenec ali uslužbenka opravlja delo, razen če sporazum o sedežu ne določa drugače. Institucija vzpostavi samostojen ali dopolnilen sistem socialne varnosti za države, v katerih lokalni sistemi ne obstajajo ali ne zagotavljajo zadostnega kritja.

▼M112

Člen 122

Vse spore med institucijo in lokalnim uslužbencem, zaposlenim v tretji državi, se predloži arbitražni komisiji v skladu s pogoji, opredeljenimi v klavzuli o arbitraži iz delavčeve pogodbe.

▼B



NASLOV ►M112  VI ◄

STROKOVNI SVETOVALCI

Člen ►M112  123 ◄

1.  Osebni prejemki strokovnih svetovalcev se določijo v neposrednem dogovoru med zadevnim svetovalcem in organom iz prvega odstavka člena 6. Pogodba strokovnega svetovalca se ne sme skleniti za več kot dve leti. Lahko se obnovi.

2.  Institucija, ki namerava zaposliti strokovnega svetovalca ali obnoviti njegovo pogodbo, o tem obvesti pristojni proračunski organ in opredeli predvidene osebne prejemke.

Pred sklenitvijo pogodbe o predlaganih osebnih prejemkih izmenja stališča s pristojnim proračunskim organom, če v enem mesecu po datumu obvestila tako zahteva član tega organa ali zadevna institucija.

▼M112

Člen 124

Smiselno se uporabljajo členi 1c, 1d, 11, 11a, 12 in 12a, prvi odstavek člena 16, členi 17, 17a, 19, 22, 22a in 22b, ►M128  člen 23 ◄ in drugi odstavek člena 25 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na pravice in obveznosti uradnikov ter člena 90 in 91 Kadrovskih predpisov glede pritožb.

▼M112 —————

▼M124



NASLOV VII

PARLAMENTARNI POMOČNIKI



POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 125

1.  Evropski parlament za namene uporabe tega naslova z internim sklepom sprejme izvedbene ukrepe.

2.  Akreditiranih parlamentarnih pomočnikov se ne razporedi na delovno mesto iz seznama delovnih mest, ki je priložen oddelku proračuna za Evropski parlament. Njihovi prejemki se financirajo iz ustrezne proračunske postavke in so plačani iz odobrenih sredstev oddelka proračuna za Evropski parlament.

Člen 126

1.  Akreditirani parlamentarni pomočniki so v skladu z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) razvrščeni po razredih glede na navedbo, ki jo je podal poslanec ali poslanci, ki mu/jim bo pomočnik pomagal. Za uvrstitev v razrede 14 do 19 iz člena 133 morajo imeti akreditirani parlamentarni poslanci najmanj univerzitetno izobrazbo ali enakovredne delovne izkušnje.

2.  Smiselno se uporablja člen 1e Kadrovskih predpisov o socialnih ukrepih in delovnih pogojih, če so ti ukrepi združljivi s posebno naravo nalog in odgovornosti, ki jih prevzamejo akreditirani parlamentarni pomočniki.

Z odstopanjem od člena 7 so načini avtonomnega zastopanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov določeni v izvedbenih ukrepih iz člena 125(1), pri čemer se upošteva, da se med zakonitim zastopanjem osebja in avtonomnim zastopanjem pomočnikov vzpostavi uradna povezava.



POGLAVJE 2

Pravice in obveznosti

Člen 127

Smiselno se uporabljajo členi 11 do 26a Kadrovskih predpisov. Ob doslednem upoštevanju zlasti posebne narave funkcij in nalog akreditiranih parlamentarnih pomočnikov in vzajemnega zaupanja, ki mora biti značilno za njihov službeni odnos s poslancem ali poslanci Evropskega parlamenta, ki jim pomočniki pomagajo, izvedbeni ukrepi v zvezi s tem področjem, sprejeti skladno s členom 125(1), upoštevajo posebno naravo službenega odnosa med poslancem in akreditiranim parlamentarnim pomočnikom.



POGLAVJE 3

Pogoji za zaposlitev

Člen 128

1.  Člen 1d Kadrovskih predpisov se uporablja smiselno, ob upoštevanju vzajemnega zaupanja med poslancem Evropskega parlamenta in njegovim akreditiranim parlamentarnim pomočnikom ali pomočniki, pri čemer lahko poslanci Evropskega parlamenta akreditirane parlamentarne pomočnike izbirajo tudi na podlagi politične usmeritve.

2.  Poslanec(-ci) Evropskega parlamenta izbere(-jo) akreditiranega parlamentarnega pomočnika, ki mu (jim) bo pomagal. Brez poseganja v dodatne pogoje, ki so lahko predpisani z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1), se pomočnika lahko zaposli, če:

(a) je državljan ene od držav članic ►M128  Unije ◄ , razen če organ iz prvega odstavka člena 6 dovoli izjemo, in uživa vse državljanske pravice;

(b) je izpolnil vse zakonske obveznosti glede služenja vojaškega roka;

(c) predloži ustrezna spričevala, ki dokazujejo primernost za opravljanje dela;

(d) je fizično sposoben opravljati delo;

(e) ima temeljito znanje enega od jezikov ►M128  Unije ◄ in zadovoljivo znanje drugega jezika ►M128  Unije ◄ v obsegu, ki omogoča opravljanje dela, in

(f) ima:

(i) z diplomo potrjeno višjo izobrazbo;

(ii) z diplomo potrjeno srednješolsko izobrazbo, ki omogoča nadaljnje višješolsko izobraževanje, in ustrezne vsaj triletne delovne izkušnje, ali

(iii) kadar je to v interesu službe, poklicno usposabljanje ali delovne izkušnje na enakovredni ravni.

Člen 129

1.  Akreditirani parlamentarni pomočnik dokaže svojo fizično sposobnost za opravljanje dela s pregledom pri zdravstveni službi Evropskega parlamenta, da se lahko Evropski parlament prepriča o izpolnjevanju pogojev iz člena 128(2)(d).

2.  Če kandidat ni uspešno opravil zdravniškega pregleda iz odstavka 1, lahko v dvajsetih dneh po prejetju obvestila institucije zahteva, da o njegovem primeru poda mnenje zdravniška komisija, sestavljena iz treh zdravnikov, ki jih organ iz prvega odstavka člena 6 izbere med uradnimi zdravniki institucij. Zdravniška komisija zasliši uradnega zdravnika, ki je podal prvotno negativno mnenje. Kandidat lahko zdravniško komisijo seznani z mnenjem zdravnika po lastni izbiri. Če zdravniška komisija potrdi zaključke zdravniškega pregleda iz odstavka 1, mora kandidat poravnati polovico plačila in dodatnih stroškov.

Člen 130

1.  Pogodbe akreditiranih parlamentarnih pomočnikov se sklenejo za določen čas ter vsebujejo navedbo razreda, v katerega je pomočnik razvrščen. Pogodba se lahko v enem zakonodajnem obdobju podaljša največ dvakrat. Če v pogodbi ni navedeno drugače, se pogodba brez poseganja v določbe iz člena 139(1)(c) izteče ob koncu parlamentarnega mandata, v katerem je bila sklenjena.

2.  Z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) se ob upoštevanju člena 128(2)(f) določi pregleden okvir za razporeditev.

3.  Kadar akreditirani parlamentarni pomočnik sklene novo pogodbo, se sprejme nov sklep o njegovi uvrstitvi v določen razred.



POGLAVJE 4

Delovni pogoji

Člen 131

1.  Akreditirani parlamentarni pomočniki se zaposlijo bodisi za polovični bodisi za polni delovni čas.

2.  Poslanec določi tedenski delovni čas akreditiranega parlamentarnega pomočnika, ki v običajnih razmerah ne sme presegati 42 ur.

3.  Akreditirani parlamentarni pomočnik je dolžan opravljati nadurno delo le v nujnih primerih ali ob izjemni povečani količini dela. Smiselno se uporablja prvi pododstavek člena 56 Kadrovskih predpisov. Za to potrebna pravila se lahko določijo z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1).

4.  Akreditirani parlamentarni pomočnik za nadurno delo ni upravičen do kompenzacije ali plačila.

5.  Členi 42a, 42b, 55a in 57 do 61 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na dopust, delovni čas in praznike, ter drugi do četrti pododstavek člena 16 in člen 18 Pogojev za zaposlitev se uporabljajo smiselno. Izredni dopust, starševski dopust in družinski dopust ne sme preseči trajanje pogodbe.



POGLAVJE 5

Prejemki iz dela in stroški

Člen 132

Razen v primeru nasprotnih določb iz členov 133 in 134 se člen 19, člen 20(1) do (3) ter člen 21 Pogojev za zaposlitev in člen 16 Priloge VII h Kadrovskim predpisom glede osebnih prejemkov in povračila stroškov uporabljajo smiselno. Pogoji za povračilo stroškov službenih potovanj so določeni v izvedbenih ukrepih iz člena 125(1).

▼M131

Člen 132a

Akreditiranim parlamentarnim pomočnikom se lahko v skladu z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) in na izrecno zahtevo posameznega poslanca ali poslancev, ki mu oziroma jim pomagajo, samo enkrat izplača bodisi nadomestilo za nastanitev bodisi za selitev ob prenehanju zaposlitve, ki se izplača iz nadomestila za parlamentarno pomoč poslancu, in sicer na podlagi dokazila, da so morali spremeniti kraj prebivališča. Znesek nadomestila ne presega mesečne osnovne plače pomočnika.

▼M124

Člen 133

Lestvica osnovnih plač je določena v naslednji tabeli:

▼M136



Razred

1

2

3

4

5

6

7

Osnovna plača za polni delovni čas

1 694,21

1 973,74

2 139,95

2 320,16

2 515,54

2 727,38

2 957,06

Razred

8

9

10

11

12

13

14

Osnovna plača za polni delovni čas

3 206,08

3 476,07

3 768,79

4 086,15

4 430,25

4 803,32

5 207,82

Razred

15

16

17

18

19

 

 

Osnovna plača za polni delovni čas

5 646,37

6 121,87

6 637,39

7 196,32

7 802,33

 

 

▼M124

Člen 134

Z odstopanjem od zadnjega pododstavka člena 4(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom izselitveni dodatek ne sme biti nižji od ►M136  366,22 EUR ◄ .



POGLAVJE 6

Socialna varnost

Člen 135

Razen v primeru nasprotnih določb iz člena 136 se členi 95 do 115, ki se nanašajo na prejemke socialne varnosti, uporabljajo smiselno.

Člen 136

1.  Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 96(3) in brez poseganja v druge določbe tega člena zneski, izplačani iz naslova tega člena, ne smejo biti nižji od ►M136  889,39 EUR ◄ ali višji od ►M136  2 092,68 EUR ◄ .

2.  Z odstopanjem od členov 77 in 80 Kadrovskih predpisov ter členov 101 in 105 Pogojev za zaposlitev so minimalni zneski, uporabljeni za izračun pokojnin in invalidnin, enakovredni osnovni plači akreditiranega parlamentarnega pomočnika, uvrščenega v razred 1.

3.  Člen 112 se uporablja le za pogodbe, sklenjene za eno leto ali manj.



POGLAVJE 7

Povrnitev neupravičenih plačil

Člen 137

Določbe člena 85 Kadrovskih predpisov o povrnitvi neupravičenih plačil se uporabljajo smiselno.



POGLAVJE 8

Pritožbe

Člen 138

Smiselno se uporabljajo določbe iz naslova VII Kadrovskih predpisov o pritožbah. Z izvedbenimi ukrepi iz člena 125(1) se lahko določijo dopolnilna pravila o notranjih postopkih.



POGLAVJE 9

Prenehanje delovnega razmerja

Člen 139

1.  Delovno razmerje akreditiranega parlamentarnega pomočnika preneha zaradi smrti in:

(a) na datum, naveden v pogodbi, kot določa člen 130(1);

▼M131

(b) ob koncu meseca, v katerem akreditirani parlamentarni pomočnik dopolni 66 let starosti ali, izjemoma, na datum, določen v skladu z drugim in tretjim odstavkom člena 52 Kadrovskih predpisov;

▼M124

(c) v primeru pomočnika, ki se ga zaposli za pomoč enemu poslancu Evropskega parlamenta v skladu s členom 128(2), ob koncu meseca, v katerem se je končal mandat poslanca, bodisi zaradi njegove smrti, odstopa ali iz kakšnega drugega razloga;

▼M131

(d) ob upoštevanju dejstva, da je zaupanje temelj službenega odnosa med poslancem in njegovim akreditiranim parlamentarnim pomočnikom, ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, ki daje akreditiranemu parlamentarnemu pomočniku ali Evropskemu parlamentu, ki nastopa na zahtevo poslanca ali poslancev Evropskega parlamenta, za pomoč katerim je bil akreditirani parlamentarni pomočnik zaposlen, možnost predčasne prekinitve pogodbe. Odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za leto delovne dobe, ob upoštevanju najkrajšega roka enega meseca in najdaljšega roka treh mesecev. Odpovedni rok ne začne teči med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Poleg tega se odpovedni rok ob upoštevanju zgoraj navedenih omejitev prekine med nosečnostjo, potrjeno z zdravniškim potrdilom, porodniškim ali bolniškim dopustom;

▼M124

(e) kadar akreditirani parlamentarni pomočnik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 128(2)(a), ob upoštevanju možne izjeme, dovoljene po navedenem členu. Če se izjema ne odobri, se uporabi odpovedni rok iz točke (d).

2.  Če se pogodba zaključi v skladu z odstavkom 1(c), ima akreditirani parlamentarni pomočnik pravico do nadomestila v višini ene tretjine svoje osnovne plače za obdobje med datumom, ko preneha opravljati naloge, in datumom, ko mu poteče pogodba, pri čemer ta znesek ne sme preseči treh mesečnih osnovnih plač.

3.  Brez poseganja v člena 48 in 50, ki se uporabljata smiselno, se lahko zaposlitev akreditiranega parlamentarnega pomočnika prekine brez odpovednega roka, če je ta namenoma ali iz malomarnosti hudo kršil svoje dolžnosti. Organ iz prvega odstavka člena 6 sprejme utemeljeno odločitev, potem ko je imela zadevna oseba možnost, da pojasni svoje ravnanje.

Posebne določbe v zvezi z disciplinskim postopkom so določene v izvedbenih ukrepih iz člena 125(1).

▼M131

3a.  Izvedbeni ukrepi iz člena 125(1) določajo spravni postopek, ki se uporablja pred prekinitvijo pogodbe akreditiranega parlamentarnega pomočnika na zahtevo poslanca ali poslancev Evropskega parlamenta, za pomoč katerim je bil zaposlen, ali parlamentarnega pomočnika v skladu s točko (d) odstavka 1 in odstavkom 3.

▼M124

4.  Obdobja zaposlitve kot akreditirani parlamentarni pomočnik se ne štejejo kot „delovna doba“ za namene člena 29(3) in (4) Kadrovskih predpisov.

▼B



NASLOV ►M124  VIII ◄

PREHODNE DOLOČBE

▼M112 —————

▼M112

Člen ►M124  140 ◄

Brez poseganja v druge določbe Pogojev za zaposlitev določa Priloga k Pogojem za zaposlitev prehodne določbe, ki se uporabljajo za uslužbence, zaposlene po pogodbi iz teh Pogojev za zaposlitev.

▼B



NASLOV ►M124  IX ◄

KONČNE DOLOČBE

Člen ►M124  141 ◄

►M124  Ob upoštevanju člena 142 ◄ sprejme splošne določbe za uveljavitev teh pogojev za zaposlitev ►M131  organ iz prvega odstavka člena 6 ◄ po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev in odborom za kadrovske predpise, predvidenim v členu 10 Kadrovskih predpisov.

Upravne službe institucij ►M128  Unije ◄ se posvetujejo, da zagotovijo enotno uporabo teh pogojev za zaposlitev.

Člen ►M124  142 ◄

Splošne določbe za uveljavitev Kadrovskih predpisov iz člena 110 teh predpisov se uporabljajo za uslužbence, vključene v te pogoje za zaposlitev, če se določbe navedenih predpisov zaradi teh pogojev za zaposlitev uporabljajo za te uslužbence.

▼M131

Člen 142a

Komisija do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni uporabo teh pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

▼M112




PRILOGA

Prehodne določbe, ki se uporabljajo za uslužbence iz Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev

Člen 1

1.  Za druge uslužbence, zaposlene na dan 30. aprila 2004, se smiselno uporabljajo določbe Priloge XIII h Kadrovskim predpisom. ►M131   Člen 21, člen 22, razen odstavka 4, člen 23, člen 24a in člen 31(6) in (7) navedene priloge se smiselno uporabljajo za druge uslužbence, zaposlene na dan 31. decembra 2013. Člen 30 ter člen 31(1), (2), (3) in (5) navedene priloge se smiselno uporabljajo za začasne uslužbence, zaposlene na dan 31. decembra 2013. Za uslužbence, ki so bili zaposleni pred 1. januarjem 2014, se besedi „66 let“ v drugem pododstavku člena 33(1), členu 47(a), drugem pododstavku člena 101(1) in členu 139(1)(b) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev glasita „65 let“. ◄

2.  V času od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006 se v Pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev:

(a) v prvi alinei točke (b) člena 3 „funkcionalne skupine strokovni sodelavci (AST)“ nadomesti s „kategoriji B in C“;

(b) v drugi alinei točke (b) člena 3 se besedilo „funkcionalne skupine upravljavci (AD)“ nadomesti s „kategorije A“, „AD 16 ali AD 15“ se nadomesti z „A*16 ali A*15“, besedilo „AD 15 ali AD 14“ pa se nadomesti z „A*15 ali A*14“.

Člen 2

1.  V skladu s Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev organ iz prvega odstavka člena 6 Pogojev za zaposlitev ponudi zaposlitev kot pogodbeni uslužbenec za nedoločen čas vsem osebam, ki jih ►M128  Unija ◄ na dan 1. maja 2004 po pogodbi za nedoločen čas kot lokalne uslužbence zaposlujejo v Evropski uniji ali ki so na podlagi nacionalne zakonodaje zaposlene v agencijah in subjektih iz člena 3a(1)(b) in (c) Pogojev za zaposlitev. Ponudba za zaposlitev temelji na oceni nalog, ki jih morajo opraviti pogodbeni uslužbenci. Zadevna pogodba začne veljati najkasneje 1. maja 2005. Za take pogodbe se ne uporablja člen 84 Pogojev za zaposlitev.

2.  Če bi bili osebni prejemki uslužbenca, ki sprejme ponujeno pogodbo, zaradi razvrstitve v razrede nižji, lahko institucija plača dodaten znesek, pri čemer upošteva trenutne razlike v fiskalni zakonodaji in zakonodaji s področja socialne varnosti in pokojnin države članice zaposlitve in ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za zadevnega pogodbenega uslužbenca.

3.  V skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov sprejme vsaka institucija, kakor je potrebno, splošne določbe za izvajanje odstavkov 1 in 2.

4.  Uslužbenec, ki ne sprejme ponudbe iz odstavka 1, lahko z institucijo ohrani svoj pogodbeni odnos.

Člen 3

Pet let po 1. maju 2004 lahko lokalni ali pogodbeni uslužbenci Generalnega sekretariata Sveta, ki so imeli v sekretariatu pred 1. majem 2004 status lokalnega uslužbenca, sodelujejo na notranjih natečajih Sveta pod enakimi pogoji kot uradniki in začasni uslužbenci institucije.

Člen 4

Pogodbe, ki so jih pogodbeni uslužbenci iz člena 2(d) Pogojev za zaposlitev sklenili za določen čas in so na dan 1. maja 2004 veljavne, se lahko obnovijo. Če je bila pogodba že enkrat obnovljena, se nova pogodba sklene za nedoločen čas. Veljavne pogodbe, sklenjene z začasnimi uslužbenci iz člena 2(d) Pogojev za zaposlitev za nedoločen čas, ostanejo nespremenjene.

Člen 5

1.  Za nekdanje začasne uslužbence, ki so na dan 1. maja 2004 brezposelni in na katere se nanašajo določbe člena 28a teh pogojev za zaposlitev, veljavnih pred 1. majem 2004, se navedene določbe uporabljajo do konca obdobja brezposelnosti.

2.  Začasni uslužbenci, katerih pogodbe tečejo na dan 1. maja 2004, lahko zahtevajo uporabo člena 28a teh pogojev za zaposlitev, veljavnih pred 1. majem 2004. Tako zahtevo morajo začasni uslužbenci vložiti najkasneje trideset koledarskih dni po datumu izteka pogodb.

▼M131

Člen 6

Z učinkom od 1. januarja 2014 se pogodbe začasnih uslužbencev, za katere se uporablja člen 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev in ki so bili 31. decembra 2013 zaposleni v agenciji, brez izbirnega postopka spremenijo v pogodbe v skladu s točko (f) člena 2 teh pogojev za zaposlitev. Pogoji pogodbe sicer ostanejo nespremenjeni. Ta odstavek se ne uporablja za pogodbe začasnih uslužbencev, ki so zaposleni kot vodje agencij ali namestniki vodij agencij, kot je navedeno v aktu Unije o ustanovitvi agencije, ali za uradnike, ki so bili v interesu službe napoteni v agencijo.



( 1 ) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

( 2 ) Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 z dne 9. februarja 1976 o kategorijah uradnikov, upravičenih do dodatkov za izmensko delo, ter stopnje in pogoji dodeljevanja dodatkov (UL L 38, 13.2.1976, str. 1).

( 3 ) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti (UL L 56, 4.3.1968, str. 8).

( 4 ) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

( 5 ) Uredba Sveta (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 z dne 4. decembra 1972 o uvedbi posebnih in začasnih ukrepov pri zaposlovanju uradnikov Evropskih skupnosti zaradi pristopa novih držav članic in za prenehanje dela uradnikov teh Skupnosti (UL L 272, 5.12.1972, str. 1).

( 6 ) Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 z dne 4. junija 1973 o uvedbi posebnih začasnih ukrepov za uradnike Evropskih Skupnosti, ki so plačani iz skladov za raziskave in investicije (UL L 155, 11.6.1973, str. 1).

( 7 ) UL L 201, 3.8.2010, str. 30.

( 8 ) UL L 181, 28.6.1989, str. 2. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 2458/98 (UL L 307, 17.11.1998, str. 1).

( 9 ) UL L 264, 2.10.2002, str. 1.

( 10 ) UL L 264, 2.10.2002, str. 5.

( 11 ) UL L 264, 2.10.2002, str. 9.

( 12 ) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

( 13 ) Uredba (EU) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (UL L 287, 29.10.2013, str. 15).

( 14 ) UL L 280, 23.11.1995, str. 1. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES, Euratom, ESPJ) št. 2458/98 (UL L 307, 17.11.1998, str. 1).

( 15 ) UL L 280, 23.11.1995, str. 4. Uredba, spremenjena z Uredbo (ES, ESPJ, Euratom) št. 2458/98.

( 16 ) UL L 262, 7.10.2005, str. 1.

( 17 ) UL L 124, 27.4.2004, str. 1.