1.   V tem poslovniku:

2.   Vsa sklicevanja na moški spol se razumejo kot sklicevanja na vse spole, kot je ustrezno.

„[Prisegam/Slovesno obljubljam], da bom svoje naloge opravljal(-a) nepristransko in vestno; [prisegam/slovesno obljubljam], da bom varoval(-a) tajnost posvetovanj Sodišča Efte.“

1.   Kadar mora Sodišče v skladu s členom 6 Statuta odločiti o tem, ali sodnik ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev oziroma ne izpolnjuje več dolžnosti, ki izhajajo iz njegovega mandata, predsednik zadevnega sodnika pozove, naj Sodišču poda stališče na nejavni seji, na kateri sodni tajnik ni navzoč.

2.   Sodni tajnik pri odločanju Sodišča ni navzoč. Zadevni sodnik ne sodeluje pri posvetovanju.

1.   Senioriteta sodnikov se določi po dnevu, ko so nastopili funkcijo.

2.   Če jih je funkcijo nastopilo več hkrati, se senioriteta določi po starosti.

3.   Sodniki, ki so po izteku mandata ponovno imenovani, zadržijo dotedanji položaj.

4.   Sodniki, izbrani s seznama iz četrtega odstavka člena 30 sporazuma o nadzornem organu in sodišču, so po položaju za rednimi sodniki. Če isto zadevo obravnavajo dva ali več takih sodnikov, se notranja senioriteta določi po starosti.

1.   Sodniki v skladu s tretjim odstavkom člena 30 sporazuma o nadzornem organu in sodišču izmed sebe za tri leta izvolijo predsednika.

2.   Če se mesto predsednika izprazni pred predvidenim datumom izteka mandata, Sodišče za preostanek mandata izvoli novega predsednika.

3.   Volitve na podlagi tega člena so tajne. Izvoljen je sodnik, ki dobi absolutno večino glasov. Če noben sodnik ne dobi absolutne večine, je v drugem krogu glasovanja izvoljen sodnik, ki dobi največ glasov. Če dva ali več sodnikov prejme enako število glasov, se šteje, da je izvoljen najstarejši med njimi.

4.   Ime predsednika, izvoljenega v skladu s tem členom, se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

1.   Predsednik zastopa Sodišče.

2.   Predsednik vodi delo in službe Sodišča. Predseduje obravnavam, posvetovanjem in upravnim sejam.

3.   Predsednik skrbi za dobro delovanje Sodišča.

1.   Sodišče imenuje sodnega tajnika.

2.   Ko je delovno mesto sodnega tajnika prosto, so osebe, zainteresirane za položaj, z objavljenim zaposlitvenim oglasom pozvane, naj v roku, ki ne sme biti krajši od treh tednov, vložijo prijavo, ki vsebuje vse podatke, vključno s starostjo, državljanstvom, univerzitetno izobrazbo, znanjem jezikov, sedanjo in prejšnjimi zaposlitvami ter izkušnjami na pravosodnem in mednarodnem področju.

3.   Imenovanje se izvede v skladu s postopkom iz člena 8(3).

4.   Sodni tajnik je imenovan za tri leta. Lahko je ponovno imenovan. Sodišče lahko trenutnega sodnega tajnika ponovno imenuje, ne da bi izvedlo postopek iz odstavka 2 tega člena.

5.   Sodni tajnik poda prisego iz člena 4 in podpiše izjavo iz člena 5.

6.   Sodni tajnik je lahko razrešen le, če ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev ali ne izpolnjuje več dolžnosti, ki izhajajo iz njegovega mandata. Sodišče odloči po tem, ko sodnemu tajniku omogoči, da poda svoje stališče.

7.   Če se mesto sodnega tajnika izprazni pred predvidenim datumom izteka njegovega mandata, Sodišče imenuje novega sodnega tajnika za tri leta.

8.   Ime sodnega tajnika, izvoljenega v skladu s tem členom, se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

1.   Sodni tajnik pod vodstvom predsednika skrbi za sprejemanje, posredovanje in hrambo vseh dokumentov ter vročanje na podlagi tega poslovnika.

2.   Sodni tajnik pomaga sodnikom pri opravljanju njihovih nalog.

3.   Sodni tajnik hrani pečate in je odgovoren za vodenje arhiva. Skrbi za objave in publikacije Sodišča, zlasti zbirko odločb Sodišča Efte, ter objavo dokumentov, ki zadevajo Sodišče, na spletu.

4.   Sodni tajnik je pod vodstvom predsednika odgovoren za kadrovske in upravne zadeve Sodišča ter finančno poslovanje in knjigovodstvo, vključno s pripravo in izvrševanjem proračuna.

5.   Navodila sodnemu tajniku sprejme Sodišče na predlog predsednika.

6.   Če v tem poslovniku ni drugače določeno, je sodni tajnik navzoč na sejah Sodišča.

1.   V sodnem tajništvu se vodi vpisnik, za katerega je odgovoren sodni tajnik in v katerega se po vrstnem redu vložitve vpisujejo vse vloge ter priložena dokazila in dokumenti.

2.   Sodni tajnik na izvirniku napravi zaznamek o vpisu v vpisnik, na zahtevo strank pa tudi na prepisih, ki jih stranke v ta namen predložijo.

3.   Vpisi v vpisnik in zaznamki iz prejšnjega odstavka so javne listine.

4.   Način vodenja vpisnika je določen z Navodili sodnemu tajniku iz člena 14(5).

5.   V sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije se objavi obvestilo, v katerem se glede na primer navedejo dan vpisa začetne vloge v vpisnik, imena strank, predlogi iz vloge ter navedeni razlogi in bistvene trditve oziroma dan vložitve zahtevka za svetovalno mnenje ter predložitveno sodišče, stranke v sporu o glavni stvari in Sodišču postavljena vprašanja.

1.   V sodnem tajništvu lahko vsakdo vpogleda v vpisnik in po tarifi sodnega tajništva, ki jo na predlog sodnega tajnika določi Sodišče, pridobi prepise ali izpiske, vključno z overjenimi prepisi sodb in sklepov.

2.   Stranke v postopku lahko na podlagi členov 59 in 60 po tarifi sodnega tajništva, določeni v skladu s prejšnjim odstavkom, pridobijo overjene prepise procesnih aktov ter overjene prepise sklepov in sodb.

3.   Nobena tretja oseba zasebnega ali javnega prava nima dostopa do spisa v zadevi brez izrecnega dovoljenja predsednika, ki ga ta izda po opredelitvi strank. Tako dovoljenje za dostop do celotnega spisa ali njegovega dela se lahko dodeli samo na podlagi pisne zahteve, ki ji mora biti priložena podrobna utemeljitev pravnega interesa tretje osebe za dostop do spisa.

4.   Sodišče lahko določi pravila za dostop do zgodovinskih arhivov Sodišča.

1.   Uradniki in drugi uslužbenci Sodišča so imenovani v skladu z določbami kadrovskih predpisov za Sodišče Efte.

2.   Uradnik ali drug uslužbenec pred prevzemom dolžnosti pred predsednikom in v navzočnosti sodnega tajnika poda naslednjo prisego ali alternativno naslednjo slovesno izjavo:

1.   Sodno leto se začne 1. januarja in konča 31. decembra vsakega koledarskega leta.

2.   Sodne počitnice določi Sodišče.

3.   Predsednik lahko v nujnih primerih skliče sodnike med sodnimi počitnicami.

4.   Sodišče upošteva praznike in dela proste dneve kraja svojega sedeža.

5.   Sodišče lahko iz utemeljenih razlogov sodniku odobri dopust.

6.   Datumi sodnih počitnic ter seznam praznikov in dela prostih dni se vsako leto objavijo v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

1.   Predsednik čim prej po vložitvi začetnega procesnega akta imenuje sodnika poročevalca, pristojnega za zadevo.

2.   Če je imenovani sodnik poročevalec zadržan, predsednik sprejme potrebne ukrepe za imenovanje drugega sodnika poročevalca.

1.   Če sodnik v skladu s prvim in drugim odstavkom člena 15 Statuta meni, da pri odločanju o posamezni zadevi ne bi smel sodelovati, o tem obvesti predsednika, ki ga iz sodelovanja izloči.

2.   Če predsednik meni, da sodnik v skladu s prvim in drugim odstavkom člena 15 Statuta pri odločanju o posamezni zadevi ne bi smel sodelovati, o tem obvesti zadevnega sodnika in se pred odločitvijo seznani z njegovim stališčem.

3.   Če nastanejo težave pri uporabi tega člena, se v skladu s tretjim odstavkom člena 15 Statuta rešijo v skladu s četrtim odstavkom člena 30 sporazuma o nadzornem organu in sodišču.

4.   Kadar je v skladu s tem členom sodnik vzdržan ali izločen iz sodelovanja, se v skladu s četrtim odstavkom člena 30 sporazuma o nadzornem organu in sodišču izbere ad hoc sodnik, da ga nadomesti.

1.   Datume in čas obravnav Sodišča določi predsednik.

2.   Sodišče lahko seje skliče zunaj kraja svojega sedeža.

1.   Če Sodišče zaseda ob navzočnosti sodnega tajnika, slednji po potrebi sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in sodni tajnik.

2.   Če Sodišče zaseda ob nenavzočnosti sodnega tajnika, predsednik po potrebi sodniku z najnižjim položajem po senioriteti iz člena 7 naloži, naj sestavi zapisnik, ki ga podpišeta ta sodnik in predsednik.

1.   Če je bila opravljena obravnava, lahko pri posvetovanju sodelujejo samo tisti sodniki, ki so sodelovali na obravnavi.

2.   Vsak sodnik, ki sodeluje pri posvetovanju, poda obrazloženo mnenje.

3.   Odločitev Sodišča je določena z večinskim mnenjem sodnikov po končni razpravi.

4.   Posvetovanja Sodišča so in ostanejo tajna.

5.   Pri posvetovanjih Sodišča o vprašanjih, ki se nanašajo na to sodišče, je navzoč sodni tajnik, razen če Sodišče odloči drugače.

1.   Odločitve Sodišča so veljavne le, če so pri posvetovanju sodelovali vsi sodniki.

2.   Če sestava Sodišča ni popolna zaradi zadržanosti sodnika, njegove izločitve ali vzdržanosti, se v skladu s četrtim odstavkom člena 30 sporazuma o nadzornem organu in sodišču izbere ad hoc sodnik, da ga nadomesti.

3.   Odločitve Sodišča o upravnih zadevah se lahko sprejmejo z dvema navzočima sodnikoma. V takem primeru ima predsednik odločilni glas.

1.   Sodišče svoja poročila, sklepe, sodbe in druge sodne odločbe objavi na svojem spletišču.

2.   Sodišče lahko svoje letno poročilo objavi v elektronski obliki.

1.   Jezik Sodišča je angleščina. To velja za celoten postopek, vključno s posvetovanji, odločbami in zapisnikom Sodišča.

2.   Če v tem poslovniku ni drugače določeno, se angleščina uporablja v pisnem in ustnem delu postopka.

3.   Brez poseganja v člen 30 so vse spremne listine, predložene Sodišču, v angleščini ali pa jim je priložen prevod v angleščino, razen če Sodišče odloči drugače.

4.   V primeru dolgih dokumentov se lahko prevodi omejijo na izvlečke. Vendar lahko Sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog stranke kadar koli zahteva popolnejši prevod oziroma prevod celotnega besedila.

5.   Sodišče lahko stranki ali intervenientu, ki ni zainteresirana stranka, na njegovo zahtevo dovoli, da pri komunikaciji s Sodiščem v ustnem delu postopka uporablja uradni jezik države Efte ali Evropske unije. Sodišče zagotovi tolmačenje v angleščino in iz nje. Taka zahteva se predloži najmanj tri tedne pred ustnim delom postopka.

1.   Kadar se Sodišču predloži zahtevek za svetovalno mnenje v skladu s členom 34 sporazuma o nadzornem organu in sodišču, lahko predložitveno sodišče zahtevek poda v jeziku, v katerem poteka obravnava pred njim. Sodišče zagotovi prevod v angleščino.

2.   Predložitveno sodišče in stranke v sporu, ki ga predložitveno sodišče obravnava, lahko Sodišču dokumente predložijo v jeziku, v katerem poteka obravnava pred zadevnim sodiščem. Taki dokumenti se prevedejo v angleščino v obsegu, ki se Sodišču zdi nujen. Prevod zagotovi Sodišče.

3.   Sodišče zagotovi prevod poročila za obravnavo, tako da je to na voljo tudi v jeziku, v katerem poteka obravnava pred predložitvenim sodiščem.

4.   Stranke v sporu, ki poteka pred predložitvenim sodiščem, imajo pravico, da pri ustni komunikaciji s Sodiščem uporabljajo jezik, v katerem poteka obravnava pred predložitvenim sodiščem. Sodišče zagotovi tolmačenje v angleščino in iz nje. Stranka, ki želi uporabiti tak jezik, o tem sodnega tajnika obvesti najmanj tri tedne pred ustnim delom postopka.

5.   Sodba Sodišča se izda v angleščini in jeziku, v katerem je bil predložen zahtevek. Sodba je verodostojna v obeh jezikih.

1.   Agenti, svetovalci in odvetniki, ki nastopajo pred Sodiščem ali drugim sodnim organom, ki ga je Sodišče zaprosilo za pravno pomoč, uživajo imuniteto v zvezi z ustnimi in pisnimi izjavami, ki se nanašajo na zadevo ali stranke.

2.   Agenti, svetovalci in odvetniki uživajo tudi naslednje privilegije in ugodnosti:

1.   Da bi bili upravičeni do privilegijev, imunitete in ugodnosti iz člena 33, upravičenci izkažejo svoj status na naslednji način:

2.   Po potrebi jim sodni tajnik izda potrdilo o njihovem statusu. Veljavnost tega potrdila se omeji na določeno obdobje, ki se lahko podaljša ali skrajša glede na trajanje postopka.

1.   Privilegiji, imuniteta in ugodnosti iz člena 33 se podelijo izključno v interesu nemotenega poteka postopka.

2.   Sodišče lahko imuniteto odvzame, če meni, da s tem potek postopka ne bo moten.

1.   Če Sodišče ali predsednik presodi, da vedenje agenta, svetovalca ali odvetnika pred Sodiščem, predsednikom, sodnikom ali sodnim tajnikom ni združljivo z dostojanstvom Sodišča ali zahtevami učinkovitega izvajanja sodne oblasti ali da ta agent, svetovalec ali odvetnik pravice, ki jih ima na podlagi svoje funkcije, uporablja za druge namene kot za tiste, za katere so mu podeljene, o tem obvesti zadevno osebo. Če Sodišče o tem obvesti pristojne organe, ki jim zadevna oseba odgovarja, se prepis obvestila, naslovljenega na te organe, pošlje zadevni osebi.

2.   Iz istih razlogov lahko Sodišče po opredelitvi zadevne osebe agenta, svetovalca ali odvetnika z obrazloženim sklepom kadar koli izključi iz postopka. Sklep postane izvršljiv takoj.

3.   Če je agent, svetovalec ali odvetnik izključen iz postopka, se postopek prekine za čas, ki ga določi predsednik, da se zadevni stranki omogoči, da si izbere drugega agenta, svetovalca ali odvetnika.

4.   Odločitve, sprejete v skladu s tem členom, se lahko prekličejo.

1.   Dokumente je osebi mogoče vročiti po pošti v skladu z odstavkom 2, prek aplikacije e-EFTACourt v skladu z odstavkom 3 ali s katerim koli drugim tehničnim sredstvom sporočanja v skladu z odstavkoma 4 in 5.

2.   Za vročitve, ki jih določa ta poslovnik, skrbi sodni tajnik, ki zagotovi, da se opravijo na naslovnikovem naslovu za vročanje bodisi tako, da se prepis dokumenta, ki ga je treba vročiti, pošlje s priporočeno pošto s povratnico, bodisi z izročitvijo tega prepisa proti potrdilu o prejemu. Sodni tajnik pripravi in overi prepise dokumentov, ki jih je treba vročiti, razen če stranke same priskrbijo prepise v skladu s členom 54(3).

3.   Sodišče lahko z odločbo določi pogoje, pod katerimi se lahko vloga vroči po elektronski poti ali z drugimi tehničnimi sredstvi. Taka odločba se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije ter vključi v Prilogo I k temu poslovniku.

4.   Kadar naslovnik soglaša, da se vročitev opravi s katerim drugim tehničnim sredstvom sporočanja, se lahko vsi procesni akti, vključno s sodbami ali sklepi Sodišča, vročijo s takim posredovanjem prepisa dokumenta. Kadar naj bi se dokument osebi vročil s takimi tehničnimi sredstvi, se šteje, da je dokument vročen na dan, ko je Sodišče dokument zadevni osebi poslalo z dogovorjenimi tehničnimi sredstvi.

5.   Če iz tehničnih razlogov ali zaradi vrste ali velikosti dokumenta vročitev dokumenta v skladu z odstavkom 4 ni mogoča ali izvedljiva, se vročitev naslovniku, kadar ta ne navede naslova za vročanje, opravi na njegovem naslovu v skladu s postopki iz odstavka 2 tega člena. O tem je naslovnik obveščen s tehničnimi sredstvi sporočanja. Šteje se, da je priporočena pošiljka vročena naslovniku na deseti dan po oddaji na poštnem uradu v kraju sedeža Sodišča, razen če je iz povratnice razvidno, da je bila pošiljka prejeta na drug dan, ali če naslovnik v treh tednih od obvestitve s tehničnim sredstvom sporočanja obvesti sodnega tajnika, da dokumenta, ki naj bi se mu vročil, ni prejel.

1.   Procesni roki, ki jih določajo Sporazum EGP, sporazum o nadzornem organu in sodišču, Statut ali ta poslovnik, se računajo na naslednji način:

2.   Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali dela prost dan, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.

1.   Roke, določene s tem poslovnikom, lahko podaljša tisti, ki jih je določil.

2.   Predsednik lahko za določanje oziroma podaljševanje rokov, za katerih določanje ali podaljševanje je na podlagi tega poslovnika pristojen, pooblasti sodnega tajnika.

3.   Procesni akt, vložen v sodnem tajništvu po izteku roka, ki ga je predsednik ali sodni tajnik določil v skladu s tem poslovnikom, se lahko sprejme le, če tako odloči predsednik.

1.   Brez poseganja v posebne določbe Statuta ali tega poslovnika postopek pred Sodiščem obsega pisni in ustni del.

2.   Brez poseganja v določbe odstavkov 3 do 5 Sodišče zadeve, ki so mu predložene, obravnava glede na vrstni red, po katerem so zrele za obravnavanje. Če je pripravljalni postopek v več zadevah zaključen sočasno, se vrstni red njihove obravnave določi po dnevu vpisa zadeve v vpisnik.

3.   Kadar so podane posebne okoliščine, lahko predsednik odloči, da se zadeva obravnava prednostno.

4.   Zahtevek za svetovalno mnenje se lahko obravnava po hitrem postopku v skladu s pogoji iz poglavja 2 naslova III.

5.   Direktna tožba se lahko obravnava po hitrem postopku v skladu s pogoji iz poglavja 5 naslova IV.

1.   Sodišče lahko kadar koli po tem, ko so stranke imele priložnost predstaviti stališča, odloči, da se dve ali več istovrstnih zadev z istim predmetom zaradi medsebojne povezanosti združi za namen pisnega ali ustnega dela postopka ali zaradi izdaje skupne končne odločbe. Zadeve se pozneje lahko razdružijo.

2.   Vse stranke v združenih zadevah lahko v sodnem tajništvu vpogledajo v spise v združenih zadevah. Vendar lahko predsednik na predlog stranke s sklepom izključi iz vpogleda nekatere podatke iz spisa v zadevi, ki so zaupne narave.

3.   Brez poseganja v odstavek 2 se procesni akti, vloženi v spise v zadevah, na katere se nanaša združitev, vročijo strankam v združenih zadevah, če to zahtevajo zastopniki teh strank in če so se ti strinjali z načinom vročanja iz člena 38(3).

1.   Postopek se lahko prekine:

2.   Odločbo o prekinitvi postopka sprejme predsednik po opredelitvi sodnika poročevalca in strank, razen v primeru svetovalnih mnenj.

3.   Postopek se lahko nadaljuje z odločbo predsednika, ki se sprejme po enakem postopku, določenem v odstavku 2, razen če je v odločbi določeno trajanje prekinitve.

4.   Odločbi iz odstavkov 2 in 3 se vročita strankam in zainteresiranim subjektom.

5.   Prekinitev postopka nastopi z dnem, ki je naveden v odločbi o prekinitvi, oziroma če ta dan ni določen, z dnem izdaje te odločbe.

6.   Med trajanjem prekinitve postopka se vsi procesni roki prekinejo.

7.   Odločba o nadaljevanju postopka pred koncem prekinitve ali iz odstavka 8 se sprejme po postopku iz odstavka 2.

8.   Kadar odločba o prekinitvi postopka ne določa trajanja prekinitve, ta traja do dneva, navedenega v odločbi o nadaljevanju postopka, oziroma če ta dan ni določen, do dneva izdaje zadnjenavedene odločbe.

9.   Prekinjeni procesni roki se od dneva nadaljevanja postopka po prekinitvi nadomestijo z novimi roki, ki jih določi predsednik in ki začnejo teči od dneva tega nadaljevanja.

1.   Vsaka stranka, ki zaradi svojega premoženjskega stanja ni zmožna plačati stroškov ali dela stroškov postopka pred Sodiščem, lahko kadar koli zaprosi za brezplačno pravno pomoč. Premoženjsko stanje prosilca se oceni ob upoštevanju objektivnih elementov, kot so dohodki, premoženje in družinske razmere.

2.   Brezplačna pravna pomoč obsega vse stroške ali del stroškov, ki se nanašajo na pravno pomoč in zastopanje po odvetniku v postopku pred Sodiščem. Za te stroške je v skladu s členom 52 odgovorno Sodišče.

1.   Prošnji se priložijo podatki in dokazila, ki omogočajo oceno finančnega stanja prosilca, na primer potrdilo pristojnega nacionalnega organa o prosilčevem finančnem stanju.

2.   Prošnje za brezplačno pravno pomoč ni treba vložiti po odvetniku.

3.   Če je bila prosilcu v primeru postopka za sprejetje svetovalnega mnenja že odobrena brezplačna pravna pomoč pred predložitvenim sodiščem, predloži odločbo tega sodišča in natančno navede, kaj je krito z že odobrenimi zneski.

4.   Pri direktnih tožbah se lahko za brezplačno pravno pomoč zaprosi pred vložitvijo tožbe ali med postopkom. Če se prošnja vloži pred vložitvijo nameravane tožbe, prosilec v njej na kratko navede predmet tožbe, dejansko stanje v zadevi in trditve, na katerih tožba temelji. Prošnji je treba priložiti ustrezna dokazila.

Z vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč za prosilca preneha teči rok za vložitev tožbe, in sicer do dneva vročitve sklepa, s katerim je o tej prošnji odločeno, v primerih iz člena 51(4) pa do sklepa o določitvi odvetnika, ki bo prosilca zastopal.

Brezplačna pravna pomoč se zavrne, če je pravno sredstvo, v zvezi s katerim je bila zaprošena pomoč, očitno nedopustno ali očitno neutemeljeno.

Sodišče povabi nasprotno stranko, naj predloži pisna stališča, razen če je že iz predloženih podatkov razvidno, da niso izpolnjeni pogoji iz člena 49(1) ali da se uporablja prejšnji pododstavek.

1.   Takoj ko je prošnja za brezplačno pravno pomoč vložena, jo predsednik dodeli sodniku poročevalcu, ki v kar najkrajšem času predlaga, kako naj se o njej odloči.

2.   Odločitev o tem, da se brezplačna pravna pomoč v celoti ali delno odobri ali da se zavrne, Sodišče sprejme na predlog sodnika poročevalca.

3.   Sodišče odloči s sklepom. Če se prošnja za brezplačno pravno pomoč delno ali v celoti zavrne, se v sklepu zavrnitev obrazloži.

4.   V sklepu o odobritvi brezplačne pravne pomoči se lahko določi odvetnik, ki bo prosilca zastopal, če ga je ta predlagal v prošnji za brezplačno pravno pomoč in če je odvetnik privolil v zastopanje prosilca pred Sodiščem.

5.   Če prosilec ni predlagal odvetnika ali če Sodišče meni, da njegovi izbiri ne more ugoditi, sodni tajnik pošlje prepis sklepa in prepis prošnje za brezplačno pravno pomoč pristojnemu organu zadevne države Efte, navedenemu v Prilogi II.

6.   Odvetnik, ki se mu naloži zastopanje prosilca, se določi s sklepom glede na predloge prosilca oziroma glede na predloge, ki jih pošlje organ iz odstavka 5.

7.   V sklepu o odobritvi brezplačne pravne pomoči se lahko določi znesek, ki bo izplačan odvetniku, ki mu je naloženo zastopanje zadevne osebe, ali pa se določi najvišji znesek za stroške in nagrado odvetnika, ki ga načeloma ni mogoče preseči. V sklepu se lahko določi prispevek prosilca k stroškom iz člena 52(1), pri čemer se upošteva njegovo premoženjsko stanje.

1.   Kadar se brezplačna pravna pomoč odobri, stroške v zvezi s pomočjo prosilcu in njegovim zastopanjem pred Sodiščem prevzame Sodišče, po potrebi v za to določenih mejah. Na prosilčevo prošnjo ali prošnjo njegovega zastopnika se lahko izplača predujem za kritje teh stroškov.

2.   Če mora pri direktnih tožbah prejemnik brezplačne pravne pomoči na podlagi končne odločbe nositi svoje stroške, predsednik z obrazloženim sklepom odloči o stroških in nagradi odvetnika, ki jih nosi Sodišče. Zadevo lahko predloži Sodišču.

Če Sodišče v končni odločbi plačilo stroškov prejemnika brezplačne pravne pomoči naloži nasprotni stranki, mora ta Sodišču povrniti zneske, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.

Sodni tajnik izterja zneske iz prejšnjega pododstavka od stranke, ki ji je bilo naloženo njihovo plačilo.

Če prejemnik brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel, lahko Sodišče pri odločanju o stroških, če to zahteva pravičnost, v končni odločbi odredi, da ena ali več strank nosi svoje stroške, ali odloči, da te stroške v celoti ali delno prevzame Sodišče iz naslova brezplačne pravne pomoči.

1.   Vloge se lahko vložijo v papirni obliki v skladu z odstavki 2 do 7 ali prek aplikacije e-EFTACourt v skladu z odstavkom 8.

2.   Izvirnik vsake vloge mora vsebovati podpis agenta ali odvetnika stranke, ali če gre za stališča, predložena v okviru postopka za sprejetje svetovalnega mnenja, podpis stranke v sporu o glavni stvari ali njenega zastopnika, če nacionalna postopkovna pravila, ki se uporabljajo za ta spor, to dovoljujejo.

3.   Izvirnik, ki so mu priložene vse v njem navedene priloge, se vloži skupaj s petimi prepisi za Sodišče, in če gre za postopke, ki niso postopki za sprejetje svetovalnega mnenja, s prepisi za vse druge stranke v postopku. Prepise overi stranka, ki jih vloži.

4.   Na vseh vlogah mora biti naveden datum. Z vidika procesnih rokov se upošteva le dan vložitve izvirnika vloge v sodnem tajništvu.

5.   Vsaki vlogi se priloži spis, ki vsebuje dokazila in dokumente, na katere se vloga sklicuje, skupaj s seznamom, na katerem so našteti.

6.   Kadar so zaradi obsega dokazila ali dokumenta vlogi priloženi samo izvlečki, se v sodnem tajništvu vloži celotno dokazilo ali dokument ali njegov celoten prepis.

7.   Z odstopanjem od drugega stavka odstavka 4 se z vidika spoštovanja procesnih rokov upošteva dan, ko sodno tajništvo s katerim koli tehničnim sredstvom sporočanja, ki je na voljo Sodišču, prejme prepis podpisanega izvirnika vloge, vključno s seznamom dokazil in dokumentov iz odstavka 5, če je podpisani izvirnik vloge, ki so mu priloženi priloge in prepisi iz odstavka 3, v sodnem tajništvu vložen največ deset dni pozneje.

8.   Sodišče lahko z odločbo določi pogoje, pod katerimi se vloga, poslana sodnemu tajništvu po elektronski poti ali z drugimi tehničnimi sredstvi, šteje za izvirnik tega dokumenta. Taka odločba se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije ter vključi v Prilogo I k temu poslovniku.

1.   Ko je pisni del postopka končan, predsednik določi datum, ko sodnik poročevalec Sodišču predstavi predhodno poročilo.

2.   Predhodno poročilo vsebuje predloge glede tega, ali so v postopku potrebni posebni ukrepi procesnega vodstva ali pripravljalni ukrepi ter ali je morda treba na predložitveno sodišče nasloviti zahtevo za podrobnejše podatke. Vsebuje tudi predlog sodnika poročevalca glede tega, ali naj se o zadevi odloča brez obravnave.

3.   Sodišče odloči o ukrepih na podlagi predlogov sodnika poročevalca.

1.   Sodišče lahko v vseh fazah postopka odredi kateri koli ukrep procesnega vodstva ali pripravljalni ukrep, ki je naveden v naslednjih členih, ali odredi ponovitev ali razširitev katerega koli prejšnjega pripravljalnega ukrepa.

2.   Ukrepe procesnega vodstva ali kateri koli pripravljalni ukrep, ki ga je Sodišče odredilo, lahko izvede Sodišče samo ali ga dodeli sodniku poročevalcu.

1.   Namen ukrepov procesnega vodstva je zagotoviti, da se zadeve pripravijo za obravnavanje ter da postopki potekajo in se spori rešujejo v najboljših mogočih razmerah.

2.   Namen ukrepov procesnega vodstva je predvsem:

3.   Ukrepi procesnega vodstva so med drugim:

4.   Vsaka stranka lahko v kateri koli fazi postopka predlaga sprejetje ali spremembo ukrepov procesnega vodstva. Tak predlog se vloži z ločeno vlogo ali navede v ločenem oddelku zadevne vloge. V takih primerih se do zadevnih ukrepov opredelijo druge stranke, preden jih Sodišče odredi.

5.   Če je zaradi okoliščin postopka to potrebno, sodni tajnik stranke obvesti o nameravanih ukrepih Sodišča in jim omogoči, da predložijo ustna ali pisna stališča.

1.   Sodišče s sklepom, s katerim se opredelijo dejstva, ki jih je treba dokazati, določi potrebne ukrepe. Sklep se vroči strankam.

2.   Preden Sodišče odredi pripravljalne ukrepe iz odstavka 3(c) do (e), sodni tajnik stranke obvesti o ukrepih, ki jih namerava Sodišče odrediti, in jim omogoči, da predložijo ustna ali pisna stališča.

3.   Brez poseganja v člena 21 in 22 Statuta se lahko sprejmejo naslednji pripravljalni ukrepi:

4.   Predlagajo se lahko nasprotni dokazi, dokazni predlogi pa se lahko dopolnijo.

5.   Pri izvedbi pripravljalnih ukrepov so stranke lahko navzoče.

1.   Če mora Sodišče na podlagi pravnih in dejanskih okoliščin, ki jih navaja stranka, proučiti, ali so nekateri podatki ali dokazila, ki so mu predložena na podlagi pripravljalnega ukrepa iz člena 58, v razmerju do drugih strank zaupne narave in bi lahko bili pomembni za odločitev o sporu, se ti podatki ali dokazila v fazi tega preizkusa drugim strankam ne posredujejo.

2.   Če Sodišče pri preizkusu iz odstavka 1 ugotovi, da so nekateri podatki ali dokazila, ki so mu predloženi, pomembni za odločitev o sporu in so v razmerju do drugih strank zaupne narave, to zaupno naravo pretehta z zahtevami, povezanimi s pravico do učinkovitega sodnega varstva, zlasti s spoštovanjem načela kontradiktornosti.

3.   Po presoji iz odstavka 2 lahko Sodišče odloči, da druge stranke seznani z zaupnimi podatki ali dokazili, pri čemer po potrebi njihovo razkritje veže na sprejetje posebnih zavez, ali da jih ne posreduje, pri tem pa z obrazloženim sklepom določi načine, kako lahko druge stranke kar najbolje predstavijo svoja stališča, predvsem tako, da odredi predložitev nezaupne različice ali nezaupnega povzetka podatkov ali dokazil, ki vsebujejo njihovo bistveno vsebino.

1.   Sodišče bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog stranke odredi, da se nekatera dejstva dokažejo z zaslišanjem prič. V predlogu stranke za zaslišanje priče se natančno navede, o katerih dejstvih in iz katerih razlogov bi bilo treba pričo zaslišati. Sodišče o predlogu odloči z obrazloženim sklepom.

2.   Priče se povabijo s sklepom Sodišča, ki vsebuje naslednje informacije:

3.   Sklep se vroči strankam in pričam.

1.   Po ugotovitvi istovetnosti priče jo predsednik opozori, da bo morala resničnost svojih izjav potrditi na način, ki ga določa ta poslovnik, ter da vsaka njena kršitev te zahteve pomeni prekršek iz člena 26 Statuta.

2.   Priča pred izpovedbo priseže ali alternativno slovesno izjavi:

Sodišče lahko po opredelitvi strank pričo odveže dolžnosti prisege ali slovesne izjave.

3.   Priča izpove Sodišču ob navzočnosti strank. Po koncu izpovedbe priče ji lahko predsednik na predlog stranke ali po uradni dolžnosti in drugi sodniki postavljajo vprašanja. Zastopniki strank lahko pod nadzorom predsednika priči postavljajo vprašanja.

1.   Sodišče lahko odredi izvedbo dokaza z izvedencem. V sklepu o imenovanju izvedenca se opredeli njegova naloga in določi rok, v katerem mora predložiti poročilo.

2.   Izvedenec prejme prepis sklepa skupaj z vsemi listinami, ki so potrebne za izpolnitev njegove naloge. Delo izvedenca nadzoruje sodnik poročevalec, ki je lahko prisoten med njegovo preiskavo in ki je sproti obveščen o napredku pri izvajanju izvedenčeve naloge.

3.   Sodišče lahko na predlog izvedenca odredi zaslišanje prič. Njihovo zaslišanje se izvede v skladu s členom 62.

4.   Izvedenec lahko poda mnenje samo o vprašanjih, ki so mu bila izrecno predložena.

5.   Potem ko izvedenec predloži poročilo in se to vroči strankam, lahko Sodišče odredi njegovo zaslišanje. Stranke so pozvane k udeležbi na zaslišanju. Predsednik na predlog stranke ali po uradni dolžnosti in drugi sodniki lahko izvedencu postavljajo vprašanja. Zastopniki strank lahko pod nadzorom predsednika izvedencu postavljajo vprašanja.

6.   Izvedenec po predložitvi poročila pred Sodiščem priseže ali alternativno slovesno izjavi:

Sodišče lahko po opredelitvi strank izvedenca odveže dolžnosti prisege ali slovesne izjave.

1.   Priča, ki je bila pravilno povabljena, se odzove na vabilo in udeleži zaslišanja, razen če Sodišču navede utemeljen razlog.

2.   Sodišče lahko v skladu s členom 26 Statuta odloči, da pristojnemu organu države Efte iz Priloge II ovadi vsako stranko, ki se ni odzvala vabilu, ali prijavi vsako krivo pričanje ali krivo izjavo izvedenca. Odločbo Sodišča posreduje sodni tajnik. V njej so navedeni dejstva in okoliščine, na katerih temelji ovadba.

1.   Če ena od strank izvedbi dokaza z neko pričo ali izvedencem ugovarja zaradi nesposobnosti ali nevrednosti te osebe ali iz katerega koli drugega razloga ali če priča ali izvedenec odkloni izpovedbo, prisego ali prisegi enakovredno slovesno izjavo, o tem odloči Sodišče.

2.   Izvedbi dokaza z neko pričo ali izvedencem se ugovarja v dveh tednih od vročitve sklepa, s katerim je bila povabljena priča ali imenovan izvedenec. V ugovoru je treba navesti razloge za ugovarjanje in dokazne predloge.

1.   Priče in izvedenci so upravičeni do povračila potnih stroškov in dnevnic.

2.   Kadar Sodišče odredi zaslišanje prič ali izvedbo dokaza z izvedenci, lahko od strank ali ene od njih zahteva, naj položi znesek za kritje stroškov prič ali izvedencev.

3.   Sodišče založi predujem potrebnih sredstev za zaslišanje prič ali dokazovanje z izvedencem, ki ga Sodišče zahteva po uradni dolžnosti.

4.   Priče so upravičene do nadomestila za izgubljeni zaslužek, izvedenci pa do nagrade za svoje delo. Sodišče jim te zneske izplača po tem, ko opravijo svoje dolžnosti ali naloge.

1.   Sodni tajnik ali sodnik, ki ga imenuje predsednik, sestavi zapisnik o vsakem naroku za izvedbo pripravljalnega ukrepa. Zapisnik podpišeta predsednik ali sodnik poročevalec, ki je pristojen za vodenje zaslišanja priče ali izvedenca, ter sodni tajnik ali sodnik, pristojen za sestavo zapisnika. Preden je zapisnik tako podpisan, imajo priče možnost pregledati vsebino zapisnika in ga podpisati.

2.   Zapisnik je javna listina.

1.   Sodišče lahko na predlog stranke ali po uradni dolžnosti zaprosi za pravno pomoč pri zaslišanju prič ali izvedencev.

2.   Zaprosilo se izda v obliki sklepa, v katerem se navedejo priimek, imena, status in naslov priče ali izvedenca, dejstva, o katerih je treba pričo ali izvedenca zaslišati, stranke, njihovi agenti, odvetniki ali svetovalci, naslovi za vročanje in povzetek predmeta spora.

Strankam sklep vroči sodni tajnik.

3.   Sodni tajnik pošlje sklep pristojnemu organu države Efte, navedenemu v Prilogi II, na ozemlju katere je treba opraviti zaslišanje priče ali izvedenca.

Po potrebi se sklepu priloži prevod v uradni jezik ali uradne jezike države, na katero je naslovljen.

Organ iz prvega pododstavka posreduje sklep sodišču, ki je pristojno na podlagi notranjega prava.

Pristojno sodišče izvrši zaprosilo za pravno pomoč v skladu z določbami notranjega prava. Po izvršitvi pristojno sodišče organu iz prvega pododstavka posreduje sklep, ki vsebuje zaprosilo za pravno pomoč, listine v zvezi z opravljeno pravno pomočjo in stroškovnik. Ti dokumenti se pošljejo sodnemu tajniku.

Sodni tajnik zagotovi prevod dokumentov v angleščino.

4.   Sodišče nosi stroške zaprosila za pravno pomoč, s pridržkom, da jih glede na okoliščine primera naloži v plačilo strankam.

1.   Če stranka Sodišče obvesti, da se obravnave ne bo udeležila, ali če Sodišče na obravnavi ugotovi, da je stranka, ki je bila pravilno vabljena, neupravičeno odsotna, se obravnava izvede brez njene navzočnosti.

2.   Če glavne stranke Sodišče obvestijo, da se obravnave ne bodo udeležile, predsednik odloči, ali lahko konča ustni del postopka.

1.   Sodišče lahko iz tehtnih razlogov v skladu s členom 27 Statuta izključi javnost. Javnost lahko izključi tudi v zadevah, predloženih za svetovalno mnenje, in sicer na predlog predložitvenega sodišča.

2.   Stranka mora predlog za izključitev javnosti obrazložiti in v njem navesti, ali se nanaša na celotno obravnavo ali le na njen del. Kadar stranka poda takšen predlog, Sodišče o njem odloči po opredelitvi strank.

3.   Ob izključitvi javnosti se vsebina obravnave ne sme objaviti.

1.   Sodni tajnik ali sodnik, ki ga imenuje predsednik, v skladu s členom 25 sestavi zapisnik o vsaki obravnavi.

2.   Zapisnik vsebuje datum in kraj obravnave, imena prisotnih sodnikov in sodnega tajnika, sklic na zadevo, imena strank, imena in statuse agentov, svetovalcev in odvetnikov strank, navedbo, katere dokumente so stranke vložile med obravnavo, ter odločbe Sodišča ali predsednika, sprejete na obravnavi.

3.   Zapisnik podpišeta predsednik in sodni tajnik ali sodnik, imenovan za sestavo zapisnika. Zapisnik je javna listina.

4.   Stranke in zainteresirani subjekti lahko pregledajo zapisnik v sodnem tajništvu in pridobijo prepise na lastne stroške.

1.   Razglasitev sodbe je javna; stranke so pozvane, naj se udeležijo razglasitve.

2.   Izvirnik sodbe, ki ga podpišejo predsednik in sodniki, ki so sodelovali pri posvetovanju v zadevi, ter sodni tajnik, se zapečati in shrani v sodnem tajništvu; strankam ter po potrebi predložitvenemu sodišču in zainteresiranim subjektom se vročijo overjeni prepisi sodbe.

3.   Sodni tajnik in predsednik na izvirnik sodbe vpišeta dan njene razglasitve.

1.   Sklep vsebuje:

2.   Če ta poslovnik določa, da mora biti sklep obrazložen, sklep poleg zgoraj navedenega vsebuje:

1.   Sodba postane pravnomočna z dnem razglasitve.

2.   Sklep postane pravnomočen z dnem vročitve.

1.   Brez poseganja v določbe o razlagi sodb lahko Sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog stranke ali zainteresiranega subjekta, predložen v dveh tednih po razglasitvi sodbe ali vročitvi sklepa, popravi pisne in računske napake ter očitne pomanjkljivosti, ki vplivajo na sodbe in sklepe.

2.   Predlogi, zahteve in pravna sredstva za popravo se dodelijo sodniku poročevalcu, ki je bil pristojen za zadevo, na katero se predlog, zahteva ali pravno sredstvo nanaša. Če je imenovani sodnik poročevalec zadržan, predsednik sprejme potrebne ukrepe za imenovanje drugega sodnika poročevalca.

3.   Če se predlog za popravo nanaša na izrek ali tisti del obrazložitve, na katerem izrek temelji, lahko stranke, ki jih sodni tajnik ustrezno obvesti, v roku, ki ga določi predsednik, vložijo pisna stališča.

4.   Sodišče odloča na nejavni seji.

5.   Izvirnik popravnega sklepa se priloži izvirniku popravljene odločbe. Na robu izvirnika popravljene odločbe se naredi zaznamek o tem sklepu.

1.   Zahtevku za svetovalno mnenje je priložen povzetek zadeve, ki jo obravnava nacionalno sodišče, vključno z opisom dejanskega stanja zadeve, predstavitvijo zadevnih določb nacionalne zakonodaje ter po potrebi ustrezno nacionalno sodno prakso, na podlagi katere lahko Sodišče presoja o vprašanju, ki je predmet zahtevka.

2.   Zahtevku so priloženi razlogi, zaradi katerih je predložitveno sodišče zaprosilo za svetovalno mnenje, ter pojasnitev zveze, ki po mnenju predložitvenega sodišča obstaja med določbami prava EGP in nacionalno zakonodajo, ki jo je treba uporabiti v sporu o glavni stvari.

1.   Če je anonimnost zagotovilo predložitveno sodišče, jo Sodišče spoštuje v postopku, ki poteka pred njim.

2.   Poleg tega lahko predsednik na zahtevo predložitvenega sodišča, na ustrezno obrazložen predlog stranke v sporu o glavni stvari ali po uradni dolžnosti, če presodi, da je to potrebno, in po opredelitvi sodnika poročevalca eni ali več osebam ali subjektom, ki jih spor zadeva, zagotovi anonimnost.

1.   V dveh mesecih od obvestila sodnega tajnika iz člena 37 imajo stranke v sporu o glavni stvari in zainteresirani subjekti pravico, da pri Sodišču vložijo vloge ali pisna stališča.

2.   Neudeležba pri pisnem postopku ni ovira za udeležbo pri ustnem delu postopka.

1.   Stranke v sporu o glavni stvari so tiste, ki jih kot take v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili določi predložitveno sodišče.

2.   Če predložitveno sodišče obvesti Sodišče o vstopu nove stranke v spor o glavni stvari, postopek pred Sodiščem pa že poteka, sprejme ta stranka postopek v tistem stanju, v katerem je ob tej obvestitvi. Pošljejo se ji prepisi vseh vlog, ki so že bile vročene strankam v sporu o glavni stvari in zainteresiranim subjektom.

3.   Sodišče glede zastopanja in navzočnosti strank v sporu o glavni stvari upošteva postopkovna pravila, ki se uporabljajo pred sodiščem, ki mu je predložilo zahtevek. V dvomu glede tega, ali lahko neka oseba na podlagi nacionalnega prava zastopa stranko v sporu o glavni stvari, lahko Sodišče informacije o postopkovnih pravilih, ki jih je treba uporabiti, dobi od predložitvenega sodišča.

1.   Postopek o zahtevku za svetovalno mnenje pred Sodiščem teče, dokler sodišče, ki mu ga je predložilo, zahtevka ne umakne. Umik zahtevka se lahko upošteva, preden je dan razglasitve sodbe sporočen zainteresiranim subjektom.

2.   Vendar lahko Sodišče kadar koli ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji za njegovo pristojnost.

1.   Brez poseganja v ukrepe procesnega vodstva in pripravljalne ukrepe, ki jih določa ta poslovnik, lahko Sodišče od predložitvenega sodišča zahteva, naj v roku, ki ga določi, predloži podrobnejše podatke.

2.   Odgovor predložitvenega sodišča na to zahtevo se vroči strankam v sporu o glavni stvari in zainteresiranim subjektom.

1.   Člen 138, ki se nanaša na razlago sodb in sklepov, se ne uporablja za odločbe, izdane v odgovor na zahtevek za svetovalno mnenje.

2.   Za presojo, ali je bilo nacionalno sodišče s svetovalnim mnenjem dovolj poučeno oziroma ali je treba Sodišču ponovno predložiti zahtevek za svetovalno mnenje, je pristojno prvo.

1.   Na predlog nacionalnega sodišča ali izjemoma po uradni dolžnosti lahko predsednik po opredelitvi sodnika poročevalca odloči, da se z odstopanjem od določb tega poslovnika zahtevek za svetovalno mnenje obravnava po hitrem postopku, kadar iz dejanskih okoliščin izhaja, da bi bilo treba o vprašanju, predloženem Sodišču, odločiti čim prej.

2.   V takem primeru lahko predsednik nemudoma določi dan obravnave ter o njem obvesti stranke v sporu o glavni stvari in zainteresirane subjekte skupaj z vročitvijo zahtevka za svetovalno mnenje.

3.   Stranke v sporu o glavni stvari in zainteresirani subjekti lahko v roku, ki ga določi predsednik in ki ni krajši od 15 dni, vložijo vloge ali pisna stališča. Predsednik jih lahko pozove, naj vloge ali pisna stališča omejijo le na bistvena pravna vprašanja, ki jih načenja predloženo vprašanje.

4.   Morebitne vloge ali pisna stališča se pred obravnavo pošljejo strankam v sporu o glavni stvari in zainteresiranim subjektom.

5.   Predsednik lahko odloči, da poročilo za obravnavo ni potrebno ali da prevod poročila za obravnavo ni potreben.

1.   Člen 54 se uporablja za vlaganje vlog. Z odstopanjem od člena 54(7) se z vidika spoštovanja procesnih rokov upošteva dan, ko sodno tajništvo s katerim koli tehničnim sredstvom sporočanja, ki je na voljo Sodišču, prejme prepis podpisanega izvirnika vlog ali pisnih stališč, vključno s seznamom dokumentov iz člena 54(5), če je podpisani izvirnik vlog ali pisnih stališč, ki so mu priloženi priloge in prepisi iz člena 54(3), v sodnem tajništvu vložen največ pet dni pozneje.

2.   Vročitve, sporočitve in poslanja iz člena 98 se lahko opravijo s pošiljanjem prepisa dokumenta po katerem koli tehničnem sredstvu sporočanja, ki je na voljo Sodišču in naslovniku.

1.   Stranko lahko zastopa le njen agent ali odvetnik.

2.   Agenti in odvetniki morajo sodnemu tajništvu predložiti uradni dokument ali pooblastilo stranke, ki jo zastopajo.

3.   Odvetnik, ki zastopa stranko ali ji pomaga, mora sodnemu tajništvu predložiti tudi potrdilo, da je upravičen do zastopanja pred sodiščem države Efte ali države članice EU.

1.   Tožba iz člena 19 Statuta vsebuje:

2.   Tožbi, ki jo vloži pravna oseba zasebnega prava, se priložijo:

1.   Za namene postopka se v tožbi navede naslov za vročanje. Navede se ime osebe, ki je pooblaščena za sprejem pisanj in ki z vročanjem soglaša.

2.   Poleg izbire naslova za vročanje iz odstavka 1 ali namesto tega se lahko v tožbi navede, da odvetnik ali agent soglaša z vročanjem prek aplikacije e-EFTACourt ali s katerim drugim tehničnim sredstvom sporočanja.

3.   Če tožba ni v skladu z zahtevami iz odstavkov 1 in 2, se do odprave pomanjkljivosti vse vročitve za namene postopka zadevni stranki opravijo s priporočeno pisemsko pošiljko, naslovljeno na agenta ali odvetnika zadevne stranke. Z odstopanjem od člena 38 se vročitev šteje za opravljeno z oddajo priporočene pisemske pošiljke na poštnem uradu v kraju sedeža Sodišča.

1.   Po potrebi se tožbi priložijo dokazila iz drugega odstavka člena 19 Statuta.

2.   Tožbi so v okoliščinah iz člena 37 sporazuma o nadzornem organu in sodišču priloženi listinski dokazi, ki nosijo datum, na katerega je bil Nadzorni organ Efte v skladu z navedenim členom zaprošen, naj ukrepa.

1.   Kadar se odločba Nadzornega organa Efte, katere razglasitev ničnosti se predlaga, nadomesti ali spremeni z drugo odločbo Nadzornega organa Efte z istim predmetom, lahko tožeča stranka pred koncem ustnega dela postopka ali pred odločitvijo Sodišča, da bo odločilo brez ustnega dela postopka, tožbo prilagodi, da bi upoštevala ta novi dejavnik.

2.   Tožba se prilagodi z ločenim aktom ter v roku, ki je določen v tretjem odstavku člena 36 sporazuma o nadzornem organu in sodišču ter v katerem se lahko predlaga razglasitev ničnosti odločbe Nadzornega organa Efte, ki utemeljuje prilagoditev tožbe.

3.   Prilagoditvena vloga vsebuje:

4.   Prilagoditveni vlogi se priloži odločba Nadzornega organa Efte, ki utemeljuje prilagoditev tožbe. Če tožeča stranka te odločbe ne predloži, ji sodni tajnik določi razumen rok za njeno predložitev. Če tožeča stranka v tako določenem roku te odločbe ne predloži, Sodišče odloči, ali je zaradi nespoštovanja te zahteve vloga o prilagoditvi tožbe nedopustna.

5.   Brez poseganja v poznejšo odločbo Sodišča glede dopustnosti vloge o prilagoditvi tožbe predsednik toženi stranki določi rok, v katerem lahko na to vlogo odgovori.

6.   Predsednik po potrebi intervenientom določi rok, da dopolnijo intervencijske vloge glede na vlogo o prilagoditvi tožbe in odgovor nanjo. Ti vlogi se sočasno vročita intervenientom.

1.   Toženi stranki se tožba vroči bodisi tako, da se overjen prepis tožbe pošlje s priporočeno pošiljko s povratnico, bodisi z izročitvijo tega prepisa proti potrdilu o prejemu. Če je tožena stranka predhodno soglašala, da se ji tožbe vročajo prek aplikacije e-EFTACourt ali s katerimi koli drugimi tehničnimi sredstvi sporočanja, se tožba lahko vroči tako.

2.   V primerih iz člena 105 se vročitev opravi, takoj ko je tožba dopolnjena ali takoj ko Sodišče odloči, da je tožba kljub nespoštovanju zahtev iz člena 100, člena 101(2) in člena 103 dopustna.

1.   V dveh mesecih od vročitve tožbe toženi stranki ta vloži odgovor na tožbo, ki vsebuje:

2.   Za odgovor na tožbo se uporablja člen 102.

3.   Predsednik lahko izjemoma rok iz odstavka 1 na ustrezno obrazložen predlog tožene stranke podaljša.

1.   Tožba in odgovor na tožbo se lahko dopolnita z repliko tožeče stranke in dupliko tožene stranke.

2.   Predsednik določi roke za vložitev teh vlog. Opredeli lahko vprašanja, na katera naj bi se replika in duplika nanašali.

1.   Sodišče upošteva samo tiste listine in dokaze, ki so bili dani na vpogled odvetnikom in agentom strank in o katerih so ti lahko izrazili svoje stališče v skladu z določbami člena 46(2), členov 59 in 60 ter člena 115(1).

2.   Brez poseganja v člen 42(3) in člen 111 lahko Sodišče zavrne vse listine in dokaze, predložene po koncu pisnega dela postopka.

1.   Navajanje novih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če ti izhajajo iz pravnih ali dejanskih okoliščin, ki so se razkrile med postopkom.

2.   Brez poseganja v poznejšo odločbo glede dopustnosti razloga lahko predsednik na predlog sodnika poročevalca določi nasprotni stranki rok, v katerem lahko na ta razlog odgovori.

3.   Odločitev o dopustnosti razloga se pridrži za končno sodbo.

1.   Dokazi se predložijo ali dokazni predlogi podajo v okviru prve izmenjave vlog. Stranka lahko v utemeljitev svojih trditev dokaze predloži ali dokazne predloge poda še v repliki in dupliki. Stranka mora navesti razloge za zamudo pri predložitvi dokazov oziroma podaji dokaznih predlogov.

2.   Izjemoma lahko stranke predložijo dokaze ali podajo dokazne predloge še po koncu pisnega postopka. Razloge za zamudo morajo navesti pri predložitvi dokazov oziroma podaji dokaznih predlogov. Predsednik lahko na predlog sodnika poročevalca določi nasprotni stranki rok, v katerem lahko predstavi svoje stališče glede teh dokazov oziroma dokaznih predlogov.

1.   Z intervencijo se lahko le v celoti ali delno podprejo predlogi ene od strank. Intervenient nima pravice predlagati, naj se opravi obravnava.

2.   Intervencija je v razmerju do spora o glavni stvari akcesorna. Če se zadeva izbriše iz vpisnika Sodišča zaradi umika tožbe ali sporazumne rešitve spora med strankami ali če se tožba razglasi za nedopustno, postane intervencija brezpredmetna.

3.   Intervenient sprejme postopek v stanju, v katerem je, ko vanj vstopi.

1.   Predlog za intervencijo se vloži v šestih tednih od objave obvestila iz člena 15(5).

2.   Predlog za intervencijo, ki je vložen po izteku roka iz odstavka 1, vendar pred sprejetjem odločbe o začetku ustnega dela postopka na podlagi člena 69, se lahko upošteva. V takem primeru lahko intervenient, če predsednik dopusti intervencijo, predstavi svoja stališča na obravnavi, če se ta opravi.

3.   Predlog za intervencijo vsebuje:

4.   Za zastopanje intervenienta se uporablja člen 17 Statuta.

5.   Uporabljajo se člen 100, člen 101(2) ter členi 102, 103 in 105.

1.   Predlog za intervencijo se vroči glavnim strankam. Predsednik strankam pred odločanjem o predlogu omogoči, da podajo stališča. Pri tem odloči, ali naj bodo pisna ali ustna.

2.   Predsednik o predlogu za intervencijo odloči s sklepom ali ga odstopi Sodišču.

1.   Kadar je intervencija, za katero je bil predlog vložen v šestih tednih, kot določa člen 113(1), dovoljena, se intervenientu pošljejo prepisi vseh vlog, vročenih strankam, če te stranke v desetih dneh od vročitve iz člena 114(1) niso predložile stališč glede predloga za intervencijo ali se v tem roku niso sklicevale na tajna ali zaupna dokazila ali dokumente, katerih posredovanje intervenientu bi jim lahko povzročilo škodo.

2.   Intervenient lahko intervencijsko vlogo vloži v enem mesecu od posredovanja vlog iz odstavka 1. Predsednik lahko na ustrezno obrazložen predlog intervenienta ta rok podaljša.

3.   Intervencijska vloga vsebuje:

4.   Ko je intervencijska vloga vložena, predsednik določi rok, v katerem lahko stranke nanjo odgovorijo.

5.   Kadar je predlog za intervencijo vložen po izteku šestih tednov, določenih v členu 113(1), se intervenientu pošljejo prepisi vseh vlog, vročenih strankam v skladu z odstavkom 1 ali poročilom za obravnavo, intervenient pa stališča predloži med ustnim delom postopka.

1.   Predsednik lahko glede na posebno nujnost in okoliščine v zadevi na predlog katere koli stranke ali po uradni dolžnosti ter po opredelitvi strank in sodnika poročevalca odloči, da se zadeva obravnava po hitrem postopku.

2.   Predlog za obravnavanje zadeve po hitrem postopku je treba vložiti z ločeno vlogo ob vložitvi tožbe ali odgovora na tožbo. V predlogu za obravnavanje po hitrem postopku se lahko navede, da so nekateri razlogi ali trditve ali nekateri deli tožbe ali odgovora na tožbo predloženi le za primer, če zadeva ne bo obravnavana po hitrem postopku, pri čemer se lahko predlogu zlasti priložijo skrajšana različica tožbe ter seznam prilog in priloge, ki se morajo edine upoštevati, če bo zadeva obravnavana po hitrem postopku.

1.   Z odstopanjem od člena 107(1) je v primeru, da se zadeva obravnava po hitrem postopku, obdobje, določeno za vložitev odgovora na tožbo, en mesec po vročitvi odločbe predsednika, s katero je ta dovolil hitri postopek.

2.   V hitrem postopku se lahko tožba in odgovor na tožbo z repliko in dupliko dopolnita le, če predsednik presodi, da je to potrebno.

3.   Zainteresirani subjekti lahko v roku, ki ga določi predsednik in ki ni krajši od 15 dni, vložijo vloge ali pisna stališča. Predsednik jih lahko pozove, naj take vloge ali pisna stališča omejijo le na bistvena pravna vprašanja, ki jih postavljajo glavne stranke.

4.   Predsednik lahko v odločbi o obravnavanju po hitrem postopku določi pogoje glede obsega in predstavitve vlog strank, nadaljnjega poteka postopka ter razlogov in trditev, o katerih bo Sodišče moralo odločiti.

5.   Predsednik lahko odloči, da poročilo za obravnavo ni potrebno.

6.   Člen 54 se uporablja za vlaganje vlog. Z odstopanjem od člena 54(7) se z vidika spoštovanja procesnih rokov upošteva dan, ko sodno tajništvo s katerim koli tehničnim sredstvom sporočanja, ki je na voljo Sodišču, prejme prepis podpisanega izvirnika vloge, vključno s seznamom dokazil in dokumentov iz člena 54(5), če je podpisani izvirnik vloge, ki so mu priloženi priloge in prepisi iz člena 54(3), v sodnem tajništvu vložen največ pet dni pozneje.

7.   Če ena od stranka ne izpolni katerega od pogojev iz odstavka 4, se lahko odločba o obravnavanju zadeve po hitrem postopku razveljavi. Obravnavanje zadeve se nadaljuje po rednem postopku.

1.   Brez poseganja v določbe poglavja 4 tega naslova je treba predlog za intervencijo vložiti v treh tednih od objave obvestila iz člena 15(5). Intervenient lahko intervencijsko vlogo vloži v roku, ki ga določi predsednik in ki ni krajši od 15 dni.

2.   Po vložitvi intervencijske vloge predsednik strankam omogoči, da nanjo odgovorijo med ustno obravnavo.

1.   Takoj po vložitvi odgovora na tožbo predsednik določi datum obravnave in ga nemudoma sporoči strankam. Predsednik lahko datum obravnave preloži, če je treba izvesti pripravljalne ukrepe ali če je to potrebno zaradi izvedbe ukrepov procesnega vodstva.

2.   Brez poseganja v člena 110 in 111 lahko stranke med ustnim delom postopka dopolnijo svoje trditve in predložijo nadaljnje dokaze ali podajo nadaljnje dokazne predloge. Stranke morajo navesti razloge za morebitno zamudo pri navedbi dejstev in predložitvi dokazov oziroma podaji dokaznih predlogov.

1.   Plačilo stroškov se na predlog uspele stranke naloži neuspeli stranki.

Če je neuspelih strank več, Sodišče odloči o porazdelitvi stroškov.

2.   Če vsaka stranka uspe samo deloma ali v primeru izjemnih okoliščin, lahko Sodišče odloči, da se stroški delijo ali da vsaka stranka nosi svoje stroške. Vendar lahko Sodišče, če se zdi to glede na okoliščine v zadevi upravičeno, odloči, da ena stranka poleg svojih stroškov nosi tudi del stroškov druge stranke.

3.   Sodišče lahko, če to zahteva pravičnost, odloči, da neuspela stranka poleg svojih stroškov nosi le del stroškov druge stranke ali celo, da se ji plačilo teh stroškov ne naloži.

4.   Sodišče lahko stranki, tudi tisti, ki je uspela, naloži plačilo dela ali vseh stroškov, če je to upravičeno zaradi njenega ravnanja, tudi pred vložitvijo tožbe, zlasti če je ta stranka drugi stranki povzročila stroške, ki so po mnenju Sodišča povzročeni brez razloga ali iz nagajivosti.

1.   Zainteresirani subjekti, ki so intervenirali ali predložili stališča v postopku, nosijo svoje stroške.

2.   Sodišče lahko intervenientu, ki ni eden od subjektov iz odstavka 1, naloži, da nosi svoje stroške.

1.   Plačilo stroškov se naloži stranki, ki umakne tožbo ali predlog, če druga stranka v stališčih glede umika to predlaga. Na predlog stranke, ki umakne tožbo ali predlog, nosi stroške druga stranka, če njeno ravnanje to upravičuje.

2.   Če se stranke sporazumejo gleda plačila stroškov, se njihov dogovor povzame v odločbi o stroških.

3.   Če o stroških ni nobenega predloga, nosi vsaka stranka svoje.

1.   Postopek pred Sodiščem je brezplačen, ob upoštevanju teh določb:

2.   Stroške, ki jih ima stranka v zvezi z izvršbo odločbe ali sklepa Sodišča, mora nasprotna stranka povrniti po tarifi, ki velja v državi, v kateri se izvršba opravi, ali z drugimi pravnimi metodami, ki se uporabljajo v državi, v kateri se izvršba opravi.

1.   Če nastane spor glede stroškov, ki se lahko povrnejo, Sodišče na predlog zadevne stranke in po opredelitvi nasprotne stranke odloči s sklepom.

2.   Stranke lahko zaradi izvršbe zaprosijo za overjen prepis takega sklepa.

1.   Sodišče plačila opravi v valuti države, v kateri ima Sodišče sedež.

2.   Kadar so bili stroški, ki jih je treba povrniti, priglašeni v drugi valuti in ne v eurih, ali so bila dejanja, zaradi katerih je potrebno plačilo, opravljena v državi, v kateri euro ni plačilno sredstvo, ali kadar so bili stroški, ki jih je treba povrniti, priglašeni v različnih valutah, lahko zadevna stranka izbere valuto, v kateri je treba povrniti stroške. V takih primerih se preračuni opravijo po referenčnem menjalnem tečaju Evropske centralne banke na dan plačila. V izjemnih okoliščinah lahko Sodišče to pravico do izbire omeji.

1.   Razen predlogov iz člena 140 se predlogi, zahteve in pravna sredstva iz tega naslova ter predlog za popravo iz člena 87 dodelijo sodniku poročevalcu, ki je bil pristojen za zadevo, na katero se predlog, zahteva ali pravno sredstvo nanaša.

2.   Če je sodnik poročevalec zadržan, predsednik zadevni predlog, zahtevo ali pravno sredstvo dodeli drugemu sodniku.

1.   Če se stranke pred odločitvijo Sodišča sporazumejo o rešitvi spora in Sodišče obvestijo, da se odpovedujejo vsem svojim zahtevkom, predsednik odredi izbris zadeve iz vpisnika in odloči o stroških v skladu s členom 123 ter ob upoštevanju morebitnih predlogov strank v zvezi s stroški.

2.   Ta določba se ne uporablja za tožbe na podlagi členov 36 in 37 sporazuma o nadzornem organu in sodišču.

1.   Če Sodišče očitno ni pristojno za odločanje o tožbi ali če je tožba očitno nedopustna ali očitno brez pravne podlage, lahko Sodišče na predlog sodnika poročevalca odloči z obrazloženim sklepom, ne da bi nadaljevalo postopek.

2.   Sodišče lahko po uradni dolžnosti in po opredelitvi strank kadar koli z obrazloženim sklepom odloči, ali morda niso izpolnjene absolutne procesne predpostavke oziroma ali je tožba postala brezpredmetna in je treba postopek ustaviti.

1.   Stranka, ki predlaga, naj Sodišče odloči o ugovoru ali procesnem vprašanju, ne da bi odločalo o zadevi po vsebini, predlog vloži z ločeno vlogo.

2.   Predlog mora vsebovati dejanske in pravne razloge, na katerih temelji, ter predloge tožeče stranke. Priloženi mu morajo biti vsa dokazila in dokumenti.

3.   Takoj ko je predlog vložen, predsednik določi rok, v katerem lahko nasprotna stranka pisno predstavi dejanske in pravne trditve ter predloge.

4.   Ta predlog se obravnava ustno, razen če Sodišče odloči drugače.

5.   Sodišče čim prej odloči o predlogu ali pa, če to upravičujejo posebne okoliščine, odločanje o predlogu pridrži za končno odločbo.

6.   Če Sodišče predlog zavrne ali odločanje o njem pridrži za končno odločbo, predsednik določi nove roke za nadaljevanje postopka.

1.   Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori v pravilni obliki ali pravočasno, lahko tožeča stranka v roku, ki ga določi predsednik, predlaga Sodišču, naj ugodi njenim predlogom.

2.   Tožena stranka, ki se ni spustila v postopek, ne sodeluje v postopku z zamudno sodbo in se ji ne vroči noben procesni akt razen končne odločbe.

3.   Sodišče v zamudni sodbi ugodi predlogom tožeče stranke, razen če je očitno nepristojno za odločanje o tožbi ali če je ta tožba očitno nedopustna ali očitno brez pravne podlage.

4.   Zamudna sodba je izvršljiva. Vendar lahko Sodišče dovoli odlog izvršitve, dokler ne odloči o ugovoru, vloženem v skladu s členom 135, oziroma lahko izvršitev pogojuje s položitvijo varščine, katere znesek in vrsta se določita glede na okoliščine. Ta varščina se vrne, če ugovor ni vložen ali če je zavrnjen.

1.   Zoper zamudno sodbo se lahko vloži ugovor.

2.   Ugovor je treba vložiti v enem mesecu od vročitve sodbe in v obliki, ki jo določajo členi 101 do 103.

3.   Po vročitvi ugovora predsednik nasprotni stranki določi rok, v katerem lahko ta predloži pisna stališča.

4.   Nadaljevanje postopka poteka v skladu s členi 54 do 87.

5.   Sodišče odloči s sodbo, zoper katero ni ugovora.

6.   Izvirnik te sodbe se priloži izvirniku zamudne sodbe. Na robu izvirnika zamudne sodbe se napravi zaznamek o sodbi, izdani na podlagi ugovora.

1.   Če Sodišče ni odločilo o posameznem predlogu ali o stroških, lahko stranka v enem mesecu od vročitve odločbe Sodišču predlaga dopolnitev odločbe.

2.   Predlog za dopolnitev odločbe se vroči nasprotni stranki, ki ji predsednik določi rok za predložitev pisnih stališč.

3.   Po predložitvi pisnih stališč Sodišče hkrati odloči o dopustnosti in utemeljenosti predloga.

1.   Za ugovor tretjega, vložen na podlagi člena 38 Statuta, se uporabljajo členi 101 do 103. V njem se poleg tega navede:

2.   Ugovor se vloži proti vsem strankam v postopku.

3.   Ugovor se vloži v dveh mesecih od objave odločbe v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

4.   Na predlog tretjega lahko Sodišče izvršitev izpodbijane odločbe odloži. Uporabljajo se določbe poglavja 5 tega naslova.

5.   Ugovor tretjega se vroči strankam, ki lahko v roku, ki ga določi predsednik, predložijo pisna stališča.

6.   Sodišče o ugovoru odloči po tem, ko strankam omogoči, da predložijo stališča.

7.   Izpodbijana odločba se ustrezno spremeni v delu, glede katerega se ugovoru tretjega ugodi.

8.   Izvirnik sodbe, izdane na podlagi ugovora tretjega, se priloži izvirniku izpodbijane odločbe. Na robu izvirnika izpodbijane odločbe se naredi zaznamek o sodbi, izdani na podlagi ugovora tretjega.

1.   V skladu s členom 39 Statuta mora Sodišče v primeru nejasnosti glede pomena ali posledic sodbe ali sklepa na zahtevo stranke, ki ima za to upravičen interes, ali Nadzornega organa Efte dati razlago.

2.   Zahtevo za razlago je treba vložiti v dveh letih od dneva razglasitve sodbe ali vročitve sklepa.

3.   Zahteva za razlago se vloži v skladu s členi 103 do 105. V njej se poleg tega navede:

4.   Zahteva za razlago se vloži proti vsem strankam v postopku, ki jih zadeva odločba, katere razlaga se zahteva.

5.   Sodišče odloči s sodbo po tem, ko strankam omogoči, da predložijo stališča.

6.   Izvirnik sodbe o razlagi se priloži izvirniku razložene odločbe. Na robu izvirnika razložene odločbe se napravi zaznamek o sodbi o razlagi.

1.   V skladu s členom 40 Statuta se lahko obnova postopka pri Sodišču zahteva le, če se odkrije novo dejstvo odločilnega pomena, ki pred razglasitvijo sodbe ali vročitvijo sklepa Sodišču in stranki, ki zahteva obnovo, ni bilo znano.

2.   Brez poseganja v desetletni rok iz tretjega odstavka člena 40 Statuta se predlog za obnovo postopka vloži najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je predlagatelj izvedel za dejstva, na katerih predlog temelji.

3.   Za predlog za obnovo postopka se uporabljajo členi 101 do 103. V njem se poleg tega navedejo:

4.   Predlog za obnovo postopka se vloži proti vsem strankam v postopku, katerega obnova se zahteva.

5.   Sodišče na podlagi pisnih stališč strank, ne da bi odločalo po vsebini, s sklepom odloči o dopustnosti predloga za obnovo postopka.

6.   Če Sodišče odloči, da je predlog dopusten, nadaljuje z odločanjem po vsebini in odloči s sodbo v skladu z določbami tega poslovnika.

7.   Izvirnik sodbe, izdane v obnovljenem postopku, se priloži izvirniku izpodbijane odločbe. Na robu izvirnika izpodbijane odločbe se naredi zaznamek o sodbi, izdani v obnovljenem postopku.

1.   Predlog za odlog izvršitve akta Nadzornega organa Efte v skladu s členom 40 sporazuma o nadzornem organu in sodišču je dopusten le, če predlagatelj ta akt s tožbo izpodbija pred Sodiščem.

2.   Predlog za izdajo začasne odredbe iz člena 41 sporazuma o nadzornem organu in sodišču je dopusten le, če ga vloži stranka v zadevi, ki se obravnava pred Sodiščem, in če se nanaša na to zadevo.

3.   V predlogih iz prejšnjih odstavkov se navedejo predmet spora, okoliščine, iz katerih izhaja nujnost, ter dejanski in pravni razlogi, ki na prvi pogled izkazujejo utemeljenost predlagane začasne odredbe.

4.   Predlog se vloži z ločeno vlogo v skladu z zahtevami iz členov 101 do 103.

5.   Predlog se vroči nasprotni stranki, ki ji predsednik določi kratek rok, v katerem lahko pisno ali ustno predstavi stališča.

6.   Predsednik lahko odredi ukrepe procesnega vodstva ali pripravljalne ukrepe.

7.   Predsednik lahko predlogu ugodi, še preden nasprotna stranka predstavi svoja stališča. Ta sklep se lahko pozneje spremeni ali razveljavi, tudi po uradni dolžnosti.

1.   Predsednik bodisi sam odloči o predlogu bodisi ga odstopi Sodišču.

2.   Če je predlog predložen v odločanje Sodišču, to brez nepotrebnega odlašanja odloči o njem.

1.   O predlogu se odloči z obrazloženim sklepom. Ta sklep se nemudoma vroči strankam.

2.   Izvršitev sklepa je lahko pogojena s predlagateljevo položitvijo varščine, katere znesek in vrsta se določita glede na okoliščine.

3.   V sklepu se lahko določi dan, ko začasna odredba preneha veljati, sicer pa preneha veljati z dnem razglasitve končne sodbe.

4.   Sklep ima samo začasni učinek in ne prejudicira odločbe Sodišča o glavni stvari.

1.   Določbe tega poglavja se uporabljajo za predlog za odlog izvršitve odločbe Sodišča ali akta Nadzornega organa Efte na podlagi člena 19 sporazuma o nadzornem organu in sodišču.

2.   Po potrebi se v sklepu, s katerim se predlogu ugodi, določi dan, ko začasna odredba preneha veljati.

1.   Ta poslovnik, ki je verodostojen v angleškem jeziku, se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

2.   Sodišče ta poslovnik uradno prevede v nemški, islandski in norveški jezik.

3.   Ta poslovnik začne veljati prvi dan tretjega meseca po objavi.