Člen 1

Člen 2

Nadzorni organ Efte uporablja Smernice z naslednjimi prilagoditvami, kjer je to ustrezno, kar med drugim vključuje naslednje:

(a)	če obstaja sklic na „državo(-e) članico(-e)“, Nadzorni organ Efte to razume kot sklic na „državo(-e) Efte“ (3) ali, kjer je primerno, „državo(-e) EGP“;

(b)	če obstaja sklic na „Evropsko komisijo“, Nadzorni organ Efte to razume kot sklic na „Nadzorni organ Efte“;

(c)	če obstaja sklic na „Pogodbo“ ali „PDEU“, Nadzorni organ Efte to razume kot sklic na „Sporazum EGP“;

(d)	če obstaja sklic na člen 49 PDEU ali dele navedenega člena, Nadzorni organ Efte to razume kot sklic na člen 31 Sporazuma EGP in ustrezne dele navedenega člena;

(e)	če obstaja sklic na člen 63 PDEU ali dele navedenega člena, Nadzorni organ Efte to razume kot sklic na člen 40 Sporazuma EGP in ustrezne dele navedenega člena;

(f)	če obstaja sklic na člen 107 PDEU ali dele navedenega člena, Nadzorni organ Efte to razume kot sklic na člen 61 Sporazuma EGP in ustrezne dele navedenega člena;

(g)	če obstaja sklic na člen 108 PDEU ali dele navedenega člena, Nadzorni organ Efte to razume kot sklic na člen 1 dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču in ustrezne dele navedenega člena;

(h)	če obstaja sklic na Uredbo Sveta (EU) 2015/1589 (4), Nadzorni organ Efte to razume kot sklic na del II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču;

(i)	če obstaja sklic na Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 (5), Nadzorni organ Efte to razume kot sklic na Odločbo Nadzornega organa Efte 195/04/COL;

(j)	če obstaja sklic na besedilo „(ne)združljiv z notranjim trgom“, Nadzorni organ Efte to razume kot „(ne)združljiv z delovanjem Sporazuma EGP“;

(k)	če obstaja sklic na besedilo „znotraj (ali zunaj) Unije“, Nadzorni organ Efte to razume kot „znotraj (ali zunaj) EGP“;

(l)	če obstaja sklic na „trgovino znotraj Unije“, Nadzorni organ Efte to razume kot sklic na „trgovino znotraj EGP“;

(m)	če Smernice določajo, da se bodo uporabljale za „vse sektorje gospodarske dejavnosti“, jih Nadzorni organ Efte uporablja za „vse sektorje gospodarske dejavnosti ali dele sektorjev gospodarske dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Sporazuma EGP“;

(n)	če obstaja sklic na sporočila, obvestila ali smernice Komisije, Nadzorni organ Efte to razume kot sklic na ustrezne smernice Nadzornega organa Efte.

Člen 3

Nadzorni organ Efte uporablja seznam držav s tržljivimi tveganji iz Priloge k Smernicam, ki se mu doda Lihtenštajn.

Sporočilo Komisije o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov

1.   Uvod

1.

Izvozne premije imajo lahko negativen učinek na konkurenco na trgu med potencialnimi konkurenčnimi ponudniki blaga in storitev. Zato Komisija kot varuhinja konkurence v skladu s Pogodbo strogo nasprotuje izvozni pomoči za trgovino znotraj Unije in izvoz iz Unije. Namen tega sporočila je pojasniti, kako Komisija ocenjuje podporo držav članic za zavarovanje izvoznih kreditov v skladu s pravili Unije o državni pomoči.

2.

Komisija je uporabila svoja pooblastila za izdajo smernic o državnih pomočeh na področju kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov. Cilj je bil odpravljanje dejanskih ali potencialnih primerov izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, in sicer tako med izvozniki v različnih državah članicah (pri trgovini znotraj in zunaj Unije), kot tudi med zavarovatelji izvoznih kreditov, ki delujejo v Uniji. Leta 1997 je Komisija v svojem Sporočilu državam članicam po členu 93(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (1) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo iz leta 1997) določila načela za posredovanje države. Načela sporočila iz leta 1997 naj bi se uporabljala za obdobje pet let od 1. januarja 1998. Sporočilo je bilo pozneje prilagojeno, njegovo obdobje veljavnosti pa se je podaljšalo leta 2001 (2), 2004 (3), 2005 (4) in 2010 (5). Načela so se uporabljala se je do 31. decembra 2012.

3.

Izkušnje, pridobljene pri uporabi načel sporočila iz leta 1997, zlasti med finančno krizo v letih 2009–2011, so pokazale, da je treba pregledati politiko Komisije na tem področju. Zato je Komisija sprejela novo Sporočilo državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (6) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo iz leta 2012). Načela sporočila iz leta 2012 naj bi se načeloma uporabljala od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2018 (7). Priloga k sporočilu iz leta 2012 je bila pozneje večkrat prilagojena (8) in čas uporabe sporočila se je podaljšal leta 2018 (9) in 2020 (10). Zdaj se uporablja do 31. decembra 2021.

4.

Komisija je leta 2019 začela oceno sporočila iz leta 2012 v okviru preverjanja primernosti svežnja za posodobitev pravil na področju državnih pomoči, smernic za železnice in kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov (11). Rezultati ocene so pokazali, da pravila načeloma dobro delujejo, vendar zahtevajo nekaj manjših izboljšav, ki odražajo razvoj na trgu. Zato to sporočilo vsebuje le nekaj tehničnih prilagoditev, pri čemer ohranja načela iz sporočila iz leta 2012.

5.

Pravila iz tega sporočila bodo pripomogla k zagotavljanju, da državna pomoč ne izkrivlja konkurence med zasebnimi in javnimi ali javno podprtimi zavarovatelji izvoznih kreditov. Ta pravila bodo pripomogla tudi k ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za izvoznike.

6.

To sporočilo državam članicam daje podrobnejše smernice o načelih, po katerih si namerava Komisija razlagati člena 107 in 108 Pogodbe, ter o uporabi teh členov za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov. Politika Komisije na tem področju naj bi tako postala čim bolj pregledna, zagotovili pa naj bi se tudi predvidljivost in enaka obravnava. V ta namen sporočilo določa vrsto pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, če želijo državni zavarovatelji vstopiti na trg kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov za tržljiva tveganja.

7.

Tveganja, ki načeloma niso tržljiva, ne spadajo na področje uporabe tega sporočila.

8.

V oddelku 2 so navedeni področje uporabe tega sporočila ter določene opredelitve pojmov, ki se v njem uporabljajo. Oddelek 3 obravnava uporabo člena 107(1) Pogodbe in splošno prepoved državne pomoči za zavarovanje izvoznih kreditov za tržljiva tveganja. V oddelku 4 so navedene nekatere izjeme iz področja uporabe tržljivih tveganj ter pogoji za posredovanje države pri zavarovanju začasnih netržljivih tveganj, ki je lahko skladno z notranjim trgom.

2.   Področje uporabe sporočila in opredelitve pojmov

2.1   Področje uporabe

9.

Komisija bo načela iz tega sporočila uporabljala samo za zavarovanje izvoznih kreditov z obdobjem tveganja manj kot dve leti. Vsi drugi instrumenti za financiranje izvoza so izključeni iz področja uporabe tega sporočila.

2.2   Opredelitve pojmov

10.

V tem sporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: (1) „zavarovanje izvoznih kreditov“ pomeni zavarovalni produkt, s katerim zavarovatelj zagotovi zavarovanje pred komercialnimi ali političnimi tveganji ali obojim, povezanimi s plačilnimi obveznostmi v izvoznem poslu; (2) „zasebni zavarovatelj kreditov“ pomeni družbo ali organizacijo, ki ni državni zavarovatelj in ponuja zavarovanje izvoznih kreditov; (3) „državni zavarovatelj“ pomeni družbo ali drugo organizacijo, ki nudi zavarovanje izvoznih kreditov s podporo ali v imenu države članice, ali državo članico, ki nudi zavarovanje izvoznih kreditov; (4) „tržljiva tveganja“ pomenijo komercialna ali politična tveganja ali oboje, z najdaljšim obdobjem tveganja manj kot dve leti, ki veljajo za javne in zasebne kupce v državah, naštetih v Prilogi; vsa druga tveganja za namene tega sporočila veljajo za netržljiva; (5) „komercialna tveganja“ vključujejo zlasti naslednja tveganja: (a) samovoljno odpoved pogodbe s strani kupca, to pomeni kakršno koli samovoljno odločitev zasebnega kupca o prekinitvi ali prenehanju pogodbe brez upravičenega razloga; (b) samovoljno odklonitev zasebnega kupca, da bi sprejel blago iz pogodbe, brez upravičenega razloga; (c) plačilno nesposobnost zasebnega kupca in njegovega garanta; (d) podaljšano zamudo plačila, se pravi neplačilo dolga iz pogodbe s strani zasebnega kupca in njegovega garanta; (6) „politična tveganja“ vključujejo zlasti naslednja tveganja: (a) tveganje, da bosta javni kupec ali država preprečila izvedbo posla ali ne bosta plačala pravočasno; (b) tveganje, ki presega zmožnosti posameznega kupca ali njegovo odgovornost; (c) tveganje, da država sredstev, ki so jih plačali kupci s sedežem v njej, ne bo prenesla državi zavarovanca; (d) tveganje višje sile zunaj države zavarovatelja, ki bi lahko vključevala vojne razmere, če njeni učinki niso zavarovani drugače; (7) „obdobje tveganja“ pomeni obdobje proizvodnje plus kreditno obdobje; (8) „obdobje proizvodnje“ pomeni obdobje od datuma naročila do datuma dostave blaga ali storitev; (9) „kreditno obdobje“ pomeni obdobje, ki je kupcu v okviru izvozno-kreditnega posla na voljo za plačilo dostavljenega blaga in storitev; (10) „kritje enega tveganja“ pomeni kritje za celotno prodajo določenemu kupcu ali eno pogodbo z določenim kupcem; (11) „pozavarovanje“ pomeni zavarovanje, ki ga zavarovatelj kupi pri drugem zavarovatelju zaradi upravljanja tveganj z zmanjšanjem lastnega tveganja; (12) „sozavarovanje“ pomeni odstotek zavarovane škode, ki ga ne krije zavarovatelj, pač pa drug zavarovatelj; (13) „kvotno pozavarovanje“ pomeni pozavarovanje, pri katerem mora zavarovatelj prenesti, pozavarovatelj pa sprejeti določen odstotek vsakega tveganja znotraj opredeljene kategorije posla, ki ga sklene zavarovatelj; (14) „dodatno kritje“ pomeni dodatno kritje nad kreditnim limitom, ki ga določi drug zavarovatelj; (15) „celotni obseg poslov“ pomeni polico zavarovanja kreditov, pri kateri ne gre za kritje enega tveganja, se pravi polico zavarovanja kreditov, ki krije vse ali večino prodaj kreditov zavarovanca, pa tudi terjatve iz prodaje več kupcem.

3.   Uporaba člena 107(1) Pogodbe

3.1   Splošna načela

11.

V skladu s členom 107(1) Pogodbe „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

12.

Če zavarovanje izvoznih kreditov nudijo državni zavarovatelji, tako zavarovanje vključuje državna sredstva. Zaradi udeležbe države imajo lahko zavarovatelji ali izvozniki selektivno prednost, zaradi česar se lahko izkrivlja konkurenca ali lahko obstaja nevarnost izkrivljanja konkurence, lahko pa tudi vpliva na trgovino med državami članicami. Načela iz oddelkov 3.2, 3.3 in oddelka 4 so namenjena zagotavljanju smernic o tem, kako se taki ukrepi ocenjujejo v skladu s pravili o državni pomoči.

3.2   Pomoč za zavarovatelje

13.

Če imajo državni zavarovatelji določene prednosti pred zasebnimi zavarovatelji kreditov, je lahko vključena državna pomoč. Te prednosti so lahko različnih oblik in lahko med drugim vključujejo: (a) državna jamstva za zadolževanje in izgube; (b) oprostitev od zahteve po zagotavljanju zadostnih rezerv in drugih zahtev, ki izhajajo iz izključitve zavarovanja izvoznih kreditov za račun države ali z njenim jamstvom iz Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12); (c) delno ali popolno oprostitev davkov, ki se običajno plačujejo (na primer davek od dobička podjetij in davek od zavarovalnih poslov); (d) dodelitev pomoči ali sredstev s strani države ali druge oblike financiranja, ki niso skladne z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu; (e) zagotavljanje storitev s strani države, kot so dostop do in uporaba državne infrastrukture, opreme ali zaupnih podatkov pod pogoji, ki ne odražajo njihove tržne vrednosti; (f) neposredno pozavarovanje s strani države ali jamstvo za neposredno državno pozavarovanje pod ugodnejšimi pogoji, kot so na voljo na trgu zasebnih pozavarovateljev, kar vodi k nerealno nizkim cenam pozavarovalnega kritja ali umetnemu ustvarjanju zmogljivosti, ki jih na zasebnem trgu ne bi bilo.

3.3   Prepoved državne pomoči za izvozne kredite

14.

Ugodnosti za državne zavarovatelje iz točke 13 v zvezi s tržljivimi tveganji vplivajo na trgovanje s storitvami zavarovanja kreditov znotraj Unije. Povzročajo razlike v razpoložljivih zavarovalnih kritjih za tržljiva tveganja v različnih državah članicah. Zaradi tega se izkrivlja konkurenca med zavarovatelji v različnih državah članicah, ima pa tudi sekundarne učinke na trgovino znotraj Unije ne glede na to, ali gre za uvoz znotraj ali zunaj Unije (13). Če imajo državni zavarovatelji take prednosti v primerjavi z zasebnimi zavarovatelji kreditov, torej ne bi smeli zavarovati tržljivih tveganj. Zato je treba opredeliti pogoje, pod katerimi lahko delujejo državni zavarovatelji, da se zagotovi, da ne prejmejo državne pomoči.

15.

Ugodnosti za državne zavarovatelje je včasih tudi mogoče vsaj deloma prenesti na izvoznike. Take ugodnosti lahko izkrivljajo konkurenco in trgovino ter pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Če pa so izpolnjeni pogoji za zagotavljanje zavarovanja izvoznih kreditov za tržljiva tveganja, kot so določeni v oddelku 4.3 tega sporočila, bo Komisija štela, da neupravičene ugodnosti niso bile prenesene na izvoznike.

4.   Pogoji za nudenje zavarovanja izvoznih kreditov za začasno netržljiva tveganja

4.1   Splošna načela

16.

Če imajo državni zavarovatelji pred zasebnimi zavarovatelji kreditov katere od prednosti iz točke 13, v skladu s točko 14 ne smejo zavarovati tržljivih tveganj. Če želijo državni zavarovatelji ali njihova hčerinska podjetja zavarovati tržljiva tveganja, je treba zagotoviti, da pri tem nimajo neposrednih ali posrednih koristi od državne pomoči. Za to morajo imeti določeno količino lastnih sredstev (minimalni kapital, vključno z jamstvenim skladom) in zavarovalno-tehnične rezervacije (izravnalno rezervacijo) ter ustrezno dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/138/ES. Pogoj je tudi, da so ohranili vsaj ločen račun za upravo ter ločene račune za zavarovanje tržljivih in netržljivih tveganj s podporo države ali v njenem imenu kot dokaz, da za zavarovanje tržljivih tveganj ne prejemajo državne pomoči. Računovodski izkazi za posle, zavarovane na zavarovateljev račun, morajo biti v skladu z Direktivo Sveta 91/674/EGS (14).

17.

Države članice, ki nudijo pozavarovanje zavarovateljem izvoznih kreditov s sodelovanjem v pozavarovalnih pogodbah v zasebnem sektorju, ki pokrivajo tržljiva in netržljiva tveganja, morajo dokazati, da programi ne vključujejo državne pomoči iz točke 13(f).

18.

Državni zavarovatelji lahko pod pogoji iz oddelka 4 iz tega sporočila nudijo zavarovanje izvoznih kreditov za začasno netržljiva tveganja.

4.2   Izjeme od področja uporabe tržljivih tveganj: začasno netržljiva tveganja

19.

Ne glede na opredelitev tržljivih tveganj se nekatera komercialna ali politična tveganja ali oboje za kupce, ustanovljene v državah, naštetih v Prilogi, v naslednjih primerih štejejo za začasno netržljiva: (a) kadar se Komisija odloči, da bo eno ali več držav začasno umaknila s seznama držav s tržljivimi tveganji iz Priloge, kot je opisano v oddelku 5.2, ker so zmogljivosti trga zasebnih zavarovateljev premajhne, da bi krile vsa ekonomsko upravičljiva tveganja v zadevnih državah; (b) kadar Komisija po prejemu obvestila države članice iz oddelka 5.3 tega sporočila odloči, da so tveganja za mala in srednje velika podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (15) in katerih skupni letni izvozni promet ne presega 2,5 milijona EUR, za izvoznike v državi članici priglasiteljici začasno netržljiva; (c) če Komisija po prejemu obvestila države članice iz oddelka 5.3 tega sporočila odloči, da je kritje enega tveganja z obdobjem tveganja vsaj 181 dni in manj kot dve leti za izvoznike v državi članici priglasiteljici začasno netržljivo; (d) če Komisija po prejemu obvestila države članice iz oddelka 5.4 tega sporočila odloči, da so zaradi pomanjkanja zavarovanja izvoznih kreditov nekatera tveganja za izvoznike v državi članici priglasiteljici začasno netržljiva.

20.

Za čim večje zmanjšanje izkrivljanj konkurence na notranjem trgu lahko tveganja, ki v skladu s točko 19 veljajo za začasno netržljiva, krijejo državni zavarovatelji, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 4.3.

4.3   Pogoji za nudenje zavarovanja za začasno netržljiva tveganja

4.3.1   Kakovost kritja

21.

Kakovost kritja, ki ga zagotavljajo državni zavarovatelji, mora biti skladna s tržnimi standardi. Predvsem se lahko krijejo samo ekonomsko upravičljiva tveganja, se pravi tveganja, ki so sprejemljiva na podlagi trdnih načel zavarovanja. Najvišji odstotek kritja znaša 95 % za komercialna in politična tveganja, čakalni rok za odškodninske zahtevke pa mora biti najmanj 90 dni.

4.3.2   Načela zavarovanja

22.

Ocena tveganj mora vedno temeljiti na trdnih načelih zavarovanja. V skladu s tem tveganje finančno nezanesljivih transakcij ne pride v poštev za kritje v okviru javno podprtih shem. Merila sprejemljivosti tveganja morajo biti po teh načelih nedvoumna. Če poslovni odnos že obstaja, morajo imeti izvozniki pozitivne izkušnje s trgovanjem ali plačili ali obojim. Kupci morajo imeti čisto kartoteko, kar zadeva odškodninske zahtevke, verjetnost neplačila mora biti sprejemljiva, prav tako pa tudi njihova notranja ali zunanja bonitetna ocena.

4.3.3   Ustrezno oblikovanje cen

23.

Prevzem tveganja na podlagi pogodbe o zavarovanju izvoznih kreditov se mora nadomestiti z ustrezno premijo. Da se čim bolj omeji izrinjanje zasebnih zavarovateljev kreditov, morajo biti povprečne premije v okviru javno podprtih shem višje od povprečnih premij, ki jih zasebni zavarovatelji kreditov zaračunajo za podobna tveganja. Ta zahteva zagotavlja postopno odpravljanje posredovanja države, ker bodo višje premije zagotovile, da se izvozniki vrnejo k zasebnim zavarovateljem kreditov, takoj ko jim bodo to dopuščali tržni pogoji in bodo tveganja spet postala tržljiva.

24.

Oblikovanje cen velja za ustrezno, če se zaračuna najnižja letna premija za tveganje (16) (premija varnega pristana) za ustrezne kategorije tveganja kupcev (17), kot so določene v spodnji tabeli. Premija varnega pristana se uporablja, razen če države članice dokažejo, da te stopnje niso ustrezne za zadevna tveganja. Za celotni obseg poslov mora kategorija tveganja ustrezati povprečnemu tveganju kupcev, ki jih krije polica. Kategorija tveganja Minimalna letna premija za tveganje  (18) (odstotek zavarovane vsote) Odlično (19) 0,2 –0,4 Dobro (20) 0,41 –0,9 Zadostno (21) 0,91 –2,3 Šibko (22) 2,31 –4,5

25.

Pri sozavarovanju, kvotnem pozavarovanju in dodatnem kritju velja oblikovanje cen za ustrezno le, če je zaračunana premija vsaj 30 % višja od premije za (začetno) kritje, ki ga zagotovi zasebni zavarovatelj kreditov.

26.

Da je oblikovanje cen ustrezno, je treba premiji za tveganje prišteti upravni prispevek, ne glede na trajanje pogodbe.

4.3.4   Preglednost in poročanje

27.

Države članice morajo sheme, uvedene za tveganja, ki v skladu s točko 19 veljajo za začasno netržljiva, objaviti na spletnih straneh državnih zavarovateljev ter pri tem navesti vse veljavne pogoje.

28.

Komisiji morajo predložiti letna poročila o tveganjih, ki v skladu s točko 19 veljajo za začasno netržljiva in jih krijejo državni zavarovatelji. To morajo storiti najpozneje do 31. julija leta, ki sledi posredovanju.

29.

V poročilu morajo biti zajete naslednje informacije za vsako shemo: (a) skupni znesek odobrenih kreditnih limitov; (b) zavarovani posli; (c) zaračunane premije; (d) zabeležene in plačane terjatve; (e) izterjani zneski; (f) administrativni stroški sheme.

30.

Informacije se predložijo v obliki preglednic, ki omogočajo iskanje, izpis, prenos in enostavno objavo na spletu, na primer v formatu CSV ali XML. Države članice morajo ta poročila objaviti na spletnih straneh državnih zavarovateljev.

5.   Postopkovna pravila

5.1   Splošna načela

31.

Tveganja iz točke 19(a) lahko pod pogoji iz oddelka 4.3 krijejo državni zavarovatelji. V takem primeru ni treba obvestiti Komisije.

32.

Tveganja iz točk 19(b), (c) in (d) lahko krijejo državni zavarovatelji pod pogoji iz oddelka 4.3, potem ko so o tem obvestili Komisijo in se je ta strinjala.

33.

Če kateri od pogojev iz oddelka 4.3 ni izpolnjen, to ne pomeni, da se zavarovanje izvoznih kreditov ali zavarovalna shema samodejno prepove. Če želi država članica odstopati od katerega od teh pogojev iz oddelka 4.3 ali če obstaja kakršen koli dvom o tem, ali načrtovana shema zavarovanja izvoznih kreditov izpolnjuje pogoje iz tega sporočila, zlasti oddelka 4, jo mora priglasiti Komisiji.

34.

Analiza v skladu s pravili o državni pomoči ne vpliva na skladnost določenega ukrepa z drugimi določbami Pogodbe.

5.2   Sprememba seznama držav s tržljivimi tveganji

35.

Pri odločanju o tem, ali nezadostne zasebne zmogljivosti upravičujejo začasno odstranitev države s seznama držav s tržljivimi tveganji v skladu s točko 19(a), bo Komisija upoštevala naslednje dejavnike (po prednostnem vrstnem redu): (a) zmanjšanje zmogljivosti zasebnih zavarovateljev kreditov: zlasti odločitev večjega zavarovatelja kreditov, da ne bo kril tveganj za kupce v zadevni državi, občutno zmanjšanje skupne zavarovane vsote ali občutno zmanjšanje deleža sprejemljivih poslov za zadevno državo v obdobju šest mesecev; (b) poslabšanje bonitetnih ocen državnega sektorja: zlasti nenadne spremembe bonitetnih ocen v obdobju šest mesecev, na primer večkratno znižanje ocene s strani neodvisnih bonitetnih agencij, ali veliko povečanje razmika kreditne zamenjave; (c) poslabšanje uspešnosti podjetniškega sektorja: zlasti hitro povečanje plačilne nesposobnosti zadevne države v obdobju šest mesecev.

36.

Če postanejo tržne zmogljivosti premajhne za kritje vseh ekonomsko upravičljivih tveganj, lahko Komisija na pisno zahtevo vsaj treh držav članic ali na lastno pobudo spremeni seznam držav s tržljivimi tveganji iz Priloge.

37.

Če namerava Komisija spremeniti seznam držav s tržljivimi tveganji, se mora posvetovati z državami članicami, zasebnimi zavarovatelji kreditov in zainteresiranimi stranmi ter pridobiti informacije od njih. Podatke o posvetovanju in vrsti informacij, ki jih potrebuje, objavi na svoji spletni strani. Obdobje posvetovanja običajno ne presega 20 delovnih dni. Če se Komisija na podlagi zbranih informacij odloči, da bo spremenila seznam držav s tržljivimi tveganji, svojo odločitev objavi na svoji spletni strani.

38.

Začasna odstranitev države s seznama držav s tržljivimi tveganji je načeloma veljavna vsaj 12 mesecev. Zavarovalne police, ki se nanašajo na državo, ki je bila začasno odstranjena s seznama, sklenjene v tem času, so lahko veljavne največ 180 dni po datumu prenehanja veljavnosti začasne odstranitve. Po tem datumu ni mogoče podpisati novih zavarovalnih polic. Tri mesece pred potekom začasne odstranitve bo Komisija proučila, ali naj podaljša odstranitev zadevne države s seznama. Če Komisija sklene, da so tržne zmogljivosti ob upoštevanju dejavnikov iz točke 35 še vedno premajhne za kritje vseh ekonomsko upravičljivih tveganj, lahko v skladu s točko 37 podaljša začasno odstranitev države s seznama.

5.3   Obveznost uradnega obveščanja o začasno netržljivih tveganjih iz točk 19(b) in (c)

39.

Iz podatkov, ki so trenutno na voljo Komisiji, je razvidno, da za tveganja iz točke 19(b) in (c) obstaja tržna vrzel, zato so ta tveganja netržljiva. Vendar pa je treba upoštevati, da vse države članice nimajo pomanjkljivega kritja in da se stanje sčasoma lahko spremeni, če bi se začel zasebni sektor zanimati za ta segment trga. Posredovanje države se lahko dovoli le za tveganja, ki jih trg sicer ne bi kril.

40.

Zato mora država članica, ki želi kriti tveganja iz točke 19(b) ali (c) tega sporočila, v skladu s členom 108(3) Pogodbe uradno obvestiti Komisijo in v uradnem obvestilu dokazati, da je stopila v stik z glavnimi zavarovatelji kreditov in posredniki v državi članici (23) in jim dala priložnost, da dokažejo, da je v državi na voljo kritje za zadevna tveganja. Če zadevni zavarovatelji kreditov in posredniki državi članici ali Komisiji ne posredujejo informacij o pogojih kritja in zavarovani vsoti za vrsto tveganj, ki jih država članica želi kriti, v 30 dneh od datuma, ko od države članice prejmejo zahtevo po teh informacijah, ali če iz posredovanih informacij ni razvidno, da je v tej državi članici na voljo kritje za zadevna tveganja, bo Komisija tveganja obravnavala kot začasno netržljiva.

5.4   Obveznost uradnega obveščanja v drugih primerih

41.

V primerih iz točke 19(d) mora zadevna država članica v svojem obvestilu Komisiji iz člena 108(3) Pogodbe dokazati, da kritje za izvoznike v tej državi ni na voljo zaradi pretresov na področju ponudbe na trgu zasebnega zavarovanja, zlasti umika večjega zavarovatelja kreditov iz zadevne države članice, zmanjšanja zmogljivosti ali omejenega obsega produktov v primerjavi z drugimi državami članicami.

6.   Začetek uporabe in trajanje

42.

Komisija bo načela iz tega sporočila uporabljala od 1. januarja 2022, razen seznama držav v Prilogi, ki se bo uporabljal od 1. aprila 2022. Komisija bo do 31. marca 2022 obravnavala vsa komercialna in politična tveganja, povezana z izvozom v vse države, ki so začasno netržljive v skladu z začasno oprostitvijo iz točke 33 Začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (24) in iz točke 62 Sporočila Komisije C(2021) 8442 o šesti spremembi začasnega okvira. Komisija se lahko kadar koli odloči, da bo to sporočilo prilagodila, če je to potrebno iz razlogov, povezanih s politiko konkurence, ali da se upoštevajo druge politike Unije in mednarodne zaveze.

---

(1)  UL C 281, 17.9.1997, str. 4.

(2)  UL C 217, 2.8.2001, str. 2.

(3)  UL C 307, 11.12.2004, str. 12.

(4)  UL C 325, 22.12.2005, str. 22.

(5)  UL C 329, 7.12.2010, str. 6.

(6)  UL C 392, 19.12.2012, str. 1.

(7)  Točka 18(a) in oddelek 5.2 sporočila iz leta 2012 bi se morala uporabljati od datuma sprejetja sporočila iz leta 2012.

(8)  UL C 398, 22.12.2012, str. 6; UL C 372, 19.12.2013, str. 1; UL C 28, 28.1.2015, str. 1; UL C 215, 1.7.2015, str. 1; UL C 244, 5.7.2016, str. 1; UL C 206, 30.6.2017, str. 1; UL C 225, 28.6.2018, str. 1; UL C 457, 19.12.2018, str. 9; UL C 401, 27.11.2019, str. 3; UL C 101I, 28.3.2020, str. 1; UL C 340 I, 13.10.2020, str. 1; UL C 34, 1.2.2021, str. 6.

(9)  UL C 457, 19.12.2018, str. 9.

(10)  UL C 224, 8.7.2020, str. 2.

(11)  Delovni dokument služb Komisije – Pregled primernosti svežnja za posodobitev pravil na področju državnih pomoči iz leta 2012, smernic za železnice in kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov, 30.10.2020, SWD(2020) 257 final.

(12)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(13)  Sodišče je v sodbi v primeru C-142/87 Kraljevina Belgija proti Komisiji Evropskih skupnosti menilo, da lahko na konkurenco in trgovino znotraj Unije ne vpliva le pomoč za izvoz znotraj Unije, ampak tudi pomoč za izvoz zunaj Unije. Zavarovatelji izvoznih kreditov zavarujejo obe vrsti poslovanja in pomoč obojemu lahko torej vpliva na konkurenco in trgovino znotraj Unije.

(14)  Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 374, 31.12.1991, str. 7).

(15)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(16)  Za vsako kategorijo tveganja je bil obseg premije varnega pristana določen na podlagi enoletne zamenjave kreditnega tveganja na podlagi sestavljene bonitetne ocene, ki vsebuje ocene vseh treh glavnih bonitetnih agencij (Standard & Poor’s, Moody’s in Fitch) za leta 2007–2011, ob predpostavki, da znaša povprečna stopnja povračila za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov 40 %. Obsegi so bili pozneje določeni neprekinjeno, da se bolje upošteva dejstvo, da se premije za tveganje sčasoma spreminjajo.

(17)  Kategorije tveganja kupcev temeljijo na bonitetnih ocenah. Bonitetnih ocen ni treba prevzeti po bonitetnih agencijah. Prav tako so sprejemljivi nacionalni sistemi za ocenjevanje kreditne sposobnosti ali sistemi za ocenjevanje, ki jih uporabljajo banke. Za družbe brez javne bonitetne ocene je mogoče določiti bonitetno oceno na podlagi preverljivih podatkov.

(18)  Premijo varnega pristana za 30-dnevno zavarovalno pogodbo je mogoče izračunati, če se letno premijo za tveganje deli z 12.

(19)  Kategorija tveganja „odlično“ vključuje tveganja, ekvivalentna bonitetnim ocenam AAA, AA+, AA, AA-, A+, A, A- agencije Standard & Poor’s.

(20)  Kategorija tveganja „dobro“ vključuje tveganja, ekvivalentna bonitetnim ocenam BBB+, BBB ali BBB- agencije Standard & Poor’s.

(21)  Kategorija tveganja „zadostno“ vključuje tveganja, ekvivalentna bonitetnim ocenam BB+, BB ali BB- agencije Standard & Poor’s.

(22)  Kategorija tveganja „šibko“ vključuje tveganja, ekvivalentna bonitetnim ocenam B+, B ali B- agencije Standard & Poor’s.

(23)  Zavarovatelji kreditov in posredniki, s katerimi stopijo države v stik, morajo biti reprezentativni glede na produkte, ki jih ponujajo (na primer specializirani ponudniki na področju kritja enega tveganja), in velikost trga, ki ga pokrivajo (na primer skupaj predstavljajo vsaj 50 % trga).

(24)  Sporočilo Komisije z naslovom Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19, C(2020) 1863 z dne 19. marca 2020 (UL C 91 I, 20.3.2020, str. 1), kot je bilo spremenjeno s sporočili Komisije C(2020) 2215 (UL C 112I, 4.4.2020, str. 1), C(2020) 3156 (UL C 164, 13.5.2020, str. 3), C(2020) 4509 (UL C 218, 2.7.2020, str. 3), C(2020) 7127 (UL C 340 I, 13.10.2020, str. 1), C(2021) 564 (UL C 34, 1.2.2021, str. 6) in C(2021) 8442 (UL C 473, 24.11.2021, str. 1). Točke 24 do 27 in 62 Sporočila Komisije C(2021) 8442 o šesti spremembi začasnega okvira zagotavljajo dodatne informacije o začasni oprostitvi.

PRILOGA

Seznam držav s tržljivimi tveganji

Belgija	Ciper	Slovaška
Bolgarija	Latvija	Finska
Češka	Litva	Švedska
Danska	Luksemburg	Avstralija
Nemčija	Madžarska	Kanada
Estonija	Malta	Islandija
Irska	Nizozemska	Japonska
Grčija	Avstrija	Nova Zelandija
Španija	Poljska	Norveška
Francija	Portugalska	Švica
Hrvaška	Romunija	Združeno kraljestvo
Italija	Slovenija	Združene države Amerike