SODBA SODIŠČA

z dne 22. decembra 2020

v zadevi E-10/19

Bergbahn Aktiengesellschaft Kitzbühel proti Meleda Anstalt

(Direktiva (EU) 2015/849 – Preprečevanje pranja denarja – Informacije o dejanskem lastništvu – Preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma – Ustrezne, natančne in posodobljene informacije – Zmanjšanje količine podatkov)

(2021/C 141/12)

V zadevi E-10/19, Bergbahn Aktiengesellschaft Kitzbühel proti Meleda Anstalt – katere predmet je ZAHTEVEK, ki ga je Sodišču Efte na podlagi člena 34 Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča predložilo Knežje višje sodišče (Fürstliches Obergericht) v zvezi z razlago Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES – je Sodišče Efte v sestavi: predsednik Páll Hreinsson ter sodnika Per Christiansen (sodnik poročevalec) in Bernd Hammermann 22. decembra 2020 izdalo sodbo, katere izrek se glasi:

Člen 30(1) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma je treba razlagati tako, da od pravnega subjekta zahteva, da sprejme razumne ukrepe za potrditev identitete svojega dejanskega lastnika, kot je zahtevanje osnovne dokumentacije, kadar zaradi okoliščin položaja dvomi o natančnosti prejetih informacij.

2.	Obveznosti pravnega subjekta iz člena 30(1) Direktive (EU) 2015/849 ne spremeni niti dejstvo, da je subjekt, ki je lastnik, pravna oseba z registriranim sedežem v državi EGP, niti poklic članov njegovega odbora.

Predložitveno sodišče mora ugotoviti, v kolikšni meri so obdelane informacije o dejanskem lastništvu v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov iz točke (c) člena 5(1) Uredbe (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, tako da so ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za identifikacijo dejanskega lastnika in po potrebi za potrditev identitete dejanskega lastnika.

4.	Točke (v) člena 3(6)(b) in točke (c) člena 3(6) Direktive (EU) 2015/849 ni mogoče razlagati kot obveznost kogar koli, da dokaže neobstoj posrednega lastništva ali končnega nadzora s strani fizične osebe.

5.	Direktiva (EU) 2015/849 od pravnega subjekta ne zahteva, da začne sodni postopek zoper subjekt, ki je njegov lastnik, da bi pridobil informacije o dejanskem lastniku.