(1)

Družba tellUs IT AS (ki se je pozneje združila z družbo New Mind (1), v nadaljnjem besedilu: „New Mind | tellUs“ ali „pritožnik“) je v zvezi z državno pomočjo z dopisom z dne 5. julija 2013 (2) pri Nadzornem organu vložila pritožbo o gospodarskih dejavnostih družbe Innovasjon Norge (v nadaljnjem besedilu: „Innovation Norway“ ali „IN“) na trgu spletne infrastrukture in povezanih storitev v turističnem sektorju. Nadzorni organ je pritožbo prejel in evidentiral 8. julija 2013.

(2)

Nadzorni organ je po predhodni preučitvi pritožbe 16. julija 2014 začel formalni postopek preiskave iz člena 1(2) dela I Protokola 3 s sprejetjem Sklepa št. 300/14/COL (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) (3). S tem sklepom je norveške organe in zainteresirane strani pozval, naj predložijo svoje pripombe.

(3)

Norveški organi so z dopisom z dne 1. septembra 2014 (4) poslali pripombe k sklepu o začetku postopka. Nadzorni organ se je 30. septembra 2014 sestal z norveškimi organi in družbo IN. Na tem sestanku so norveški organi zagotovili nove informacije in pojasnila v zvezi s predloženim dopisom z dne 1. septembra 2014. Nadzorni organ je družbi IN prav tako postavil dodatna vprašanja, na katera je odgovorila z elektronskim sporočilom z dne 17. oktobra 2014 (5).

(4)

Nadzorni organ je z elektronskim sporočilom z dne 9. oktobra 2014 (6) prejel pripombe ene zainteresirane strani, tj. pritožnika. Z dopisom z dne 10. oktobra 2014 (7) je te pripombe posredoval norveškim organom. Nadzorni organ je imel 27. oktobra 2014 in 5. novembra 2014 telefonski konferenci z družbo IN.

(5)

Norveški organi so z dopisom z dne 24. novembra 2014 (8) poslali pripombe k pritožnikovim ugotovitvam in nadaljnje informacije o zadevi.

(6)

Zatem je Nadzorni organ od pritožnika in družbe IN prejel dodatne informacije o zadevi (9). Informacije, ki jih je poslal pritožnik, so bile posredovane norveškim organom.

(7)

Ta odločba se nanaša na dejavnosti družbe IN v turističnem sektorju.

(8)

Družba IN je javna družba, katere naloga je podpirati inovacije ter razvoj norveških podjetij in industrije. Družba IN podpira nacionalni turizem. Vzpostavila je spletno mesto visitnorway.com, najbolj obiskano spletno mesto o norveškem turizmu (10), in ga upravlja.

(9)

Družba IN prek spletnega mesta visitnorway.com zagotavlja storitve regionalnim turističnim uradom (11) in organizacijam za upravljanje destinacij (12). Regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij so lokalni/regionalni subjekti za promocijo turizma na posameznih geografskih območjih.

(10)

Te storitve vključujejo (i) spletno infrastrukturo in povezane storitve ter (ii) tržne in promocijske storitve v turističnem sektorju (13).

(11)

Pritožnik in sklep o začetku postopka se sklicujeta na morebitne ukrepe državne pomoči v zvezi s spletno infrastrukturo in povezanimi storitvami. Natančneje, v členu 1 sklepa o začetku postopka so navedeni trije morebitni ukrepi državne pomoči.

(12)

Prvi domnevni ukrep državne pomoči se nanaša na državno pomoč družbi IN, vključuje pa odpoved dobičkom pri zagotavljanju spletne infrastrukture in povezanih storitev regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij.

(13)

Drugi ukrep je domnevni neobstoj ločenega računovodstva in pregledne metodologije razporejanja stroškov z ločitvijo gospodarskih in negospodarskih dejavnosti družbe IN. Poglavitno vprašanje je zlasti, ali je zagotavljanje spletne infrastrukture in povezanih storitev družbe IN navzkrižno subvencionirano z javnimi sredstvi, prejetimi za opravljanje negospodarske storitve, tj. splošne promocije Norveške kot turistične destinacije.

(14)

Tretji domnevni ukrep državne pomoči se nanaša na državno pomoč regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij, saj naj cene, zaračunane za spletno infrastrukturo in povezane storitve, ne bi zadoščale, da bi se ustvaril razumni donos iz naložb družbe IN.

(15)

Družbo IN je leta 2003 ustanovila norveška vlada, in sicer z zakonom o družbi Innovation Norway (14) (v nadaljnjem besedilu: zakon o družbi IN). Družba je v 51-odstotni lasti države, preostalih 49 % pa je v lasti okrožij (15).

(16)

Družba je bila ustanovljena kot instrument norveške vlade za spodbujanje razvoja podjetništva, ki ustvarja vrednost, po vsej državi (16). Družba IN upravlja in izvaja več norveških shem pomoči. Družba IN podpira nacionalni turistični sektor. Kot navajajo norveški organi: „Družba IN ima med drugim nalogo, da ponuja storitve spletnega trženja, usmerjenega na mednarodno in domače prebivalstvo, na uradnem spletnem mestu visitnorway.com“ (17).

(17)

Lokalno in regionalno turistično promocijo zagotavljajo regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij. Po podatkih norveških organov (18) je na Norveškem približno 300 regionalnih in lokalnih turističnih organizacij, tj. regionalnih turističnih uradov in organizacij za upravljanje destinacij. Njihova glavna cilja sta organizacija turističnih dejavnosti in ponujanje turističnih informacij. Regionalni turistični uradi so usmerjeni v trženje regije na mednarodni ravni, organizacije za upravljanje destinacij pa delujejo na mednarodni in nacionalni ravni pri trženju posameznih destinacij (19). Na splošno so njihovi delničarji javne in zasebne družbe (20). Regionalni turistični uradi so večinoma organizirani kot družbe z omejeno odgovornostjo, katerih deleži so v lasti okrožnih organov in predstavnikov turizma. Organizacije za upravljanje destinacij so lokalne, njihova delniška struktura pa je različna. Vendar so večinoma v lasti lokalnih organov in lokalnih turističnih podjetij.

(18)

Regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij ne stremijo k čim večjemu dobičku za svoje lastnike. Pač pa je njihov cilj spodbujati gospodarsko dejavnost turističnega sektorja na njihovih zadevnih geografskih območjih (21).

(19)

Spletna infrastruktura in povezane storitve v turističnem sektorju se zagotavljajo prek „sistema za upravljanje destinacij“ (22).

(20)

Družba za informacijsko tehnologijo prek sistema za upravljanje destinacij ponuja storitev, s katero lahko njegove stranke (družbe za upravljanje destinacij (23)) predložijo in redno posodabljajo informacije o turističnih znamenitostih, hotelih, restavracijah, dogodkih in podobnem na svoji spletni strani ter hkrati na zunanjih komunikacijskih kanalih, kot so visitnorway.com, Google Maps, turistični kioski, mobilni portali in tiskani časopisi. Širša javnost te informacije uporablja za rezervacije ali druge namene.

(21)

Družba za upravljanje destinacij lahko izvaja različne naloge: (i) deluje kot ponudnik destinacij (tj. vzpostavitev podatkovne zbirke turističnih zanimivosti ali jedrnatih informacij o dogodkih, hotelih, restavracijah, umetniških razstavah itd.), (ii) funkcijo razširjanja (tj. informacije, shranjene v podatkovni zbirki, se razširijo po različnih komunikacijskih kanalih in platformah) ter (iii) funkcijo iskanja (tj. ki se uporablja na spletnih mestih za iskanje in predstavitev turističnih produktov).

(22)

Grafični prikaz teh storitev je vključen v uvodno izjavo 43 v nadaljevanju.

(23)

Tržne in promocijske storitve v turizmu se lahko nanašajo na splošno promocijo geografskega območja ali na promocijo posameznih podjetij.

(24)

Splošna promocija pomeni, da se turistom ponudijo splošne turistične informacije v zvezi s pokrajino, kulinarično tradicijo, vremenom itd. Promocija posameznih podjetij se nanaša na trženje posameznih vsebin (tj. informacij v zvezi s hotelsko in gostinsko ponudbo, kulturnimi dogodki itd.).

(25)

Poleg tega je mogoče pri promociji posameznih vsebin na spletnem mestu visitnorway.com opredeliti dve različni možnosti, informacije so neposredno objavljene na spletnem mestu (tj. informacije gostujejo znotraj spletnega mesta) ali pa je navedena povezava do zunanjega spletnega mesta, na katerem so objavljene posamezne informacije.

(26)

Ena od nalog družbe IN je promocija turizma na nacionalni ravni. Norveška vlada je dejaven deležnik v turističnem sektorju od leta 1903 (24). Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, promocijo turizma na regionalni in lokalni ravni zagotavljajo regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij. Dopisi o letnem državnem proračunu v poglavju, namenjenem družbi IN, vsebujejo napotke za dejavnosti družbe IN v turističnem sektorju (25).

(27)

Norveški organi so leta 2007 sprejeli nacionalno strategijo za turizem, pri čemer so določili glavne cilje vlade za navedeni sektor (26). Eden od teh ciljev je bil povečati prepoznavnost Norveške kot turistične destinacije. Družba IN je v zvezi s tem leta 2007 razvila in vzpostavila spletno mesto visitnorway.com. Kot je navedeno v strategiji za turizem, „[s]pletno mesto obiskovalce privablja na Norveško ter zagotavlja dobre in razumljive informacije o Norveški in njeni turistični ponudbi“ (27).

(28)

Družba IN od vzpostavitve spletnega mesta visitnorway.com poleg zagotavljanja splošnih vsebin o Norveški (negospodarska dejavnost) regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij ponuja tudi možnost, da na spletnem mestu visitnorway.com promovirajo svoje posamezne turistične vsebine (tj. informacije o dogodkih, hotelih, prevozu itd.). Z regionalnimi turističnimi uradi in organizacijami za upravljanje destinacij je podpisala standardne pogodbe, na podlagi katerih se turistične vsebine regionalnih turističnih uradov in organizacij za upravljanje destinacij objavljajo na spletenem mestu visitnorway.com (neposredno ali prek spletnih povezav), za kar se plačuje letna naročnina, izračunana na podlagi letnega prometa zadevnega regionalnega turističnega urada ali organizacije za upravljanje destinacij. Regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij so od nekdaj imeli tudi svoja spletna mesta, na katerih zagotavljajo splošne informacije o svojih geografskih območjih ter promovirajo značilne turistične produkte, tj. gospodarske storitve za svoje deležnike in lastnike.

(29)

Norveška vlada je leta 2012 sprejela novo turistično strategijo, namenjeno izboljšanju strukture nacionalnega turizma (28). Cilji nove strategije so bili učinkovitejša javna podpora temu sektorju, zmanjšanje števila udeleženih akterjev in večja usklajenost med njimi. Poleg tega so norveški organi navedli cilj izognitve razširitvi ponudbe spletnih mest, namenjenih turizmu na Norveškem, z različnimi strukturami in razporeditvami, sistemi rezervacij, jeziki ipd., ki jih vse deloma financirajo različni državni organi, okrožja ali občine.

(30)

Zatem je leta 2013 ministrstvo za trgovino, industrijo in ribištvo sprejelo „novo strukturo turizma“ s ciljem, da se turistom olajša izbira Norveške kot turistične destinacije (29).

(31)

V dopisu o proračunu družbe IN iz leta 2013 (v nadaljnjem besedilu: dopis o proračunu iz leta 2013 (30)) je navedeno: „Innovation Norway mora zagotavljati ustrezno delitev popotniških izkušenj s potovanj po Norveški na spletnem mestu visitnorway.com in pomagati, da postanejo udeleženci v turizmu […]“. Spletno mesto visitnorway.com je bilo tako opredeljeno kot ključni element norveške strategije za promocijo turizma (31). Družba IN je bila pozvana k razširitvi spletnega mesta in povečanju podpore za turizem. Cilj je bil ponuditi storitve spletnega trženja, namenjene domači in mednarodni javnosti, na uradnem spletnem mestu visitnorway.com (32).

(32)

Ob upoštevanju tega cilja je družba IN začela projekt, imenovan „nova struktura spletnega mesta visitnorway“ (v nadaljnjem besedilu: nova struktura) (33). Z novo strukturo so bile regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij poleg tržnih in promocijskih storitev (kot je bilo urejeno s standardnimi pogodbami, glej uvodno izjavo 28) ponujene tudi dodatne storitve.

(33)

Družba IN je izvedla več potrebnih sprememb funkcij in funkcionalnosti na spletnem mestu visitnorway.com, da bi posodobila tehnologijo in omogočila učinkovito upravljanje platforme tudi v prihodnje. Leta 2013 je začela ponujati nekatere funkcionalnosti sistema za upravljanje destinacij (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovane: spletna infrastruktura in povezane storitve) norveškim regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij, ki so želeli vsebino s svojih spletnih mest preseliti na platformo visitnorway.com. Ta vključitev vsebine na platformo visitnorway.com je v skladu s cilji, ki so jih norveški organi določili v novi turistični strategiji, da bi se med drugim izognili množitvi spletnih mest, namenjenih turizmu, na Norveškem (glej uvodno izjavo 29).

(34)

Tako so bile leta 2014 vsem regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij ponujene elitne pogodbe o partnerstvu z možnostjo, da namesto razvoja ali ohranitve lastne domače strani kot svojo domačo stran uporabljajo kar platformo visitnorway.com. Selitev na platformo visitnorway.com je pomenila ukinitev njihovih spletnih mest. Te storitve so bile ponujene samo regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij in ne splošnemu trgu, tj. ne vsem morebitnim uporabnikom, vključno z delničarji ali zunanjimi strankami regionalnih turističnih uradov in organizacij za upravljanje destinacij (34).

(35)

Po selitvi so nekatere storitve, ki so jih regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij pred tem kupile od družb, kakršna je pritožnik, postale odvečne. Natančneje, funkcija iskanja je bila za regionalne turistične urade in organizacije za upravljanje destinacij odvečna, licenčne pogodbe z družbami, kakršna je New Mind | tellUs, pa so bile običajno prekinjene. Nasprotno pa so bile druge funkcije – kot je funkcija ponudba destinacij – še vedno potrebne za oblikovanje in ohranjanje turističnih zanimivosti ali jedrnatih informacij, ki se objavijo na spletnem mestu visitnorway.com.

(36)

Čeprav so bile elitne pogodbe o partnerstvu ponujene vsem regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij, se vsi ne zanimajo/niso zanimali za nove storitve, saj je selitev na platformo visitnorway.com med drugim vključevala sprejetje uredniških pogojev in omejitev, ki jih je določila družba IN (35). Nekateri regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij so zato obdržali standardne pogodbe, na podlagi katerih jim družba IN zagotavlja promocijske in tržne storitve (glej uvodno izjavo 28).

(37)

Projekt „nove strukture“ turizma v okviru platforme visitnorway.com (glej uvodno izjavo 32) je leta 2013, pred podpisom elitnih pogodb o partnerstvu leta 2014, vključeval tudi dva pilotna projekta – Alfa in Beta –, kot je opisano v uvodni izjavi 34. To bo podrobneje opisano v nadaljevanju.

(38)

Družba IN je marca 2013 začela pilotni projekt, imenovan „Pilot Alfa“, skupaj z dvema strankama pilotnega projekta – družbama VisitSørlandet in VisitTrondheim. Projekt Pilot Alfa se nanaša na selitev spletnih mest družb Visit Sørlandet AS (36) (regionalni turistični urad) in Visit Trondheim AS (37) (organizacija za upravljanje destinacij) na platformo visitnorway.com.

(39)

Obe podjetji sta bili izbrani kot udeleženca v pilotnem projektu in sta z družbo IN podpisali elitno pogodbo o partnerstvu, da bi lahko uporabljali platformo visitnorway.com. Zaradi navedenih pogodb sta obe družbi svoja URL (38) preusmerili na spletno mesto visitnorway.com in prenehali uporabljati svoji domači strani. Informacije, ki so bile na voljo na navedenih straneh (tj. splošne turistične informacije in posamezne turistične vsebine), so se preselile na spletno mesto visitnorway.com.

(40)

Ko sta družbi upravljali svoji spletni mesti, sta bili stranki pritožnika. Tako sta uporabljali funkciji ponudbe destinacij in iskanja tellUs ter pritožniku za to uporabo plačevali licenčnino. Vendar sta navedeni družbi po preusmeritvi svojih URL na visitnorway.com in ukinitvi svojih spletnih mest prekinili pogodbi za funkcijo iskanja, saj se iz tehničnih razlogov na spletnem mestu visitnorway.com lahko uporablja samo funkcija iskanja družbe IN (edini iskalnik na spletnem mestu je razvila družba IN in ga namestila na platformo).

(41)

Obe družbi sta morali za funkcijo ponudbe destinacij še vedno skleniti pogodbo s pritožnikom ali podobnim podjetjem. Družba IN te funkcije ne zagotavlja. Pritožnik je bil nekoč edini ponudnik storitev sistema za upravljanje destinacij na norveškem trgu. V obdobju 2012–2013 pa je na trg vstopil mednarodni konkurent, Citybreak, ki je ponudil funkcijo ponudbe destinacij, tj. omogočil turističnim ponudnikom, da ustvarijo podatkovno zbirko turističnih zanimivosti (39).

(42)

Regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij, ki so se preselili na spletno mesto visitnorway.com, so tako lahko izbirali med različnimi družbami, ki so ponujale funkcijo ponudbe destinacij (New Mind | tellUs ali CityBreak ali kateri koli drug subjekt, ki je morda vstopil na trg), medtem ko so lahko stranke, ki so uporabljale storitve iskanja tellUs, uporabljale samo funkcije ponudbe destinacij tellUs. Ko je bila družba New Mind | tellUs edini ponudnik spletnih in infrastrukturnih storitev, so morali vsi regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij s to družbo skleniti pogodbo za obe funkciji iskanja in ponudbe destinacij.

(43)

Uporabe različnih funkcij pred projektom Pilot Alfa in po njem so predstavljene v naslednjem grafičnem prikazu:

Vir: Nadzorni organ, na podlagi informacij, ki so jih zagotovili norveški organi (dokument št. 688213).

(44)

Storitve, ki jih je družba IN ponujala regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij pred izvedbo projekta nove strukture (tj. storitve spletnega trženja in promocije na spletnem mestu visitnorway.com), so se ponujale po ceni, izračunani na podlagi njihovega letnega prometa in ne na podlagi tržne cene opravljenih storitev (glej uvodno izjavo 28). Ta sistem oblikovanja cen se je uporabljal tudi v okviru projekta Pilot Alfa, pri čemer se dodatne storitve, ki jih je zagotavljala družba IN, niso zaračunavale (spletna infrastruktura in povezane storitve).

(45)

Norveški organi pojasnjujejo (40), da se dodatne storitve niso zaračunavale, ker so se nove storitve še razvijale, ter da sta obe družbi, vključeni v pilotni projekt, vložili veliko časa in napora v razvoj novih funkcij družbe IN, tako da sta se ji z zagotavljanjem koristnih povratnih informacij in prispevka v zvezi z novimi storitvami oddolžili.

(46)

Družba IN je od julija 2013 do novembra 2013 izvajala projekt „Pilot Beta“. Med tem pilotnim projektom je preučila nove poslovne modele, vključno z možnostjo spodbujanja novih elitnih pogodb o partnerstvu pri vseh regionalnih turističnih uradih in organizacijah za upravljanje destinacij.

(47)

Družba IN je od 1. januarja 2014 na nediskriminacijski podlagi ponujala elitne pogodbe o partnerstvu vsem zainteresiranim organizacijam za upravljanje destinacij in regionalnim turističnim uradom. Uvedla je nov model oblikovanja cen za te storitve, pri čemer naj bi po navedbah norveških organov zaračunana cena izražala stroške storitev, ki jih zagotavlja družba IN, in razumni dobiček. Novi model oblikovanja cen se je od 1. januarja 2014 uporabljal tudi za oba pilotna projekta, tj. VisitSørlandet in VisitTrondheim.

(48)

Zato je družba IN, kot je prikazano na sliki 2 v nadaljevanju, regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij ponudila dve različni možnosti (41): (i) storitve na podlagi elitnih pogodb o partnerstvu (42) in (ii) promocijo na podlagi neelitnih pogodb (43). Spletno mesto visitnorway.com ne glede na njegovo razmerje z regionalnimi turističnimi uradi in organizacijami za upravljanje destinacij promovira Norveško kot turistično destinacijo, pri čemer zagotavlja splošne informacije o državi (44).

(49)

Elitne pogodbe o partnerstvu so bile podpisane z regionalnimi turističnimi uradi in organizacijami za upravljanje destinacij, ki so se želeli preseliti na spletno mesto visitnorway.com. Tistim regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij, ki svojih spletnih mest niso hoteli preseliti na platformo visitnorway.com (neelitni partnerji), je družba IN ponudila enake tržne in promocijske storitve kot pred tem na podlagi standardnih pogodb.

Slika 2

Sedanja struktura platforme visitnorway.com

CBIS Product database

Tellus Product database

VisitNorway product database

Full Ownership and full rights

Full Ownership and full rights

Standard Presentation OSLO

Standard Presentation Fjord Norge

RTB Fjord Norge

DMO Oslo

Right to edit

Right to edit

New Structure DMO Trondheim

New Structure RTB Sørlandet

NORWAY

POWERED BY NATURE

Generic Marketing

DMO Specific

Generic marketing about Norway, Sørlandet, Trondheim, Oslo and Fjord Norge

Vir: Družba IN.

(50)

Družba New Mind | tellUs v pritožbi trdi, da je mogoče promocijske dejavnosti družbe IN in njene naloge v zvezi s platformo visitnorway.com kot nacionalnim turističnim portalom obravnavati kot storitev splošnega gospodarskega pomena (v nadaljnjem besedilu: SSGP) v skladu s pravili EGP o državni pomoči.

(51)

Vendar je družba IN leta 2013 vstopila na nov trg (45), pri čemer je regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij ponudila nove gospodarske storitve in jim dovolila, da svoja spletna mesta preselijo na platformo visitnorway.com (tj. spletna infrastruktura in povezane storitve). Družba New Mind | tellUs meni, da navedene storitve ne spadajo v okvir pooblastil, ki jih je prejela družba IN, in se ne opravljajo v skladu s sodno prakso v zadevi Altmark (46).

(52)

Pritožnik poudarja, da družba IN med opravljanjem gospodarskih storitve ne bi smela prejeti državne pomoči (47).

(53)

Natančneje, v pritožbi so navedene štiri različne oblike domnevne državne pomoči:

(54)

Nazadnje, družba New Mind | tellUs tudi trdi, da družba IN svoje stranke spodbuja k prekinitvi njihovih pogodb z družbo New Mind | tellUs, pri čemer regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij, ki se preselijo na spletno mesto visitnorway.com, ponuja brezplačne prevajalske storitve (48).

(55)

Nadzorni organ se je 16. julija 2014 odločil začeti formalni postopek preiskave iz člena 1(2) dela I Protokola 3.

(56)

Vendar je Nadzorni organ predmet formalne preiskave omejil na tri izmed ukrepov, ki jih navaja pritožnik: (i) neuvedba ločenih računovodskih izkazov za komercialne dejavnosti v družbi IN in neobstoj mehanizma razporejanja stroškov, (ii) odpoved dobičkom z nepridobitno usmerjenostjo gospodarske dejavnosti ter (iii) domnevna pomoč, ki jo je družba IN regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij dodelila v obliki cen, ki niso zadoščale za pridobitev razumnih donosov iz naložb, ko jim je zagotavljala spletno infrastrukturo in povezane storitve.

(57)

Splošna oprostitev plačila davka na dohodek, priznana družbi IN, je bila izključena iz sklepa o začetku postopka (49). V zvezi s tem je bil začet postopek v zvezi z obstoječo pomočjo.

(58)

Nadzorni organ je v zvezi z ukrepi, ki so predmet sklepa o začetku postopka, predhodno ugotovil, da zagotavljanje spletne infrastrukture in povezanih storitev pomeni gospodarsko dejavnost, ki jo je mogoče ločiti od promocije Norveške kot turistične destinacije. Te nove storitve so bile vsem regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij ponujene šele od 1. januarja 2014. Nadzorni organ je zato sklepal, da bi ti ukrepi, če bi jih bilo treba šteti za državno pomoč, pomenili novo pomoč (50).

(59)

Nadzorni organ je poleg tega menil, da če bi bilo dokazano, da družba IN ni zaračunavala konkurenčne tržne cene za storitve, ki jih je zagotavljala regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij, ne bi bilo mogoče izključiti obstoja nove državne pomoči za navedene subjekte.

(60)

Nazadnje je Nadzorni organ izrazil dvom, da bi se lahko domnevni ukrepi državne pomoči šteli za združljive s Sporazumom EGP na podlagi člena 61(3)(c) kot pomoč za spodbujanje turističnih dejavnosti (51).

(61)

Nadzorni organ je ob upoštevanju teh predhodnih ugotovitev menil, da nima dovolj informacij, da bi lahko izključil obstoj državne pomoči ali njeno nezdružljivost s Sporazumom EGP. Zato je bil začet formalni postopek preiskave.

(62)

Pripombe k sklepu o začetku postopka je predložila samo družba New Mind | tellUs, tj. pritožnik.

(63)

Kar zadeva vsebino, pritožnik poudarja, da je družba IN vstopila na že dobro delujoč trg za spletno infrastrukturo in povezane storitve, ki so gospodarske storitve. Vstop na ta trg ne ustreza navodilu države in naj bi bil v nasprotju z glavno nalogo družbe IN, ki je spodbujati zasebno podjetništvo.

(64)

Družba New Mind | tellUs se strinja s predhodnimi ugotovitvami Nadzornega organa o obstoju državnih sredstev, odgovornosti, selektivnosti in morebitnem izkrivljanju konkurence.

(65)

Kar zadeva obstoj prednosti, pritožnik meni, da je družba IN navzkrižno subvencionirala njihovo spletno infrastrukturo in povezane storitve. To pa zato, ker družba IN računovodskih izkazov nima ustrezno ločenih in ker se pri zagotavljanju teh gospodarskih storitev regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij odpoveduje dobičku. Pritožnik trdi tudi, da družba IN ponuja brezplačne prevajalske storitve (glej uvodno izjavo 54).

(66)

Kar zadeva domnevno pomoč za regionalne turistične urade in organizacije za upravljanje destinacij, pritožnik navaja, da jih norveški organi niso obvestili o sklepu o začetku postopka.

(67)

Poleg tega trdi, da izbrani stranki pilotnih projektov med trajanjem pilotnih projektov nista plačevali za opravljene storitve. V cenovni model, ki ga je pozneje uvedla družba IN, niso zajeti vsi zadevni stroški in ni zagotovljen razumen dobiček. Natančneje, družba IN v svoje izračune ni vključila vseh razvojnih stroškov v zvezi z infrastrukturo, vzpostavljeno za novo strukturo (18 milijonov NOK), poleg tega ne izračunava donosnosti naložb. Zato je regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij dodeljena prednost.

(68)

Kar zadeva združljivost, pritožnik trdi, da na zadevnem trgu ni tržnih nepopolnosti. Poleg tega dejstvo, da družba IN ponuja brezplačne ali subvencionirane prevajalske storitve regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij, ki vsebino preselijo na platformo visitnorway.com, pomeni povezan pogoj, ki je v nasprotju s protimonopolnimi pravili, zato domnevne državne pomoči ni mogoče razglasiti za združljivo.

(69)

Pritožnik je 13. januarja 2015 Nadzornemu organu poslal kopijo dopisa o državnem proračunu za leto 2015 (52). Po njegovem mnenju ta dopis potrjuje, da dejavnosti družbe IN na področju spletne infrastrukture in povezanih storitev ne spadajo v okvir njenih nalog, ki so omejene na promocijo Norveške kot turistične destinacije.

(70)

Norveški organi so odgovorili na sklep o začetku postopka (53), pri čemer so navedli, da obravnavani ukrepi ne pomenijo državne pomoči in da bi bilo treba, če kateri od ukrepov dejansko pomeni državno pomoč, tako pomoč uvrstiti med obstoječo pomoč, saj je bila promocija norveškega turizma ena od nalog predhodnic družbe IN iz časa pred podpisom Sporazuma EGP.

(71)

Če pa bi se ugotovilo, da gre za novo pomoč, bi jo bilo treba šteti za združljivo s Sporazumom EGP kot nadomestilo za SSGP ali na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP kot pomoč za promocijo turističnega sektorja.

(72)

Norveški organi navajajo, da „če je mogoče gospodarsko dejavnost ločiti od naloge javnega organa, se lahko ta organ v tej funkciji obravnava kot podjetje. Vendar pa je treba vse dejavnosti obravnavati kot negospodarske, če jih ni mogoče ločiti med seboj“ (54). V skladu s to predpostavko norveški organi menijo, da je Nadzorni organ napačno razumel dejstva, saj se zadevne storitve, tj. spletna infrastruktura in povezane storitve, ne zagotavljajo samostojno, temveč samo kot sestavni del storitev, ponujenih prek spletnega mesta visitnorway.com, ki jih je treba kot celoto šteti za negospodarsko dejavnost. Zagotavljanje teh storitev regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij spada v okvir naloge družbe IN, ki je promovirati Norveško kot turistično destinacijo, ta pa spada v okvir nacionalne turistične strategije za spodbujanje podjetništva. Zato spletne infrastrukture in povezanih storitev ni mogoče ocenjevati samostojno, ampak samo kot del promocijskih dejavnosti družbe IN.

(73)

Kakor koli že, družba IN ob sklepanju pogodb za zagotavljanje plačljivih storitev uporablja osnovni stroškovni model, s čimer zagotovi, da se upoštevajo vsi zadevni stroški storitev za družbo IN. Ta metodologija je bila uzakonjena v „Smernicah za plačila uporabnikov“, ki izhajajo iz dopisa o proračunu družbe IN za leto 2011 (55), družba IN pa jo uporablja od leta 2011. Družba IN je to metodologijo razporejanja stroškov uporabila tudi v elitnih pogodbah, tako da je lahko zajela vse stroške, povezane z elitnimi pogodbami. V svoj proračun in cene je vključila tudi pričakovani dobiček v višini [… % do … %]. Norveški organi so tudi pojasnili, da je turistični sektor, zlasti trg storitev spletne infrastrukture, zelo živahen. Zato morata družbe IN in platforma visitnorway.com storitve, ki se zagotavljajo, prilagajati tehnološkemu in tržnemu razvoju.

(74)

Kar zadeva združljivost, norveški organi zagovarjajo uporabo pravil o SSGP. Kot navajajo, bi bilo treba, če bi se storitve, preučene v tej zadevi, štele za gospodarske dejavnosti in bi bilo treba ugotoviti, da gre za pomoč, tako pomoč preučiti na podlagi pravil o združljivosti SSGP (56). Po mnenju norveških organov zagotavljanje teh storitev ustreza duhu Sklepa Komisije 2012/21/EU (57).

(75)

Norveški organi tudi trdijo, da bi bilo treba zadevne ukrepe razglasiti za združljive z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP kot državno pomoč za promocijo turističnega sektorja.

(76)

Norveški organi poudarjajo, da se je z dodelitvijo dostopa regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij do platforme povečala konkurenca na podrejenem trgu storitev ponudbe destinacij. To je treba upoštevati, da bi se izravnal morebitni negativni učinek domnevne pomoči. Norveški organi pojasnjujejo, da se je konkurenčni pritisk na tem trgu povečal, saj platforma visitnorway.com zbira informacije o potovalnih produktih od vseh mogočih konkurentov, tj. družb New Mind | tellUs ali Citybreak ali katere koli druge družbe, ki bi morda vstopila na trg. Nekoč je bila družba New Mind | tellUs edini ponudnik na trgu. Poleg tega družba IN platformo ponuja regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij, ki ne konkurirajo podjetjem zunaj norveških meja.

(77)

Norveški organi zanikajo, da bi družba IN ponujala brezplačne prevajalske storitve regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij, ki so podpisali elitne pogodbe, in pojasnjujejo, kako družba IN krije stroške prevajanja v različnih primerih. Na splošno, družba IN regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij krije del stroškov prevajanja v zvezi z informacijami splošnega interesa v okviru svoje naloge promocije Norveške kot turistične destinacije. Vendar krije samo 50 % stroškov prevoda posameznih turističnih zanimivosti regionalnih turističnih uradov in organizacij za upravljanje destinacij (58). To je splošno pravilo za vse regionalne turistične urade in organizacije za upravljanje destinacij. V zvezi z regionalnimi turističnimi uradi in organizacijami za upravljanje destinacij, ki so se preselili na spletno mesto visitnorway.com (tj. elitni partnerji), pa družba IN ne krije nobenih stroškov prevajanja. Povedano drugače, elitni partnerji izgubijo prevajalske ugodnosti. Zato v nasprotju s trditvami pritožnika ni zanimanja za podpis elitne pogodbe o partnerstvu, da bi se prejelo nadomestilo za stroške prevajanja.

(78)

Norveški organi v odgovor na pripombe pritožnika poudarjajo, da družba IN ne konkurira družbi New Mind | tellUs. Res je, da so zaradi dodelitve dostopa regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij do spletnega mesta visitnorway.com storitve, ki so jih prej ponujale zunanje družbe s področja informacijske tehnologije, postale deloma odvečne, vendar družba IN neposredno ne konkurira pritožniku. Povedano drugače, družba IN ne nadomešča družbe New Mind | tellUs kot ponudnika storitev informacijske tehnologije, temveč nekatere funkcije (kot je iskanje TellUs) niso več potrebne ali tehnično izvedljive.

(79)

Norveški organi so Nadzornemu organu predložili tudi dokaze o tem, da je družba IN regionalne turistične urade in organizacije za upravljanje destinacij obvestila o sklepu o začetku postopka. Družba IN je poslala elektronska sporočila vsem elitnim partnerjem (domnevnim upravičencem do državne pomoči), sklicevanje na sklep o začetku postopka pa je bilo navedeno tudi na njenem spletnem mestu (59).

(80)

Nazadnje, norveški organi so v odgovoru na zadnji dopis pritožnika (60) (naveden v uvodni izjavi 69) menili, da je bilo na vprašanje, na katerega je opozorila družba New Mind | tellUs, že ustrezno odgovorjeno. Zato dodatna pojasnila niso bila potrebna (61).

(81)

Člen 61(1) Sporazuma EGP določa:

„Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“

(82)

Ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, če izpolnjuje štiri pogoje. Prvič, financirati ga mora država ali pa mora biti financiran iz državnih sredstev in pripisljiv državi. Drugič, ukrep mora dajati prednost. Tretjič, ukrep mora koristiti izbranim podjetjem ali gospodarskim dejavnostim. Četrtič, ukrep mora biti tak, da bi lahko škodil trgovini med pogodbenicami in izkrivljal konkurenco v EGP.

(83)

Za obstoj državne pomoči morajo biti izpolnjeni vsi kumulativni pogoji iz člena 61(1) (62).

(84)

Sklep o začetku postopka se nanaša na domnevno državno pomoč družbi IN ter regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij. Pomisleki Nadzornega organa na podlagi informacij, ki so jih poslali pritožnik in norveški organi, so bili osredotočeni na spletno infrastrukturo in povezane storitve, ki jih je družba IN regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij zagotavljala na podlagi elitnih pogodb o partnerstvu.

(85)

Vendar je Nadzorni organ med formalnim postopkom ugotovil, da je treba za oceno ravnanja družbe IN na trgu spletne infrastrukture in povezanih storitev oceniti tudi druge komercialne storitve, ki jih je družba IN zagotavljala regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij, tj. storitve promocije in trženja posameznih vsebin. To pa zato, ker se poslovni načrt družbe IN v zvezi z novo strukturo nanaša na obe vrsti storitev.

(86)

Čeprav posamezne storitve promocije in trženja niso bile zajete v sklep o začetku postopka in niso zajete v to odločbo, se bo Nadzorni organ zato nanje skliceval, kolikor bo potrebno, da bi sprejel odločitev o domnevnih ukrepih državne pomoči z zagotavljanjem spletne infrastrukture in povezanih storitev.

(87)

Iz člena 61(1) Sporazuma EGP izhaja, da ukrepi pomenijo državno pomoč samo, če se z njimi daje prednost nekaterim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga. Člen 61(1) Sporazuma EGP se uporablja samo, če je upravičenec do pomoči podjetje. Zato je treba preučiti, ali se družba IN lahko šteje za podjetje v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

(88)

Podjetja so subjekti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na svoj pravni status in način financiranja (63). Gospodarske dejavnosti so dejavnosti, ki obsegajo ponujanje blaga ali storitev na trgu (64). Vsi subjekti, ki so pravno ločeni od države in se ukvarjajo z gospodarskimi dejavnostmi, se obravnavajo kot „podjetja“. V členu 61(1) Sporazuma EGP so zajeta vsa javna in zasebna podjetja (65).

(89)

Če subjekt izvaja gospodarske dejavnosti, ga je treba šteti za podjetje samo v povezavi z navedenimi posameznimi storitvami, ne glede na to, kako bi bilo treba razvrstiti njegove druge dejavnosti (66).

(90)

Norveški organi trdijo, da zagotavljanja spletne infrastrukture in povezanih storitev ni mogoče opredeliti kot gospodarsko dejavnost. Po njihovem mnenju navedenih storitev ni mogoče ločiti od storitev, ki se ponujajo regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij za promocijo Norveške kot turistične destinacije prek platforme visitnorway.com. Ker razvoj in upravljanje te platforme ustrezata cilju promocije Norveške kot turistične destinacije in te splošne naloge ni mogoče opredeliti kot gospodarske dejavnosti, v tem primeru niti obravnavanih informacijskih storitev ni mogoče opredeliti kot takih.

(91)

Nadzorni organ trdi nasprotno, pri čemer potrjuje svoje predhodno mnenje, izraženo v sklepu o začetku postopka.

(92)

Nadzorni organ ugotavlja, prvič, da dopis o proračunu za leto 2013 (67) družbi IN dovoljuje opravljati gospodarske in negospodarske dejavnosti, saj je uvedeno razlikovanje v zvezi s financiranjem navedenih dejavnosti: gospodarske dejavnosti je treba opravljati pod tržnimi pogoji in jih morajo zato financirati stranke. Zato ima družba IN zakonsko možnost, da hkrati zagotavlja gospodarske in negospodarske storitve.

(93)

Drugič, po mnenju Nadzornega organa dejstvo, da družba IN v nekaterih primerih deluje kot instrument države za splošno promocijo Norveške in v zvezi s tem ne zagotavlja storitev ali blaga na trgu, ni zadosten razlog za ugotovitev, da družba IN ne ponuja drugih gospodarskih storitev v turističnem sektorju.

(94)

Tretjič, Nadzorni organ se strinja, da promocija Norveške kot turistične destinacije ni gospodarska dejavnost. Vendar družba IN na platformi ponuja različne vrste storitev. Ponuja trženje in promocijo splošnih vsebin v zvezi z Norveško, tj. splošne informacije o severnem polarnem siju, vremenu, geografskih značilnostih države itd., pa tudi posamezne turistične vsebine, tj. promocijo hotelov, restavracij ali drugih poslovnih dejavnosti. Trženje splošnih informacij o Norveški ni gospodarska dejavnost, trženje posebnih turističnih dejavnosti pa pomeni gospodarsko dejavnost.

(95)

Nadzorni organ se ne more strinjati s trditvijo, da zagotavljanje spletne infrastrukture in povezanih storitev regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij ne pomeni gospodarske dejavnosti, ker je končni namen zagotavljati negospodarsko dejavnost, in sicer promocijo Norveške kot turistične destinacije. Po mnenju Nadzornega organa namen norveških organov ni pomemben pri ugotavljanju, ali družba IN opravlja gospodarsko dejavnost. Nadzorni organ meni, da promocija zasebne turistične dejavnosti vključuje gospodarsko dejavnost.

(96)

V sodni praksi se v določenih primerih priznava, da „za namene presoje narave te dejavnosti nakupa ni treba razmejiti dejavnosti nakupa proizvoda od poznejše uporabe, kar je bilo storjeno, in da gospodarska ali negospodarska narava poznejše uporabe kupljenega proizvoda nujno določa naravo dejavnosti nakupa“ (68). Vendar Nadzorni organ opozarja, da prejemniki informacijskih storitev družbe IN, regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij, te storitve uporabljajo tudi za izvajanje gospodarskih in negospodarskih storitev. Regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij zagotavljajo splošno turistično promocijo svojih geografskih območij, pa tudi posamezne turistične dejavnosti za svoje delničarje in stranke. Nadzorni organ tako ugotavlja, da družba IN zagotavlja gospodarske storitve.

(97)

Četrtič, Nadzorni organ meni, da v nasprotju s trditvijo norveških organov, glej uvodno izjavo 90, za promocijo Norveške kot turistične destinacije ni nujno treba zagotavljati tudi spletne infrastrukture in povezanih storitev. Dejansko je družba IN do leta 2013 uspešno promovirala turizem na Norveškem, čeprav šele od takrat ponuja navedene spletne storitve na podlagi elitnih pogodb o partnerstvu. Nadzorni organ poudarja, da norveški organi niso predložili dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bodo prizadevanja družbe IN za promocijo turizma v državi uspešna samo, če se bodo navedene spletne storitve ponujale prek spletnega mesta visitnorway.com. Zato se Nadzorni organ ne strinja, da je za promocijo Norveške kot turistične destinacije nujno treba zagotavljati tudi spletno infrastrukturo in povezane storitve. Tako ne more ugotoviti, da so te storitve neločljivo povezane.

(98)

Petič, Nadzorni organ opozarja, da je pri opredelitvi storitve kot gospodarske pomembno, ali je na zadevnem trgu konkurenca, tj. ali drugi subjekti ponujajo enako ali zamenljivo blago in storitve (69). Spletno infrastrukturo in povezane storitve zagotavljajo tudi zasebni ponudniki, kot je pritožnik, zato Nadzorni organ ugotavlja, da je v obravnavani zadevi ta pogoj izpolnjen.

(99)

Sodišče Evropske unije je v svoji sodni praksi poudarilo, da se gospodarske dejavnosti običajno ponujajo za plačilo (70). Ker pritožnik in družba IN zagotavljata spletno infrastrukturo in povezane storitve za plačilo, Nadzorni organ meni, da je to še en razlog, zakaj bi bilo treba navedene storitve opredeliti kot gospodarske.

(100)

Po mnenju Nadzornega organa to velja tudi, če družba IN spletne infrastrukture in povezanih storitev ne zagotavlja kot samostojne storitve; ko se spletna mesta regionalnih turističnih uradov in organizacij za upravljanje destinacij vključijo v platformo visitnorway.com, regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij prejemajo storitve platforme, ki so jih prej za plačilo kupovali od zasebnih ponudnikov. Zato ni pomembno, ali se te storitve ponujajo samo regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij, ne pa tudi drugim družbam za upravljanje destinacij.

(101)

Nadzorni organ zato ugotavlja, da je družba IN podjetje v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ko zagotavlja spletno infrastrukturo in povezane storitve.

(102)

Kot je bilo že navedeno, norveški organi trdijo, da je treba zagotavljanje spletne infrastrukture in povezanih storitev razumeti v okviru dejavnosti družbe IN za promocijo turizma, in sicer kot del cilja Norveške, da se zmanjša število regionalnih turističnih uradov in organizacij za upravljanje destinacij ter da turizem postane učinkovitejši. Nadzorni organ opozarja, da v členu 61(1) Sporazuma EGP ni razlikovanja med državnimi ukrepi glede na njihove vzroke ali cilje, temveč so opredeljeni glede na svoje učinke (71). Sodišče Evropske unije je navedlo, da iz tega „izhaja, da je pojem pomoči objektiven in da je presoja odvisna zgolj od vprašanja, ali je z državnim ukrepom podeljena ugodnost enemu ali več določenim podjetjem“ (72). Zato cilji nove strukture norveškega turizma niso pomembni pri ugotavljanju, ali domnevni ukrepi pomenijo prednost in državno pomoč.

(103)

V obravnavani zadevi je obstoj prednosti odvisen od tega, (i) ali je družba IN svoje gospodarske dejavnosti navzkrižno subvencionirala z javnimi sredstvi, ki jih je prejela kot nadomestilo za negospodarske dejavnosti, in (ii) ali je družba IN zahtevala ustrezni donos kapitala (razumni dobiček) za gospodarske storitve, ki jih je zagotavljala regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij.

(104)

Ti vprašanji bosta preučeni v naslednjih dveh pododdelkih. Nadzorni organ bo v preučitvi ugotovil, ali so se storitve, kupljene od družbe IN, regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij zaračunavale po nižji ceni, kot bi prevladala v razmerah konkurenčnega trga (tj. neobstoj tržne moči). Nadzorni organ meni, da je razumen približek za tako konkurenčno raven cena, s katero se lahko pokrijejo dodatni stroški, tj. neposredno pripisljivi spremenljivi stroški in ustrezni delež splošnih (fiksnih) stroškov, čemur se prišteje ustrezen donos kapitala (73).

(105)

Kadar subjekt izvaja gospodarske in negospodarske dejavnosti, bi moral biti uveden sistem stroškovnega računovodstva za zagotovitev, da se gospodarske dejavnosti ne subvencionirajo z državnimi sredstvi, dodeljenimi za negospodarske dejavnosti navedenega subjekta (74).

(106)

Vzpostavljeni morajo biti objektivni in pregledni mehanizmi razporejanja stroškov, ki zagotavljajo, da se z državnimi sredstvi, dodeljenimi za negospodarske dejavnosti navedenega subjekta, ne krijejo dodatni stroški, povezani z gospodarskimi dejavnostmi. Če taki mehanizmi niso vzpostavljeni, lahko gospodarske dejavnosti pridobijo prednosti iz javnih sredstev, dodeljenih za negospodarske dejavnosti. Poleg tega bi morali biti iz notranjih računovodskih izkazov razvidni stroški in prihodki, ki ustrezajo različnim storitvam (75).

(107)

Zato bo Nadzorni organ preveril, ali ima družba IN uvedeno metodologijo, s katero lahko loči stroške in prihodke iz svojih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, da se tako izključi tveganje za navzkrižno subvencioniranje med različnimi dejavnostmi družbe IN. Nadzorni organ bo tudi preučil računovodske izkaze družbe IN v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi, ki jih zagotavlja regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij.

(108)

Kot je bilo že navedeno, mora javno podjetje, ki izvaja gospodarske in negospodarske dejavnosti, vzpostaviti računovodske sisteme in postopke, ki mu omogočajo, da vse dodatne stroške, nastale pri zagotavljanju gospodarske storitve, razporedi v računovodske izkaze, ki vsebujejo gospodarske dejavnosti (76).

(109)

Nadzorni organ je na podlagi informacij, ki jih je zagotovila družba IN, ugotovil, da so splošni stroški naslednji: (i) razvojni stroški projekta nove strukture, (ii) splošni operativni stroški, tj. spremljanje izvajanja in upravljanje, podpora spletnega skrbnika itd., ter (iii) tehnični operativni stroški platforme, tj. svetovalci s področja informacijske tehnologije, letne licenčnine za programsko opremo, vzdrževanje strojne in programske opreme itd. (77).

(110)

Norveški organi so pojasnili, da razvojni stroški pomenijo stroške vodenja projekta, razvoja zasnove, tehničnega razvoja in izboljšav, preskušanja in dela, ki so ga svetovalci opravili za pripravo platforme visitnorway.com na projekt nove strukture. Razvojni stroški so v letu 2013 znašali približno 18 milijonov NOK (78).

(111)

Po navedbah norveških organov v odgovoru na sklep o začetku postopka (79) so bili gospodarskim storitvam, ki so se zagotavljale prek platforme, dodeljeni 4 milijoni NOK. Glede na zagotovljene informacije in ob upoštevanju delitve stroškov na podlagi popolne preglednosti med splošnim trženjem in posebnim trženjem (80) je velika večina operativnih in tehničnih stroškov nove strukture (približno 89 %) povezana s splošnim trženjem Norveške (negospodarska dejavnost). V poslovni model družbe IN so bili torej vključeni 4 milijoni NOK razvojnih stroškov kot naložbeni stroški. Norveški organi so zagotovili informacije, ki potrjujejo, da gre za smiselno razporeditev razvojnih stroškov. Natančneje, družba IN je Nadzorni organ obvestila, da je bilo s preverjanjem 15 766 uredniških strani in 19 000 imenikov izračunano, da je bilo v obdobju od 23. marca 2014 do 23. marca 2015 84,3 % vseh ogledov strani opredeljenih kot splošno trženje, 15,7 % vseh ogledov strani pa je bilo poslovnih imenikov (81). Zato bi bilo treba največji del razvojnih stroškov razporediti med negospodarske storitve platforme.

(112)

Nadzorni organ na podlagi zagotovljenih informacij, navedenih zgoraj, navaja, da je delež razvojnih stroškov, razporejenih med gospodarske storitve družbe IN, višji od 20 %, kar presega dejanski delež stroškov, povezanih s promocijo posameznih vsebin, navedenih zgoraj. Nadzorni organ zato ugotavlja, da je dodelitev 4 milijonov NOK v poslovni model elitnih pogodb o partnerstvu smiselna in upravičena.

(113)

Vendar pritožnik trdi, da bi morali razvojni stroški vključevati tudi dele stroškov, povezanih z vzpostavitvijo platforme leta 2007.

(114)

Družba IN potrjuje, da ti stroški niso bili vključeni v izračun stroškov. Trdi, da je platforma obstajala že pred podpisom elitnih pogodb o partnerstvu, regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij pa so že imeli pogodbe o sodelovanju, pri čemer so plačevali letno partnersko pristojbino, ki je pripomogla k vzpostavitvi platforme (82). Poleg tega začetni stroški niso bili vključeni, ker niso bili kapitalizirani (83), kot je dovoljeno z norveškimi računovodskimi standardi (NRS 19) (84). NRS 19 se nanaša na zadevne neposredne stroške in kapitalizacijo stroškov. V skladu s tem standardom neopredmetenih sredstev, tj. nedenarnih sredstev, ki fizično ne obstajajo ter jih podjetje uporablja pri proizvodnji ali prodaji blaga in storitev, ni treba kapitalizirati. V skladu s temi pravili v primeru platforme visitnorway.com tako noben razvojni strošek ni bil kapitaliziran.

(115)

Poleg tega norveški organi pojasnjujejo, da bo leta 2015 za visitnorway.com uvedena nova platforma sistema za upravljanje destinacij v oblaku. Sedanja platforma bo z vso vsebino, rutinami, licencami za programsko opremo itd. na voljo do konca leta 2015, nato pa bo ukinjena. Na novo platformo bodo preseljena samo besedila in fotografije, pri čemer stara tehnična platforma zaradi tehničnega razvoja na trgu ne bo ohranila nobene vrednosti. Zato po navedbah družbe IN ni gospodarskih razlogov za kapitalizacijo projektov informacijske tehnologije, kot je visitnorway.com.

(116)

Nadzorni organ to utemeljitev sprejema, glede na to, da norveški računovodski standardi dovoljujejo, da se tovrstni stroški ne kapitalizirajo. Nadzorni organ meni, da kolikor imajo vse družbe na Norveškem pravico, da tovrstnih stroškov ne kapitalizirajo, tudi če bi se to lahko štelo za prednost, potem ta prednost ni selektivna. Ukrep (možnost, da se stroški ne kapitalizirajo) je na voljo vsem sektorjem gospodarstva, vsem oblikam družb in vsem oblikam proizvodnje. Pri stroških, ki jih zajema pravilo NRS 19, ukrep tako ne bi pomenil niti selektivne prednosti niti državne pomoči (85).

(117)

Kar zadeva splošne operativne stroške za obdobje 2013–2018, družba IN različne stroške razporeja na podlagi metodologije urne postavke celotnih stroškov (86). Ta metodologija temelji na smernicah, navedenih v uvodni izjavi 73, ki so bile sprejete leta 2011 in se uporabljajo od takrat. V skladu s to metodologijo je cena storitev odvisna od števila ur, ki jih zaposleni namenijo za zagotovitev takih storitev (87). Urne postavke družbe IN obsegajo neposredne stroške dela za osebo, ki delo opravlja, in režijske stroške, s katerimi se zagotovi, da ta oseba lahko svoje delo opravi (88). Režijski stroški vključujejo stroške najemnine, prostorov, telefonije, uprave in skupnih služb, kot so finančna služba, služba za informacijsko tehnologijo, kadrovska služba itd. Družba IN od leta 2014 urno postavko vsako leto zviša za 3 %, da zagotovi nadaljnje kritje vseh stroškov (89).

(118)

Družba IN z uporabo te metodologije zagotovi, da se različni projekti financirajo s plačili posameznih strank, s čimer se krijejo stroški, ki jih ima družba IN s tem, da jim zagotovi storitev.

(119)

Zato Nadzorni organ meni, da je to vsaj v obravnavanem primeru zadostna metodologija razporejanja splošnih stroškov.

(120)

Nadzorni organ ugotavlja, da je bila med pilotno študijo (2012–2013) urna postavka, vključena v računovodske izkaze obeh pilotnih študij, nižja od standardne urne postavke celotnih stroškov, ki jo je določila družba IN (90). Vendar se je ta znižana urna postavka izravnala z upoštevanjem časa, ki so ga regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij namenili za zagotovitev vsebine, povratnih informacij in pomoči pri razvoju nove strukture (91).

(121)

Kar zadeva razporejanje tehničnih stroškov, družba IN uporablja metodologijo na podlagi „stroška na ogled strani“ (92). V skladu s to metodologijo družba IN izračuna strošek na ogled strani na platformi in nato izračuna delež tehničnih stroškov, ki bi jih morali plačati regionalni turistični uradi/organizacije za upravljanje destinacij glede na njihov dejanski delež ogledov strani. Nadzorni organ meni, da ta metodologija družbi IN omogoča, da ustrezno razporedi stroške med splošno trženje in komercialne storitve. V poslovnem načrtu družbe IN je predvideno, da se gospodarske storitve, zagotovljene regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij, zaračunavajo v skladu s to metodologijo do leta 2018.

(122)

Zato Nadzorni organ meni, da je vzpostavljen objektiven in pregleden mehanizem razporejanja stroškov, na podlagi katerega lahko družba IN zagotovi, da se za kritje stroškov, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, uporabijo samo prihodki iz teh dejavnosti (vključno z dodatnimi stroški in ustreznim deležem splošnih stroškov).

(123)

Norveški organi so med formalnim postopkom preiskave Nadzornemu organu zagotovili dodatne informacije o računovodskem sistemu v družbi IN.

(124)

Letni računovodski izkazi družbe IN vsebujejo konsolidirane računovodske izkaze družbe, vključno s poslovnim izidom, bilanco stanja in pojasnili v skladu z norveškim zakonom o računovodstvu. Te računovodske izkaze revidira zunanji revizor in odobri generalna skupščina družbe IN, nato pa se predložijo norveškemu nacionalnemu poslovnemu registru. Te konsolidirane računovodske izkaze je mogoče razčleniti na osem različnih računovodskih podizkazov, in sicer po enega za vsako od dejavnosti/programov, ki jih izvaja družba IN (posojila, finančna sredstva, projekti itd.). Ti podizkazi imajo svoj poslovni izid in račune bilance stanja.

(125)

Platforma visitnorway.com je vključena v računovodski izkaz za projektne dejavnosti. Poleg tega je družba IN pojasnila, da ima vsak posamezni projekt – kot je visitnorway.com – poseben računovodski podizkaz. Natančneje, projekti imajo ločene številke projektov za zunanje komercialne dejavnosti (93). Tako sta zagotovljena ustrezno razvrščanje in razporejanje prihodkov in stroškov vseh dejavnosti družbe IN.

(126)

Platforma visitnorway.com ima štiri izkaze za projekte, med katere razdeli vse stroške in prihodke v zvezi z delovanjem platforme (94). Štirje računovodski podizkazi za projekte so: (i) zunanji svetovalci za storitve urednikovanja, (ii) zunanji svetovalci za storitve nadgradnje in vzdrževanja, (iii) zunanje storitve tehničnega delovanja ter (iv) zunanje storitve nove strukture (95). Stroški in prihodki elitnih pogodb so formulirani v računovodskem izkazu za projekt zunanjih storitev nove strukture (96).

(127)

Ti štirje podizkazi za projekte vključujejo stroške in prihodke za celotno platformo visitnorway.com. Stroški in prihodki iz gospodarskih in negospodarskih storitev so jasno opredeljeni, vendar so formulirani skupaj. Nadzorni organ ni našel znakov o tem, da stroški in prihodki niso bili pravilno opredeljeni kot gospodarski ali negospodarski. Zato je mogoče ugotoviti, da formalne ločenosti računovodskih izkazov ni, vendar je vseeno mogoče jasno opredeliti stroške in prihodke različnih vrst storitev.

(128)

Družba IN se je med formalnim postopkom preiskave (97) zavezala, da bo povečala preglednost svojega računovodskega sistema v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi, povezanimi s turizmom, poleg tega se je zavezala, da bo od 1. januarja 2014 vodila podrobnejše računovodske izkaze.

(129)

Družba IN bo za zagotovitev dodatne preglednosti v svojem trenutnem računovodskem sistemu revidirala vse štiri računovodske izkaze, ki že obstajajo v okviru računovodskega izkaza projekta visitnorway.com. Stroški in prihodki v vsakem od štirih računovodskih izkazov bodo nadalje razdeljeni med gospodarsko in negospodarsko dejavnost. Zato bodo računovodski izkazi formalno ločeni od januarja 2014.

(130)

Nadzorni organ meni, da bo pravilna in formalna ločitev računovodskih izkazov od 1. januarja 2014 zadostovala za preprečitev navzkrižnega subvencioniranja gospodarskih dejavnosti, ki se opravljajo na podlagi elitnih pogodb o partnerstvu. Ugotavlja, da je družba IN pred letom 2014 zagotavljala gospodarske storitve samo strankama pilotnih projektov, od 1. januarja 2014 pa je strankama pilotnih projektov ponujala enake cene, kot so se uporabljale na podlagi preostalih elitnih pogodb.

(131)

Nadzorni organ poudarja, da dejstvo, da je dejansko mogoče ustvariti osem računovodskih izkazov, kaže, da so sedanji računovodski izkazi že dovolj pregledni. Zato meni, da računovodski sistem, ki ga je družba IN uporabljala do zdaj, omogoča dovolj natančno ločitev stroškov gospodarskih in negospodarskih storitev, čeprav ni formalne ločitve računovodskih izkazov med gospodarskimi in negospodarskimi storitvami.

(132)

Skratka, Nadzorni organ je seznanjen s predlogom norveških organov in ugotavlja, da sedanji računovodski sistem že omogoča opredelitev različnih stroškov in prihodkov gospodarskih in negospodarskih storitev, ki se zagotavljajo prek platforme visitnorway.com, in da ni dokazov o navzkrižnem subvencioniranju iz negospodarskih dejavnosti za gospodarske dejavnosti.

(133)

Javne družbe morajo na trgu ravnati kot običajni gospodarski subjekti (98). Država ne dodeli prednosti v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, če se lahko pričakuje, da bi zasebni vlagatelj ravnal enako, tj. kadar javna družba ravna v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu (99).

(134)

Vsak lastnik podjetja ali vlagatelj pri odločitvi o vlaganju v komercialno podjetje običajno zahteva, da je njegova naložba donosna (100). Tako pričakovanje donosa je običajen in pričakovan poslovni strošek podjetja. Zato ne gre za prednost, ki se financira z državnimi sredstvi, če javna družba krije stroške (spremenljive stroške in ustrezen prispevek k splošnim stroškom) in ustrezno donosnost kapitalske naložbe (101).

(135)

Nadzorni organ je že v Smernicah za proizvodne dejavnosti navedel, da: „[č]e ima javno podjetje neustrezno stopnjo donosnosti, bi lahko Nadzorni organ Efte ugotovil, da te okoliščine vključujejo elemente pomoči, ki jih je treba preučiti v skladu s členom 61. V tem primeru javno podjetje svoj kapital dejansko dobi ceneje kot po tržni obrestni meri, kar ustreza subvenciji“ (102).

(136)

Vendar Nadzorni organ tudi opozarja, da ima vlagatelj v skladu z navedenimi smernicami široko polje proste presoje in „v okviru tega širokega polja ni mogoče šteti, da prosta presoja vlagatelja vključuje državno pomoč“. Iz tega sledi, da „[gre] za državno pomoč […] samo, če ni objektivnih razlogov, da bi bilo mogoče razumno pričakovati ustrezno donosnost naložbe, ki bi bila sprejemljiva za zasebnega vlagatelja v primerljivem zasebnem podjetju, ki bi delovalo v običajnih tržnih razmerah, tudi če se to v celoti ali deloma financira z javnimi sredstvi“ (103).

(137)

Zato je Nadzorni organ ocenil politiko določanja cen družbe IN v zvezi z gospodarskimi storitvami, ki se v okviru pilotnih projektov in elitnih pogodb o partnerstvu zagotavljajo prek platforme visitnorway.com. Cilj je oceniti, ali je poslovni model družbe IN za storitve informacijske tehnologije, ki se zagotavljajo v okviru nove strukture platforme visitnorway.com (tj. elitnih pogodb o partnerstvu), vključeval pričakovanje razumnega dobička.

(138)

Norveški organi so pojasnili (104), da politika oblikovanja cen družbe IN zagotavlja, da se krijejo vsi zadevni stroški in je dosežen razumni dobiček s prihodki iz gospodarskih dejavnosti (105). Čeprav menijo, da dejavnosti družbe IN v tem sektorju same po sebi niso gospodarske, so komercialni sporazumi zasnovani tako, da se krijejo vsi stroški in ustvarja dobiček za družbo IN.

(139)

Norveški organi so na podlagi opisane metodologije razporejanja stroškov, glej uvodne izjave 108 do 122, pojasnili cenovni model, ki se je uporabljal med pilotnima projektoma in elitnimi pogodbami o partnerstvu, da bi pokazali, da cene zagotavljanja spletne infrastrukture in povezanih storitev regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij zadostujejo za dosego razumne donosnosti.

(140)

Ta donosnost se ne meri glede na celotno platformo visitnorway.com (106), temveč glede na donosnost gospodarskih dejavnosti (gospodarske storitve, ki se regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij zagotavljajo na podlagi elitnih in standardnih pogodb). Prvotni poslovni načrt družbe IN za novo strukturo je vključeval prihodke iz storitev, ki se regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij zagotavljajo na podlagi dveh vrst pogodb: (i) elitnih pogodb in (ii) standardnih pogodb.

(141)

Na podlagi podrobne ocene zagotovljenih informacij ni dokazov, da si družba IN ni prizadevala pridobiti razumnega dobička s komercialnimi pogodbami, vključno z elitnimi pogodbami. Nasprotno, obstajajo dokazi, da je družba IN v praksi pričakovala, da bodo te gospodarske dejavnosti v obdobju 2013–2018 ustvarjale dobiček. Družba IN je Nadzornemu organu predložila poslovni model na podlagi ocenjenih stroškov in prihodkov v zvezi s komercialnimi pogodbami, ki je kazal pozitivno neto sedanjo vrednost (107), pri čemer se je uporabila 7-odstotna diskontna stopnja. Natančneje, v poslovnem modelu družbe IN je bil ocenjen čisti dobiček med [… % in … %] (108).

(142)

Družba IN je med formalnim postopkom tudi pojasnila (109), da prehaja na nov sistem za upravljanje destinacij (DMS) v oblaku, v katerem ima […].

(143)

Nadzorni organ opozarja, da je treba ravnanje javnega in zasebnega subjekta primerjati glede na to, kako bi zasebni subjekt ravnal v času naložbe ali razvoja poslovnega načrta „ob upoštevanju razpoložljivih podatkov in takratnega predvidenega razvoja“ (110). Spremembe platforme visitnorway.com, ki so se zgodile po pripravi poslovnega modela nove strukture, zato niso upoštevne za oceno državne pomoči. Pomembno je, ali je bil namen prvotnega poslovnega modela doseči dobiček od zagotavljanja storitev regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij.

(144)

Norveški organi so v analizi obeh pilotnih projektov – v fazi projekta Pilot Alfa – poudarili, da sta projekta VisitSørlandet in VisitTrondheim močno prispevala k razvoju modela in da je bilo v projekta vloženega veliko časa. Priloga 6 k odgovoru družbe IN na sklep o začetku postopka (111) vsebuje konkreten seznam dodatnega dela, opravljenega v pilotnih projektih v letu 2013, med načrtovanjem nove strukture za platformo visitnorway.com. Družba IN med temi dodatnimi deli, ki sta jih opravili stranki pilotnih projektov, navaja: (i) oceno, katere vsebine bi morale ostati del platforme, (ii) načrtovanje prenosa povezav z obstoječih rešitev za ohranitev razvrstitve brskalnika iz obstoječe vsebine, (iii) vzpostavitev/oceno osnovne strukture, naslovne strani, podstrani in strani s strukturo map za vsebino, ki ni njihova lastna itd.

(145)

Zato donosnosti pilotnih projektov ni mogoče oceniti ločeno, temveč samo v okviru dolgoročnega projekta. Vprašanje ni, ali bi družba IN kratkoročno dosegla dobiček od pilotnih projektov, temveč ali bi bila z novo strukturo in elitnimi pogodbami o partnerstvu zagotovljena dolgoročna donosnost (112). Javne ali zasebne družbe namreč pilotnih projektov glede na njihovo naravo ne izvajajo v pričakovanju takojšnje donosnosti, temveč da ocenijo njihovo ekonomsko in poslovno upravičenost (113). Sodna praksa priznava, da ne gre samodejno za državno pomoč vsakič, ko se država odpove prihodkom. Nadzorni organ namreč v skladu s prakso Sodišča Evropske unije (114) in Komisije (115) meni, da nižje cene ne pomenijo državne pomoči, če so objektivno upravičene z gospodarskimi razlogi.

(146)

Poleg tega Nadzorni organ ugotavlja, da je bila od leta 2014 strankama obeh pilotnih projektov ponujena enaka struktura cen na podlagi elitne pogodbe o partnerstvu kot preostalim regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij (116). To dejansko pojasnjuje navedbo pritožnika, da so se v novih elitnih pogodbah v primerjavi s starimi „zvišale cene“. V pogodbah o partnerstvu, podpisanih od leta 2014, so namreč določene višje pristojbine, kot so se zahtevale med pilotnimi fazami (glej uvodno izjavo 44) (117).

(147)

Podatki, poslani Nadzornemu organu (118), kažejo, da je povprečni dobiček, ki je bil prvotno predviden na podlagi elitnih pogodb o partnerstvu za obdobje 2013–2018 (med [… % do … %]), v skladu s stopnjo, ki jo dosegajo zasebni subjekti, ki ponujajo spletne storitve regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij (119).

(148)

Družba IN je v odgovoru na sklep o začetku postopka (120) pojasnila, da sicer ne pozna konkurentovih modelov določanja cen, vendar je kljub temu zbrala javno dostopne letne računovodske izkaze vodilnih družb na področju izdelave spletnih strani, ki zagotavljajo storitve regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij. Po navedbah družbe IN imajo zasebni subjekti, ki ponujajo spletne storitve regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij, povprečno stopnjo dobička […] (121). Zato družba IN trdi, da je njena ocenjena stopnja dobička med [… % do … %] v skladu s stopnjami, doseženimi na trgu (122).

(149)

Nadzorni organ opozarja, da se lahko v skladu s sodno prakso povprečna donosnost v sektorju uporabi kot kazalnik neobstoja pomoči (123). Zato ugotavlja, da je bil poslovni model družbe IN v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu, saj bi bila […]-odstotna stopnja dobička pri zagotavljanju spletne infrastrukture in povezanih storitev sprejemljiva za vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(150)

In nazadnje, družba IN je predložila nekatere informacije (124) v zvezi s trditvijo pritožnika, da ima platforma visitnorway.com vrednost sama po sebi, in sicer zaradi blagovne znamke in domene (kot ena od najbolj obiskanih turističnih platform na Norveškem), ki se ni upoštevala. Nadzorni organ razume trditev pritožnika, da ima blagovna znamka visitnorway.com ekonomsko vrednost in da bi zato morali regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij prav tako plačati za posredni dobiček od uporabe te blagovne znamke.

(151)

Družba IN meni, da je ta vrednost zanemarljiva. Za podkrepitev svoje ugotovitve je najela zunanjega svetovalca, družbo NetNames, ki je vrednost domene ocenila na 20 000 USD (125). Vrednost domene je temeljila na primerjavi z različnimi, a primerljivimi domenami. Zunanji strokovnjak je ob upoštevanju stroškov platforme visitnorway.com potrdil ugotovitve družbe IN, da je vrednost domene zanemarljiva. Nadzorni organ ne vidi razlogov, da bi podvomil v tako sklepanje.

(152)

Zato Nadzorni organ meni, da je družba IN ravnala pravilno, ko uporabe blagovne znamke visitnorway.com ni vključila med dodatne stroške za regionalne turistične urade in organizacije za upravljanje destinacij.

(153)

Nadzorni organ tako ugotavlja, da so komercialne pogodbe družbe IN, vključno z elitnimi pogodbami, sklenjene v pričakovanju dolgoročne donosnosti in v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(154)

Nadzorni organ ugotavlja, da ima družba IN pri zagotavljanju spletne infrastrukture in povezanih storitev regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij uveden ustrezen mehanizem razporejanja stroškov in računovodski sistem, ki omogoča pravilno opredelitev stroškov in prihodkov, povezanih z navedenimi storitvami.

(155)

Dokazano je tudi, da se družba IN ni odpovedala dobičkom iz ponujanja teh storitev. Družba IN je ravnala v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu.

(156)

Nadzorni organ v skladu s tem ugotavlja, da družba IN ni prejela državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ko je zagotavljala spletno infrastrukturo in povezane storitve regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij na podlagi elitnih pogodb o partnerstvu.

(157)

Kot je bilo že pojasnjeno, glej uvodno izjavo 87, se člen 61(1) Sporazuma EGP uporablja samo, če so prejemniki državne pomoči podjetja.

(158)

Kot je bilo navedeno že v uvodni izjavi 18, Nadzorni organ opozarja, da regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij niso ustanovljeni za povečanje dobička v korist samega subjekta ali njegovih delničarjev, temveč za povečanje in promocijo poslovnih dejavnosti njihovih delničarjev in strank.

(159)

Vendar Nadzorni organ opozarja, da uporaba pravil o državni pomoči ni odvisna od tega, ali je subjekt ustanovljen za ustvarjanje dobičkov. Glede na sodno prakso lahko tudi nepridobitni subjekti ponujajo blago in storitve na trgu (126). V takem primeru nepridobitni ponudniki spadajo na področje uporabe pravil o državni pomoči.

(160)

Nadzorni organ meni, da podobno kot družba IN tudi regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij zagotavljajo gospodarske in negospodarske storitve. Promocija posameznih turističnih storitev pomeni gospodarsko dejavnost, glej uvodno izjavo 28. Zato se navedeni subjekti v zvezi z navedenimi storitvami štejejo za podjetja.

(161)

Družba IN je dokazala, da so elitne pogodbe o partnerstvu, čeprav gra za nepridobitno organizacijo, podpisane v pričakovanju razumne dolgoročne donosnosti. V modelu oblikovanja cen družbe IN je predvidena donosnost v višini [… % do … %] (glej oddelek 1.2.2.2). Podatki, ki jih je zagotovila družba IN, kažejo, da je ta pričakovana donosnost dosežena tudi v praksi. Iz podatkov je razvidno, da je naložba družbe IN v novo strukturo platforme visitnorway.com v letu 2013 prinesla dobiček. V letih 2014 in 2015 se pričakuje negativna stopnja dobička, za obdobje 2016–2018 pa je predviden stabilen in razumen dobiček. Povprečni dobiček je v skladu z dobičkom zasebnega subjekta, ki ponuja spletne storitve regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij (127).

(162)

Zato Nadzorni organ ugotavlja, da regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij ni bila dodeljena prednost, ker so jim bile spletna infrastruktura in povezane storitve zagotovljene pod tržno ceno.

(163)

Poleg tega je Nadzorni organ v nasprotju z navedbami pritožnika, glej uvodni izjavi 54 in 65, prepričan, da se regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij, ki se preselijo k družbi IN, ne zagotavljajo brezplačne prevajalske storitve.

(164)

Norveški organi so pojasnili, da elitni partnerji ne dobijo brezplačnih prevajalskih storitev, nasprotno, prejmejo manj prevajalske podpore, kot je ponujena neelitnim partnerjem, tj. regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij, ki se ne preselijo na platformo visitnorway.com, glej uvodno izjavo 77.

(165)

Na podlagi navedenega Nadzorni organ ugotavlja, da domnevni povezani pogoj podpisa elitnih pogodb ne obstaja.

(166)

Na podlagi teh predpostavk Nadzorni organ ugotavlja, da regionalni turistični uradi in organizacije za upravljanje destinacij niso prejeli državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ko jim je družba IN zagotavljala spletno infrastrukturo in povezane storitve.

(167)

Ker Nadzorni organ ugotavlja, da družbi IN ali regionalnim turističnim uradom in organizacijam za upravljanje destinacij ni dodeljena prednost, ni treba oceniti, ali so izpolnjeni preostali pogoji iz člena 61(1) Sporazuma EGP –