(1)

Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) je od začetka finančne krize sprejel pet sklopov smernic o državni pomoči (v nadaljnjem besedilu: smernice o finančni krizi) ter podaljšal smernice iz let 2011 in 2012 (2). V teh smernicah so bila določena podrobna navodila glede meril združljivosti državnih pomoči v Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: EGP) na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) za finančni sektor med finančno krizo.

(2)

Smernice o finančni krizi zagotavljajo celovit okvir za usklajeno ukrepanje v podporo finančnemu sektorju, da bi se zagotovila finančna stabilnost, hkrati pa čim bolj zmanjšalo izkrivljanje konkurence med bankami in v državah EGP. Opredeljujejo pogoje dostopa do državne pomoči in zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da bi bila takšna pomoč združljiva z delovanjem Sporazuma EGP z vidika načel o državni pomoči iz tega sporazuma. Pravila o državni pomoči, ki urejajo državno pomoč za finančni sektor, so se v smernicah o finančni krizi redno posodabljala, kadar je bilo to potrebno zaradi prilagajanja razvoju krize. Zaradi nedavnih dogodkov je potrebna nadaljnja posodobitev smernic o finančni krizi.

(3)

Smernice o finančni krizi ter vsi posamezni sklepi o ukrepih in shemah pomoči, ki spadajo na področje uporabe navedenih smernic, so bili sprejeti na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP, ki izjemoma dovoljuje pomoč za odpravljanje resnih motenj v gospodarstvu države Efte.

(4)

Od začetka krize so bili sprejeti pomembni ukrepi za obravnavanje težav v finančnem sektorju. Zaradi razvoja krize je bilo treba prilagoditi nekatere določbe okvira za državno pomoč, ki obravnavajo reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, pri čemer se je ohranila možnost izrednega dostopa do znatne javne pomoči. Ne glede na izredno uvedbo fiskalnih in denarnih instrumentov, ki so prispevali k preprečitvi nadaljnjega poslabšanja krize, je okrevanje gospodarstva v EGP še vedno zelo nestabilno in neenakomerno. Finančni sektorji v nekaterih državah EGP se spoprijemajo z nadaljnjimi izzivi pri dostopu do terminskega financiranja ter v zvezi s kakovostjo sredstev, ki izhajajo iz gospodarske recesije in zmanjševanja finančnega vzvoda javnih ali zasebnih dolgov. Še vedno sta prisotna negotovost na finančnih trgih in možnost negativnih učinkov prelivanja na drugih področjih.

(5)

Trajanje napetosti zaradi državnega dolga jasno kaže na nadaljnjo nestanovitnost finančnih trgov. Visoka stopnja povezanosti in soodvisnosti znotraj finančnega sektorja v državah EGP še vedno povzroča zaskrbljenost na trgih glede širjenja okužbe. Zaradi velike nestabilnosti finančnih trgov in nezanesljivosti gospodarskega okrevanja ter tveganja resnih motenj v gospodarstvu držav Efte, ki iz tega izhaja, so države Efte upravičene, da kot varovalo ohranijo možnost, da v finančnem sektorju dodelijo podporne ukrepe, povezane s krizo, na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP.

(6)

Ob upoštevanju trajne negotovosti na finančnih trgih in možnosti širših negativnih učinkov prelivanja na drugih področjih Nadzorni organ meni, da so zahteve glede uporabe člena 61(3)(b) Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo v finančnem sektorju še vedno izpolnjene. Vendar je uporaba tega odstopanja mogoča le, dokler traja kriza, pri čemer so prisotne resnično izredne okoliščine, v katerih je ogrožena splošna finančna stabilnost.

(7)

Kot odziv na finančno krizo in v skladu s smernicami o finančni krizi je Nadzorni organ finančno stabilnost določil za svoj splošni cilj, pri čemer si prizadeva za čim večjo omejitev državne pomoči ter izkrivljanja konkurence med bankami in v državah EGP. Z vidika finančne stabilnosti je treba preprečiti večje negativne učinke prelivanja na področju preostalega bančnega sistema, ki bi lahko nastali zaradi propada kreditne institucije, in zagotoviti, da bančni sistem kot celota še naprej zagotavlja zadostna posojila realnemu gospodarstvu. Pri oceni Nadzornega organa v zvezi z državno pomočjo finančnemu sektorju v okviru teh smernic je še vedno bistvena finančna stabilnost. Nadzorni organ pri izvedbi ocene upošteva razvoj krize od resnih in vsesistemskih težav do razmer, v katerih so v delih EGP prisotne še resnejše gospodarske težave, pri čemer je tveganje razdrobljenosti trga EGP sorazmerno večje.

(8)

Ta glavni cilj je izražen z možnostjo dostopa bank v težavah do državne pomoči, kadar je to nujno za finančno stabilnost, in tudi z načinom, na katerega se ocenjujejo načrti prestrukturiranja. V zvezi s tem je treba izpostaviti, da finančne stabilnosti ni mogoče zagotoviti brez zdravega finančnega sektorja. Zato morajo biti načrti za zbiranje kapitala ocenjeni v tesnem sodelovanju s pristojnim nadzornim organom, da bi se zagotovila ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja v razumnem časovnem okviru ter na trdni in trajni podlagi, saj bi bila v nasprotnem primeru potrebna pravilna likvidacija institucije v težavah.

(9)

Kadar se pravila o državni pomoči uporabljajo za posamezne primere, Nadzorni organ kljub temu upošteva makroekonomsko okolje, ki vpliva na uspešno poslovanje bank in tudi na potrebo, da ima realno gospodarstvo določene države Efte še naprej dostop do kredita, ki ga zagotovijo stabilne banke. Komisija bo pri oceni načrtov prestrukturiranja bank še naprej upoštevala posebnosti posamezne institucije in države Efte. Izvedla bo zlasti sorazmerno oceno dolgoročnega uspešnega poslovanja bank, če potreba po državni pomoči izhaja iz državne dolžniške krize in ni posledica pretirano tveganega poslovanja (3), pri čemer bo v svoji oceni izrazila potrebo po ohranjanju enakih konkurenčnih pogojev po EGP, pri tem pa bo upoštevala zlasti razvoj porazdelitve bremena v EGP.

(10)

Če je potrebno prestrukturiranje večjih delov finančnega sektorja države Efte, si Nadzorni organ poleg tega prizadeva, da bi načrte prestrukturiranja posameznih bank ocenil na podlagi usklajenega pristopa in tako zagotovil vsesistemski odziv. Nadzorni organ je ta pristop sprejel zlasti za tiste države Efte, ki so vključene v program ekonomske prilagoditve. Nadzorni organ bi pri tem moral upoštevati zlasti skupne učinke prestrukturiranja posameznih institucij na sektorski ravni (na primer v zvezi s strukturo trga) in na ravni gospodarstva kot celote, zlasti kar zadeva ustrezno zagotavljanje posojil realnemu gospodarstvu na trdni in trajni podlagi.

(11)

Poleg tega Nadzorni organ pri oceni porazdelitve bremena in ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence oceni izvedljivost predlaganih ukrepov, vključno z odprodajo, ter njihov vpliv na strukturo trga in ovire za vstop. Hkrati mora Nadzorni organ zagotoviti, da so rešitve, sprejete v posameznem primeru ali državi Efte, skladne s ciljem preprečevanja večjih nesorazmernosti v državah EGP, ki bi lahko dodatno razdrobile trg EGP in povzročile finančno nestabilnost ter s tem ovirale okrevanje v EGP.

(12)

Od začetka krize je Evropska unija uvedla veliko institucionalnih in zakonodajnih sprememb, katerih cilj je povečanje prilagodljivosti finančnega sektorja ter izboljšanje preprečevanja, upravljanja in reševanja bančnih kriz. Evropski svet je pristal, da bo uvedel dodatne pobude za zagotovitev trdnejše podlage za ekonomsko in monetarno unijo z oblikovanjem bančne unije, pri čemer bo začel z enotnim nadzornim mehanizmom in enotnim mehanizmom za reševanje za kreditne institucije, ustanovljene v državi članici EU, ki je vključena v enotni nadzorni mehanizem. Države članice EU so pristale tudi na vzpostavitev mehanizma za stabilnost, s katerim bi se lahko članicam in njihovim bankam po potrebi zagotovila finančna sredstva. Ob sprejetju teh smernic ni bila sprejeta nobena odločitev glede morebitne udeležbe držav EGP Efte v pobudah za oblikovanje bančne unije (4).

(13)

Navedeni ukrepi neizogibno vključujejo določeno stopnjo postopnega uvajanja, da se na primer omogoči začetek veljavnosti zakonodaje ali priprava reševalnih skladov. Nekateri so še vedno omejeni na euroobmočje. Vendar so vedno večja odstopanja pri okrevanju gospodarstva v EGP, potreba po zmanjšanju in utrditvi javnega in zasebnega dolga ter obstoj ranljivih delov finančnega sektorja povzročili trajne napetosti na finančnih trgih in razdrobljenost z vedno večjimi izkrivljanji na trgu EGP. Zato je treba zaščititi celovitost trga EGP, med drugim na podlagi strožje ureditve državne pomoči. Prilagoditev smernic o finančni krizi lahko pripomore k zagotovitvi nemotenega prehoda na prihodnjo ureditev v skladu s predlogom Evropske komisije za direktivo o sanaciji in reševanju kreditnih institucij (5), tako da se zagotovi večja jasnost na trgih. S prilagoditvijo smernic o finančni krizi se lahko zagotovita tudi odločnejše prestrukturiranje in zanesljivejša porazdelitev bremena za vse banke, ki prejemajo državno pomoč, na celotnem trgu EGP.

(14)

Izvajanje nadzora državne pomoči v finančnem sektorju se včasih prekriva z odgovornostmi nadzornih organov v državah Efte. V nekaterih primerih bi lahko nadzorni organi na primer zahtevali prilagoditve v zvezi z zadevami, kot so upravljanje podjetij in plačne prakse, ki so za banke, ki prejemajo državno pomoč, pogosto določene tudi v načrtih prestrukturiranja. V takšnih primerih je ob popolnem ohranjanju izključne pristojnosti Nadzornega organa na področju nadzora državne pomoči pomembno usklajevanje med Nadzornim organom in pristojnimi nadzornimi organi. Ob upoštevanju razvijajočega se zakonodajnega in nadzornega področja v EGP ter zlasti v euroobmočju bo Nadzorni organ, tako kot že zdaj, tesno sodeloval z nadzornimi organi, da se zagotovi neovirano prepletanje različnih vlog in odgovornosti vseh vpletenih organov.

(15)

V smernicah o finančni krizi je jasno določeno, da se splošna načela glede nadzora državne pomoči uporabljajo tudi med krizo. Za omejitev izkrivljanja konkurence med bankami in v državah EGP ter obravnavanje moralnega tveganja bi bilo treba zlasti omejiti pomoč na najmanjšo potrebno in zagotoviti ustrezen prispevek upravičenca do pomoči k stroškom prestrukturiranja. Banka in njeni delničarji bi morali z lastnimi sredstvi čim več prispevati k prestrukturiranju (6). Državno pomoč je treba dodeliti pod pogoji, ki zagotavljajo ustrezno porazdelitev bremena med tistimi, ki so vložili v banko.

(16)

Od začetka krize Nadzorni organ pri oceni združljivosti pomoči bankam zahteva vsaj minimalno stopnjo porazdelitve bremena glede na znesek pomoči, ki ga prejmejo zadevne banke, zlasti s pokrivanjem izgub z razpoložljivim kapitalom in zagotavljanjem ustreznega nadomestila za posredovanje države. Da bi preprečil odliv sredstev, je poleg tega uvedel predpise o povratnem odkupu hibridnih instrumentov ter prepovedi v zvezi s kuponi in dividendami. Vendar Nadzorni organ ni določil vnaprejšnjih pragov za lastne prispevke ali kakršnih koli nadaljnjih zahtev (7).

(17)

V začetnih fazah krize države EGP na splošno niso presegle minimalnih zahtev glede vnaprejšnje porazdelitve bremena, določenih v okviru pravil o državni pomoči, in upnikom ni bilo treba prispevati k reševanju kreditnih institucij, da bi se zagotovila finančna stabilnost.

(18)

Vendar je državna dolžniška kriza jasno pokazala, da s takšno politiko ni mogoče zagotoviti dolgoročne finančne stabilnosti, zlasti za države EGP, katerih fiskalni položaj je bistveno oslabljen zaradi stroškov reševanja bank z javnimi sredstvi. Nekatere države EGP so dejansko morale preseči minimalne zahteve v okviru pravil o državni pomoči, pri čemer na podlagi novih pravnih okvirov, ki so jih uvedle, izvajajo strožje zahteve glede vnaprejšnje porazdelitve bremena. S tem so se v državah EGP oblikovali različni pristopi k porazdelitvi bremena, in sicer so se nekatere države EGP omejile na minimalne zahteve v skladu s pravili o državni pomoči, druge pa so presegle te zahteve in uvedle reševanje s sredstvi vlagateljev ali posojilodajalcev. Zaradi teh razlik v pristopu držav EGP k porazdelitvi bremena se razlikujejo tudi stroški financiranja bank, ki so odvisni od zaznane verjetnosti reševanja s sredstvi upnikov kot funkcije fiskalne moči države EGP. Te razlike ogrožajo celovitost trga EGP in bi lahko ogrozile enake konkurenčne pogoje, ki naj bi se zaščitili z nadzorom državne pomoči.

(19)

Ob upoštevanju navedenega razvoja je treba povečati minimalne zahteve glede porazdelitve bremena. Preden se banki dodeli kakršna koli pomoč za prestrukturiranje, bodisi dokapitalizacija bodisi ukrep za oslabljena sredstva, je treba uporabiti vse ukrepe za povečanje kapitala, vključno s pretvorbo podrejenega dolga, pri čemer je treba zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in preprečiti ogrožanje finančne stabilnosti. Ker je za preprečitev morebitnega neurejenega propada banke potrebna vsaka pomoč za prestrukturiranje, je treba za čim večje zmanjšanje te pomoči upoštevati navedene ukrepe glede porazdelitve bremena, ne glede na prvotno plačilno sposobnost banke. Zato bodo morale države Efte, preden bodo banki dodelile pomoč za prestrukturiranje, zagotoviti, da delničarji in podrejeni imetniki kapitala banke poskrbijo za potrebni prispevek, ali vzpostaviti pravni okvir, ki je potreben za pridobitev teh prispevkov.

(20)

Uporaba ukrepov za omejevanje izkrivljanj konkurence je načeloma odvisna od stopnje porazdelitve bremena, pri čemer se upošteva tudi razvojna stopnja porazdelitve bremena bank v EGP, ki prejemajo pomoč. Če so vse druge okoliščine enake, večja porazdelitev bremena torej pomeni, da je potreba po ukrepih za odpravljanje izkrivljanja konkurence manjša. V vsakem primeru je treba ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence določiti tako, da se razmere čim bolj približajo razmeram na trgu, ki bi nastale, če bi upravičenec do pomoči s trga izstopil brez odobrene pomoči.

(21)

Medtem ko je treba zaradi reševanja stalnih pretresov na finančnih trgih nujno ohraniti nekatere podporne ukrepe za banke, je treba nekatere postopke in pogoje izboljšati ter jih dodatno razviti. Prav tako si je treba prizadevati za prilagoditev pravnega okvira razvoju trga, ki se je junija 2010 začela z zvišanjem premije za jamstvo (8) in nadaljevala s smernicami o podaljšanju iz leta 2011 (9).

(22)

Smernice o bančništvu iz leta 2008 so državam Efte omogočile uvedbo shem za reševanje, hkrati pa ni bila izključena razpoložljivost ad hoc posredovanj. Ob upoštevanju obsega krize in splošnega zmanjševanja zaupanja v celotnem finančnem sektorju EGP, ki ga med drugim zaznamuje izčrpavanje medbančnega trga, je Nadzorni organ sklenil, da bo odobril vse potrebne ukrepe, ki jih bodo države Efte sprejele za zaščito stabilnosti finančnega sistema, vključno z ukrepi za reševanje in shemami za dokapitalizacijo. Z začasno odobritvijo pomoči za reševanje v obliki jamstev ter dokapitalizacije in ukrepov za oslabljena sredstva se je uspešno preprečil preplah in ponovno vzpostavilo zaupanje v trg.

(23)

Vendar je v spremenjenih tržnih razmerah manjša potreba po strukturnih ukrepih za reševanje, odobrenih zgolj na podlagi predhodne ocene, ki temelji na predpostavki, da je pravzaprav treba rešiti vse banke, in zaradi katere se odloži poglobljena ocena načrta prestrukturiranja. Čeprav je ta pristop pomagal preprečiti nepopravljiv zlom finančnega sektorja kot celote, so posamezni upravičenci pogosto odlašali s prizadevanji za prestrukturiranje. Zaradi poznega ukrepanja pri obravnavanju težav bank so bili v nekaterih primerih končni stroški davkoplačevalcev višji. V teh smernicah je določeno načelo, da bodo dokapitalizacija in ukrepi za oslabljena sredstva odobreni šele, ko bo odobren načrt prestrukturiranja banke. Ta pristop zagotavlja, da je znesek pomoči natančneje določen, da so vzroki težav banke ugotovljeni in obravnavani že v zgodnji fazi ter da je zagotovljena finančna stabilnost. Jamstvene sheme bodo še naprej na voljo, da se bankam zagotovi likvidnost. Vendar lahko te sheme zagotovijo likvidnost le bankam brez kapitalskega primanjkljaja v skladu z opredelitvijo pristojnega nadzornega organa (10).

(24)

V teh smernicah so določene potrebne spremembe parametrov združljivosti državne pomoči, povezane s krizo, za banke od 1. decembra 2013 dalje. Te smernice zlasti:

(25)

Nadzorni organ bo uporabil načela iz teh smernic in vseh smernic o finančni krizi (11) za „kreditne institucije“ (imenovane tudi „banke“) (12). Za kreditne institucije je značilna visoka stopnja povezanosti, zato ima lahko neurejen propad ene kreditne institucije velik negativen učinek na finančni sistem kot celoto. Kreditne institucije so dovzetne za nenadno zmanjšanje zaupanja, ki lahko resno ogrozi njihovo likvidnost in plačilno sposobnost. Težave ene same kompleksne institucije lahko povzročijo sistemske težave v finančnem sektorju, to pa ima lahko tudi velik negativni učinek na gospodarstvo kot celoto, na primer zaradi vloge kreditnih institucij pri posojilih realnemu gospodarstvu, in lahko torej ogrozi finančno stabilnost.

(26)

Nadzorni organ bo za zavarovalnice v smislu člena 6 Direktive Sveta 73/239/EGS (13), člena 4 Direktive 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) ali člena 1(b) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 98/78/ES (15) po potrebi smiselno uporabljal načela iz teh smernic in vseh smernic o finančni krizi.

(27)

V okviru teh smernic se bodo proučile vse pomoči takim institucijam, ki so ustanovljene v državi Efte, vključno s podružnicami takih institucij, in ki opravljajo pomembne dejavnosti v državi Efte ali državi članici EU.

(28)

Dokapitalizacija in ukrepi za oslabljena sredstva, vključno z jamstvi za sredstva, so običajno odobreni z namenom kritja kapitalskega primanjkljaja. „Kapitalski primanjkljaj“ se v teh smernicah nanaša na kapitalski primanjkljaj, ugotovljen pri preverjanju ustreznosti kapitala, testu izjemnih situacij, pregledu kakovosti sredstev ali pri podobnem ukrepu na ravni EGP, euroobmočja ali nacionalni ravni, ki ga po potrebi potrdi pristojni nadzorni organ. Takšna državna pomoč je običajno trajna in je ni mogoče enostavno ukiniti.

(29)

Ob upoštevanju nepreklicnosti takšnih ukrepov v praksi in fiskalnih posledic za države Efte, ki dodelijo pomoč, ter glede na prakso odločanja Nadzornega organa med krizo lahko Nadzorni organ te ukrepe načeloma odobri šele, ko zadevna država Efte dokaže, da so se v največji možni meri uporabili vsi ukrepi za omejitev pomoči na najmanjši potrebni znesek. V ta namen so države Efte pozvane, naj pred predložitvijo načrta prestrukturiranja ali skupaj z njim predložijo načrt za zbiranje kapitala. Načrt za zbiranje kapitala mora vključevati zlasti ukrepe banke za zbiranje kapitala in morebitne ukrepe delničarjev in podrejenih upnikov banke za porazdelitev bremena.

(30)

Načrt za zbiranje kapitala mora skupaj s podrobnim pregledom kakovosti sredstev banke in v prihodnost usmerjeno oceno kapitalske ustreznosti državi Efte omogočiti, da skupaj z Nadzornim organom in pristojnim nadzornim organom natančno določi (preostali) kapitalski primanjkljaj banke, ki ga je treba pokriti z državno pomočjo. Za vsak tak preostali kapitalski primanjkljaj, ki ga je treba pokriti z državno pomočjo, je treba predložiti načrt prestrukturiranja.

(31)

Načrt prestrukturiranja, ki vključuje pomoč za prestrukturiranje, razen zahtev glede zbiranja kapitala in porazdelitve bremena, ki jih je treba vključiti v načrt zbiranja kapitala, kot je določeno v točkah 32 do 34, ki je predložen pred načrtom prestrukturiranja ali skupaj z njim, se bo še naprej ocenjeval na podlagi smernic o prestrukturiranju.

(32)

Takoj po ugotovitvi kapitalskega primanjkljaja, za katerega bo verjetno potrebna državna pomoč, je treba sprejeti vse ukrepe za čim večje zmanjšanje stroškov države Efte, povezanih z odpravo tega primanjkljaja. V ta namen so države Efte pozvane, naj vzpostavijo stike z Nadzornim organom pred priglasitvijo. V fazi teh prostovoljnih stikov pred priglasitvijo bo Nadzorni organ zagotavljal pomoč v zvezi s tem, kako zagotoviti združljivost pomoči za prestrukturiranje in zlasti kako izvajati zahteve glede porazdelitve bremena v skladu s pravili o državni pomoči. Stiki pred priglasitvijo bodo temeljili na načrtu za zbiranje kapitala, ki ga pripravita država Efte in banka, potrdi pa pristojni nadzorni organ. Ta načrt bi moral:

(33)

Država Efte mora zagotoviti podrobno metodologijo in vhodne podatke, ki so se uporabili pri določitvi kapitalskega primanjkljaja in ki jih je potrdil pristojni nadzorni organ. Metodologijo je treba predložiti na podlagi področja poslovanja.

(34)

Po predložitvi načrta za zbiranje kapitala ter vključitvi rezultatov pregleda kakovosti sredstev banke in v prihodnost usmerjene ocene kapitalske ustreznosti mora država Efte določiti preostali kapitalski primanjkljaj, ki ga je treba pokriti z državno pomočjo. Nadzorni organ bo državi Efte predlagal razpravo o načrtu prestrukturiranja pred njegovo priglasitvijo. Po sklenitvi dogovora v zvezi z načrtom prestrukturiranja lahko država Efte načrt uradno priglasi. Nadzorni organ bo dokapitalizacijo ali ukrep za oslabljena sredstva kot pomoč za prestrukturiranje odobril šele po sklenitvi dogovora v zvezi z načrtom prestrukturiranja.

(35)

Upravičenec mora v načrtu za zbiranje kapitala, ki ga potrdi pristojni nadzorni organ, opredeliti vse ukrepe za zbiranje kapitala, ki jih je mogoče izvesti, ter jih izvesti, kolikor je to mogoče, ne da bi bilo ogroženo uspešno poslovanje. Ti ukrepi morajo vključevati zlasti:

(36)

Če so opredeljeni ukrepi v načrtu za zbiranje kapitala navedeni kot ukrepi, ki jih ni mogoče izvesti v šestih mesecih od predložitve načrta, bo Nadzorni organ po posvetovanju s pristojnim nadzornim organom ocenil, ali naj te predlagane ukrepe upošteva kot ukrepe za zbiranje kapitala.

(37)

Vodstva bank je treba spodbujati, da v ugodnih razmerah izvedejo daljnosežno prestrukturiranje in tako čim bolj zmanjšajo potrebo po uporabi državne pomoči. Če bi bilo mogoče uporabo državne pomoči razumno preprečiti z ustreznimi in pravočasnimi ukrepi vodstva, mora v skladu s tem vsak subjekt, ki za prestrukturiranje ali pravilno likvidacijo uporablja državno pomoč, zamenjati izvršnega direktorja banke in druge člane uprave, če je to primerno.

(38)

Iz istih razlogov morajo ti subjekti izvajati strogo politiko prejemkov vodstvenih delavcev. Pri tem je treba omejiti prejemke vodstvenih delavcev in uvesti spodbude, ki zagotavljajo, da si banka pri izvajanju načrta prestrukturiranja prizadeva doseči trajnostne in dolgoročne cilje podjetja. Zato mora vsaka banka, ki prejema državno pomoč v obliki dokapitalizacije ali ukrepov za oslabljena sredstva, ustrezno omejiti skupne prejemke osebja, vključno s prejemki članov uprave in višjega vodstva. Omejitev skupnih prejemkov mora zajemati vse možne fiksne in spremenljive sestavne dele in pokojnine ter mora biti v skladu s členoma 93 in 94 direktive EU o kapitalskih zahtevah (direktiva CRD IV) (16).

Skupni prejemki vsakega takega posameznika torej ne smejo biti več kot 15-krat večji od nacionalne povprečne plače v državi Efte, v kateri je upravičenec ustanovljen (17), ali 10-krat večji od povprečne plače uslužbencev v banki upravičenki.

Omejitve prejemkov je treba uporabljati do konca obdobja prestrukturiranja ali dokler banka ne odplača državne pomoči, odvisno od tega, kaj nastopi prej.

(39)

Nobena banka, ki prejema državno pomoč v obliki dokapitalizacije ali ukrepov za oslabljena sredstva, načeloma ne sme izplačati odpravnine, ki presega znesek, določen z zakonodajo ali v pogodbi.

(40)

Državna pomoč lahko ustvari moralno tveganje in oslabi tržno disciplino. Za zmanjšanje moralnega tveganja bi bilo treba pomoč dodeliti le pod pogoji, ki zagotavljajo ustrezno porazdelitev bremena med obstoječimi vlagatelji.

(41)

Ustrezna porazdelitev bremena po začetnem pokritju izgub z lastniškim kapitalom običajno vključuje prispevke imetnikov hibridnega kapitala in imetnikov podrejenih dolžniških instrumentov. Imetniki hibridnega kapitala in imetniki podrejenih dolžniških instrumentov morajo kar najbolj prispevati k zmanjšanju kapitalskega primanjkljaja. Ti prispevki so lahko zagotovljeni v obliki pretvorbe v navaden lastniški temeljni kapital (18) ali v obliki odpisa glavnice instrumentov. Vsekakor je treba preprečiti denarne odlive upravičenca v korist imetnikov takih vrednostnih papirjev v pravno sprejemljivem okviru.

(42)

Nadzorni organ v okviru obvezne porazdelitve bremena na podlagi pravil o državni pomoči v obliki pretvorbe v kapital ali odpisa instrumentov ne bo zahteval prispevkov imetnikov nadrejenih dolžniških instrumentov (zlasti iz naslova zajamčenih vlog, nezajamčenih vlog, obveznic in vseh drugih oblik nadrejenih dolžniških instrumentov).

(43)

Kadar kapitalski delež banke, ki je ugotovila kapitalski primanjkljaj, ostaja nad regulativnim minimumom EGP, lahko banka običajno sama obnovi kapitalski položaj, zlasti z ukrepi zbiranja kapitala, kakor so določeni v točki 35. Če druge možnosti niso na voljo, vključno s kakršnimi koli drugimi nadzornimi ukrepi, kot so zgodnje ukrepanje ali drugi popravni ukrepi za odpravo primanjkljaja, kakor jih je potrdil pristojni nadzorni organ ali organ za reševanje, je treba podrejene dolžniške instrumente načeloma pretvoriti v lastniški kapital še pred dodelitvijo državne pomoči.

(44)

Kadar banka ne izpolnjuje več minimalnih regulativnih kapitalskih zahtev, je treba podrejene dolžniške instrumente načeloma pretvoriti ali odpisati še pred dodelitvijo državne pomoči. Državna pomoč ne sme biti dodeljena, dokler lastniški kapital, hibridni kapital in podrejeni dolžniški instrumenti ne prispevajo v celoti k izravnavi morebitnih izgub.

(45)

Izvzetje iz zahtev iz točk 43 in 44 je mogoče, kadar bi izvajanje takih ukrepov ogrozilo finančno stabilnost ali povzročilo nesorazmerne rezultate. To izvzetje bi lahko zajemalo primere, ko se dodeljuje razmeroma majhen znesek pomoči v primerjavi s tveganju prilagojenimi sredstvi banke in se je kapitalski primanjkljaj znatno zmanjšal zlasti z ukrepi zbiranja kapitala, kakor so določeni v točki 35. Nesorazmerne rezultate ali tveganje za finančno stabilnost bi bilo mogoče obravnavati tudi s ponovno proučitvijo zaporedja ukrepov za odpravo kapitalskega primanjkljaja.

(46)

V okviru izvajanja točk 43 in 44 bi bilo treba upoštevati načelo „noben upnik ne sme biti na slabšem“ (19). Zato podrejeni upniki z ekonomskega vidika ne bi smeli prejeti manj, kot bi bil njihov instrument vreden, če državna pomoč ne bi bila dodeljena.

(47)

Za omejitev pomoči na najmanjši potrebni znesek je treba čim prej preprečiti odlive sredstev. Od trenutka, ko banka opredeli ali naj bi opredelila svoje potrebe po kapitalu, bi morala banka zato po mnenju Nadzornega organa sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi obdržala svoja sredstva. Institucije, ki so opredelile ali bi morale opredeliti potrebe po kapitalu, od navedenega trenutka zlasti:

(48)

Ker je treba zagotoviti omejitev pomoči na najmanjši potrebni znesek, bo Nadzorni organ, če banka sprejme ukrepe, ki niso v skladu z zahtevami iz točke 47, v trenutku, ko bi moralo dobro vodeno podjetje poznati svoje potrebe po dodatnem kapitalu, za oblikovanje zahtevanih ukrepov za omejitev izkrivljanja konkurence znesku pomoči dodal znesek, ki ustreza odlivu sredstev.

(49)

Če je po izvedbi zbiranja kapitala in ukrepov glede porazdelitve bremena kapitalski primanjkljaj še vedno prisoten, ga je načeloma mogoče pokriti z javno dokapitalizacijo, ukrepi za oslabljena sredstva ali kombinacijo obeh. Da bi bila taka pomoč združljiva, je treba Nadzornemu organu predložiti načrt prestrukturiranja, ki mora biti skladen z ustreznimi oddelki smernic o finančni krizi.

(50)

Ko bo Nadzorni organ začel uporabljati načela iz teh smernic, bo morala država Efte Nadzornemu organu priglasiti načrt prestrukturiranja, dokapitalizacija ali ukrepi za oslabljena sredstva pa se bodo izvajali šele po odobritvi državne pomoči. Vendar lahko Nadzorni organ take ukrepe državi Efte izjemoma začasno odobri kot pomoč za reševanje še pred odobritvijo načrta prestrukturiranja, če so taki ukrepi nujni za ohranitev finančne stabilnosti. Če država Efte uveljavlja klavzulo finančne stabilnosti, bo Nadzorni organ zahteval predhodno analizo, ki jo izvede pristojni nadzorni organ in ki potrjuje obstoj sedanjega (ne predvidenega) kapitalskega primanjkljaja, zaradi katerega bi bil nadzornik v odsotnosti takih ukrepov prisiljen nemudoma umakniti dovoljenje institucije za opravljanje bančnih storitev. Poleg tega bo vsaka taka analiza morala pokazati, da se izjemnemu tveganju za finančno stabilnost ni mogoče v dovolj kratkem času izogniti z zasebnim kapitalom ali katerim koli drugim manj izkrivljajočim začasnim ukrepom, na primer državnim jamstvom.

(51)

Vse ukrepe za reševanje, ki spadajo v področje uporabe točke 50, je treba priglasiti Nadzornemu organu. Da bi Nadzorni organ začasno odobril tak ukrep, mora biti navedeni ukrep v skladu s pravili, ki urejajo plačilo in porazdelitev bremena takih ukrepov, opredeljenimi v smernicah o dokapitalizaciji, smernicah o podaljšanju iz leta 2011 in po potrebi smernicah o oslabljenih sredstvih.

(52)

Poleg tega pomoč za reševanje v obliki dokapitalizacije in ukrepov za oslabljena sredstva ne sme preprečevati izpolnjevanja zahtev glede porazdelitve bremena iz teh smernic. Posledično se morajo zahtevani ukrepi glede porazdelitve bremena izvajati kot del pomoči za reševanje ali pa je treba dokapitalizacijo ali ukrepe za oslabljena sredstva urediti tako, da omogočajo naknadno izvajanje ukrepov glede porazdelitve bremena. Tako naknadno izvajanje je mogoče na primer doseči z dokapitalizacijo lastniškega kapitala v obliki, ki je nadrejena obstoječemu kapitalu in podrejenim dolžniškim instrumentom ter hkrati skladna z regulativnim in nadzornim okvirom, ki se uporablja.

(53)

Po odobritvi pomoči za reševanje mora država Efte predložiti načrt prestrukturiranja v skladu s smernicami o prestrukturiranju v dveh mesecih od datuma sklepa o začasni odobritvi pomoči. Načrt prestrukturiranja se oceni na podlagi smernic o prestrukturiranju, pri čemer se upoštevajo načela glede porazdelitve bremena, opredeljena v teh smernicah.

(54)

Pomoč majhnim bankam pogosto manj vpliva na konkurenco kot pomoč, dodeljena večjim bankam. Zaradi navedenega razloga in za zagotovitev sorazmerne upravne obravnave je pri majhnih bankah ustrezno dovoliti uporabo poenostavljenega postopka, pri tem pa je treba zagotoviti, da je izkrivljanje konkurence čim bolj omejeno. Zato je Nadzorni organ pripravljen odobriti sheme za dokapitalizacijo in prestrukturiranje majhnih institucij, kadar so pristojnosti takih shem jasne ter so sheme omejene na šest mesecev in upoštevajo pravila iz smernic o finančni krizi, zlasti zahteve glede porazdelitve bremena iz teh smernic. Uporabo kakršne koli take sheme je treba poleg tega omejiti na banke, katerih bilančna vsota ne presega 100 milijonov EUR. Vsota bilanc bank, ki prejemajo pomoč v okviru sheme, ne sme presegati 1,5 % skupnih sredstev bank na domačem trgu zadevne države Efte.

(55)

Nadzorni organ bo vse take sheme ocenil in preveril, ali dosegajo svoj namen in ali se pravilno izvajajo. Zato mora država Efte po odobritvi sheme vsakih šest mesecev predložiti poročilo o uporabi sheme.

(56)

Likvidnostna podpora in jamstva za obveznosti začasno stabilizirajo stran obveznosti bilance stanja banke. V nasprotju z dokapitalizacijo ali ukrepi za oslabljena sredstva, ki pred dodelitvijo načeloma zahtevajo predhodno priglasitev načrta prestrukturiranja zadevne države Efte in odobritev Nadzornega organa, se zato Nadzorni organ lahko strinja, da države Efte priglasijo jamstva in likvidnostno podporo, ki bodo po začasni odobritvi dodeljeni v obliki pomoči za reševanje, preden se odobri načrt prestrukturiranja.

(57)

Jamstva in likvidnostno podporo se lahko Nadzornemu organu priglasijo posamično; poleg tega lahko Nadzorni organ za največ šest mesecev tudi odobri sheme, ki določajo ukrepe v zvezi z likvidnostjo.

(58)

Take sheme morajo biti omejene na banke brez kapitalskega primanjkljaja. Kadar mora banka s kapitalskim primanjkljajem nujno obnoviti likvidnost, se zahteva posamična priglasitev Nadzornemu organu (21). V takih okoliščinah Nadzorni organ smiselno uporabi postopek iz točk 32 do 34, vključno z zahtevo po načrtu prestrukturiranja ali likvidacije, razen če je pomoč povrnjena v dveh mesecih.

(59)

Da bi Nadzorni organ odobril jamstva in likvidnostno podporo, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

(60)

Sheme jamstev in likvidnostne podpore morajo izpolnjevati naslednja dodatna merila:

(61)

Izjemoma se lahko jamstva odobrijo tudi za kritje izpostavljenosti Evropske investicijske banke v zvezi z drugimi bankami za obnovitev kreditiranja realnega gospodarstva v državah z izjemno slabimi pogoji najemanja posojil v primerjavi s povprečjem EGP. Nadzorni organ bo pri oceni takih ukrepov proučil zlasti, ali ne prinašajo neupravičenih koristi, s katerimi bi lahko na primer navedene banke razvijale druge poslovne dejavnosti. Taka jamstva lahko zajemajo največ sedemletno obdobje. Če taka jamstva odobri Nadzorni organ, bankam ni treba predložiti načrta prestrukturiranja.

(62)

Običajne dejavnosti centralnih bank v zvezi z monetarno politiko, kot so operacije odprtega trga in odprte ponudbe, ne spadajo v področje uporabe pravil o državni pomoči. Namenska pomoč posamezni kreditni instituciji (pogosto imenovana „izredna likvidnostna pomoč“) lahko pomeni pomoč, če niso izpolnjeni vsi naslednji pogoji (22):

(63)

Posredovanje skladov zajamčenih vlog za plačilo vlagateljev v skladu z obveznostmi držav Efte na podlagi Direktive 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23) ne pomeni državne pomoči (24). Vendar uporaba navedenih ali podobnih skladov pri prestrukturiranju kreditnih institucij lahko pomeni državno pomoč. Čeprav lahko zadevni skladi izhajajo iz zasebnega sektorja, lahko pomenijo pomoč, če pridejo pod državni nadzor in če o uporabi skladov odloča država (25). Nadzorni organ bo ocenil združljivost državne pomoči v obliki takega posredovanja na podlagi teh smernic.

(64)

Državna pomoč v obliki posredovanja reševalnega sklada bo ocenjena na podlagi teh smernic, da se oceni njena združljivost s Sporazumom EGP.

(65)

Države Efte bi morale spodbujati izstop neuspešnih subjektov, postopek izstopa pa bi moral potekati pravilno, da bi se ohranila finančna stabilnost. Vedno, kadar institucija realno ne more ponovno vzpostaviti dolgoročno uspešnega poslovanja, bi bilo treba razmisliti o pravilni likvidaciji kreditne institucije v težavah.

(66)

Nadzorni organ priznava, da zaradi specifičnosti kreditnih institucij in v odsotnosti mehanizmov za reševanje kreditnih institucij brez ogrožanja finančne stabilnosti morda ne bi bilo mogoče likvidirati kreditne institucije z običajnimi postopki zaradi insolventnosti. Zato državni ukrepi, ki podpirajo likvidacijo kreditnih institucij v težavah, lahko pomenijo združljivo pomoč, ki mora biti skladna z zahtevo, podrobno opredeljeno v točki 44.

(67)

Cilj pravilne likvidacije mora biti prenehanje delovanja kreditne institucije v težavah v omejenem časovnem obdobju. Navedeni cilj pomeni, da ni dovoljeno prevzemati poslov nove tretje strani. Vendar ne preprečuje izvajanja obstoječih poslov, če se s tem zmanjšajo stroški likvidacije. Poleg tega mora biti cilj likvidacije prodati čim več delov posla ali sredstev s konkurenčnimi postopki. Pravilen likvidacijski postopek zahteva, da postopki prodaje sredstev prispevajo k likvidacijskim stroškom.

(68)

Države Efte imajo na voljo različna sredstva za organizacijo likvidacije kreditnih institucij v težavah. Vsi ukrepi državne pomoči, ki se izvajajo kot podpora taki likvidaciji, morajo biti v skladu z načeli, podrobno opredeljenimi v točkah 69 do 82.

(69)

Države Efte morajo predložiti načrt pravilne likvidacije kreditne institucije.

(70)

Nadzorni organ bo ocenil združljivost ukrepov pomoči, ki se bodo izvajali za reševanje kreditnih institucij na podoben način in v istem smislu, kot je določeno v oddelkih 2, 3 in 4 smernic o prestrukturiranju v zvezi s pomočjo za prestrukturiranje.

(71)

Specifičnost pravilne likvidacije zbuja pomisleke, opredeljene v točkah 72 do 78.

(72)

Države Efte bi morale dokazati, da pomoč omogoča učinkovito in pravilno likvidacijo kreditne institucije, pri čemer je najnižji možni znesek pomoči dovolj visok, da ostane med likvidacijo solventna v skladu z zastavljenim ciljem ter da se zahteve glede porazdelitve bremena iz teh smernic spoštujejo.

(73)

V izogib nepotrebnemu izkrivljanju konkurence se mora faza likvidacije omejiti na obdobje, ki je nujno potrebno za pravilno likvidacijo.

(74)

Dokler kreditna institucija upravičenka še vedno deluje, ne sme dejavno konkurirati na trgu ali začenjati novih dejavnosti. Njeno delovanje mora biti načeloma omejeno na nadaljevanje in dokončevanje dejavnosti za obstoječe stranke. Kakršno koli novo dejavnost z obstoječimi strankami je treba omejiti na spremembo pogojev v obstoječih pogodbah in prestrukturiranje obstoječih posojil, če take spremembe izboljšajo zadevno sedanjo neto vrednost sredstva.

(75)

Politika oblikovanja cen kreditne institucije, ki bo likvidirana, mora biti oblikovana tako, da spodbuja stranke k iskanju boljših možnosti.

(76)

Kadar je potrebno dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, na primer pri slabih bankah ali začasnih institucijah, ustanovljenih zgolj za pravilno likvidacijo kreditne institucije („premostitvena banka“), bi moralo biti dovoljenje omejeno na dejavnosti, ki so nujno potrebne za likvidacijo. Pristojni organ bi moral čim prej odvzeti dovoljenje za opravljanje bančnih storitev.

(77)

V okviru pravilne likvidacije je treba ohranjati čim manjše moralno tveganje, zlasti s preprečevanjem dodeljevanja dodatnih pomoči v korist delničarjev in imetnikov podrejenih dolžniških instrumentov. Zato se terjatve delničarjev in imetnikov podrejenih dolžniških instrumentov ne smejo prenašati v nobeno nadaljnjo gospodarsko dejavnost.

(78)

Oddelka 3.1.2 in 3.1.3 je treba smiselno upoštevati.

(79)

Prodaja kreditne institucije med postopkom pravilne likvidacije lahko vključuje državno pomoč kupcu, razen če ni prodaja organizirana prek odprtega in neomejenega konkurenčnega javnega razpisa ter se sredstva prodajo najboljšemu ponudniku. Tak konkurenčni razpis bi moral po potrebi omogočati prodajo delov institucije različnim ponudnikom.

(80)

Nadzorni organ bo pri ugotavljanju obstoja pomoči za kupca kreditne institucije ali njenih delov proučil zlasti, ali:

(81)

Kadar Nadzorni organ ugotovi obstoj pomoči kupcu, bo posebej ocenil združljivost navedene pomoči.

(82)

Če se pomoč odobri gospodarski dejavnosti, ki bo prodana (in ne kupcu navedene dejavnosti), se združljivost take pomoči pregleda posamično v skladu s temi smernicami. Če likvidacijski postopek vključuje prodajo gospodarskega subjekta z znatnim tržnim deležem, bo Nadzorni organ ocenil potrebo po ukrepih za omejitev izkrivljanja konkurence, ki je posledica pomoči navedenemu gospodarskemu subjektu, in preveril uspešnost poslovanja subjekta po prodaji. Nadzorni organ bo v oceni uspešnosti poslovanja upošteval velikost in moč kupca v primerjavi z velikostjo in močjo kupljene dejavnosti.

(83)

V izvajanje režimov držav Efte v zvezi s kreditnimi institucijami v težavah je lahko vključena možnost dodelitve pomoči za zagotovitev pravilne likvidacije kreditnih institucij v težavah, hkrati pa omejuje negativne učinke prelivanja na sektor in gospodarstvo na splošno.

(84)

Nadzorni organ meni, da se sheme pomoči za likvidacijo kreditnih institucij omejene velikosti (26) lahko odobrijo, če so oblikovane tako, da zagotavljajo skladnost z zahtevami glede porazdelitve bremena med delničarji in imetniki podrejenih dolžniških instrumentov iz točke 44 ter odpravljajo moralno tveganje in druge pomisleke, povezane s konkurenco.

(85)

Združljivost takih shem se bo ocenila na podlagi pogojev iz oddelka 3. Države Efte morajo pri priglasitvi sheme Nadzornemu organu zato predložiti podrobne informacije o postopku in pogojih za posredovanje v korist institucij upravičenk.

(86)

Ker se lahko stopnje izkrivljanja konkurence razlikujejo glede na vrsto institucije upravičenke in njen tržni položaj, bo morda potrebna posamična ocena, ki bo zagotovila, da postopek ne bo povzročil neupravičenega izkrivljanja konkurence. Zato je treba ukrepe pomoči v okviru odobrene sheme za kreditne institucije, katerih skupna sredstva presegajo 3 000 milijonov EUR, posamično priglasiti za odobritev.

(87)

Države Efte morajo redno, tj. vsaj enkrat na leto, predložiti poročila o delovanju katere koli sheme, ki je bila odobrena v skladu z oddelkom 6.4. V teh poročilih morajo biti navedene tudi informacije za vsako kreditno institucijo, ki je v postopku likvidacije v skladu z oddelkom 6.4.

(88)

Da bi lahko Nadzorni organ spremljal postopek pravilne likvidacije in njen učinek na konkurenco, morajo države Efte redno (vsaj enkrat na leto) predložiti poročila o poteku likvidacijskega postopka za vsako banko, ki bo likvidirana, na koncu postopka likvidacije pa še končno poročilo. V nekaterih primerih se lahko določi skrbnik spremljanja, skrbnik za odprodajo ali oba, da se zagotovi upoštevanje kakršnih koli pogojev in obveznosti v zvezi z odobritvijo pomoči.

(89)

Nadzorni organ bo načela iz teh smernic uporabljal od 1. decembra 2013.

(90)

Priglasitve, ki jih bo Nadzorni organ evidentiral pred 1. decembrom 2013, se bodo proučile glede na merila, ki so veljala ob priglasitvi.

(91)

Nadzorni organ bo proučil združljivost vsake pomoči, dodeljene brez odobritve, s Sporazumom EGP, ki zato krši člen 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča na podlagi teh smernic, če je vsa pomoč ali del pomoči dodeljen po datumu objave teh smernic v Uradnem listu Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

(92)

V vseh drugih primerih bo izvedel pregled na podlagi smernic o finančni krizi, veljavnih v času, ko je bila dodeljena pomoč.

(93)

Nadzorni organ bo po potrebi pregledal te smernice ter se pri tem posvetil zlasti spremembam tržnih pogojev ali zakonodajnega okolja, ki bi lahko vplivale na pravila, določena v njih.

(94)

Z dne 30. novembra 2013 se prekličejo smernice o bančništvu iz leta 2008.

(95)

Točka 47 smernic o oslabljenih sredstvih in Priloga 5 k navedenim smernicam se črtata.

(96)

Smernice o prestrukturiranju se spremenijo:

(1)

uporaba pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami (v nadaljnjem besedilu: smernice o bančništvu) (UL L 17, 20.1.2011, str. 1, in Dopolnilo EGP k Uradnemu listu Evropske unije št. 3, 20.1.2011, str. 1);

(2)

dokapitalizacija finančnih institucij ob trenutni finančni krizi (v nadaljnjem besedilu: smernice o dokapitalizaciji) (UL L 17, 20.1.2011, str. 1, in Dopolnilo EGP k Uradnemu listu Evropske unije št. 3, 20.1.2011, str. 1);

(3)

začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (v nadaljnjem besedilu: smernice o začasnem okviru) (UL L 17, 20.1.2011, str. 1, in Dopolnilo EGP k Uradnemu listu Evropske unije št. 3, 20.1.2011, str. 1);

(4)

obravnavanje oslabljenih sredstev v bančnem sektorju EGP (v nadaljnjem besedilu: smernice o oslabljenih sredstvih) (UL L 23, 27.1.2011, str. 31, in Dopolnilo EGP k Uradnemu listu Evropske unije št. 4, 27.1.2011, str. 1);

(5)

ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja in ocena ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji finančni krizi na podlagi pravil o državni pomoči (v nadaljnjem besedilu: smernice o prestrukturiranju) (UL L 282, 24.10.2013, str. 72, in Dopolnilo EGP k Uradnemu listu Evropske unije št. 58, 24.10.2013, str. 1).

Smernice o finančni krizi so bile nato dvakrat podaljšane, in sicer leta 2011 (v nadaljnjem besedilu: smernice o podaljšanju iz leta 2011) (UL L 332, 15.12.2011, str. 20, in Dopolnilo EGP k Uradnemu listu Evropske unije št. 67, 15.12.2011, str. 7) ter leta 2012 (v nadaljnjem besedilu: smernice o podaljšanju iz leta 2012) (UL L 282, 24.10.2013, str. 72, in Dopolnilo EGP k Uradnemu listu Evropske unije št. 58, 24.10.2013, str. 1).