1.

Z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 (2) je bil vzpostavljen sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: EU ETS), z Direktivo 2009/29/ES (3) pa je bil EU ETS izboljšan in razširjen z učinkom od 1. januarja 2013. Za Direktivo 2003/87/EC, kakor je bila spremenjena (4), se v nadaljnjem besedilu uporablja skrajšano ime „direktiva o ETS“. Direktiva 2009/29/ES je del zakonodajnega svežnja, ki vsebuje ukrepe za boj proti podnebnim spremembam ter pospeševanje obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije. Namen svežnja je bil predvsem doseči splošni okoljski cilj Unije, tj. 20-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 in 20-odstotni delež obnovljivih virov energije v skupni porabi energije v Uniji do leta 2020.

2.

Direktiva o ETS določa naslednje posebne in začasne ukrepe za nekatera podjetja: pomoč za nadomestitev povišanj cen električne energije, ki izvirajo iz vključitve stroškov emisij toplogrednih plinov zaradi EU ETS (v nadaljnjem besedilu: posredni stroški emisij), pomoč za naložbe visokoučinkovitim elektrarnam, vključno z novimi elektrarnami, ki so pripravljene na okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2 (elektrarne, pripravljene na CCS), možnost prehodno brezplačnih pravic v sektorju električne energije v nekaterih državah Efte (5) ter izvzetje nekaterih malih naprav iz EU ETS, če se lahko zmanjšanje emisij toplogrednih plinov doseže zunaj okvira EU ETS z nižjimi upravnimi stroški.

3.

Posebni in začasni ukrepi, določeni v okviru izvajanja direktive o ETS, vključujejo državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. V skladu z oddelkom II dela 2 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču morajo države Efte državno pomoč priglasiti Nadzornemu organu Efte in je ne smejo izvajati, dokler je Nadzorni organ Efte ne odobri.

4.

Za zagotovitev preglednosti in pravne varnosti te smernice pojasnjujejo merila združljivosti, ki se bodo uporabljala za navedene ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, kakor je bil izboljšan in razširjen z Direktivo 2009/29/ES.

5.

V skladu s testom tehtanja, opredeljenim v akcijskem načrtu državnih pomoči iz leta 2005 (6), je glavni cilj nadzora državnih pomoči v okviru izvajanja EU ETS zagotoviti, da bo rezultat ukrepov državne pomoči večje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot bi bilo doseženo brez pomoči, in da bodo pozitivni učinki pomoči večji od negativnih učinkov v smislu izkrivljanja konkurence na notranjem trgu. Državna pomoč mora biti potrebna za dosego okoljskega cilja EU ETS (potreba po pomoči) in mora biti omejena na najmanjšo potrebno, da se doseže želena stopnja varstva okolja (sorazmernost pomoči), ne da bi pri tem neupravičeno izkrivljala konkurenco in trgovino na notranjem trgu.

6.

Ker se bodo določbe, uvedene z Direktivo 2009/29/ES, uporabljale od 1. januarja 2013, se pred tem datumom državna pomoč ne more šteti za potrebno za zmanjševanje bremena, ki je posledica te direktive. Zato se lahko ukrepi, zajeti v teh smernicah, odobrijo samo za stroške, ki bodo nastali 1. januarja 2013 ali pozneje, razen za pomoč, vsebovano v možnosti dodelitve prehodno brezplačnih pravic za posodobitev proizvodnje električne energije (v nekaterih državah Efte), ki lahko pod določenimi pogoji vključuje pomoč za naložbe, ki se izvajajo od 25. junija 2009 in so vključene v nacionalni načrt.

7.

V skladu s členom 10a(6) direktive o ETS lahko države EGP odobrijo državno pomoč v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi stroškov, povezanih z emisijami toplogrednih plinov, vključenih v ceno električne energije, z namenom, da se ti stroški nadomestijo v skladu s pravili o državni pomoči. V teh smernicah „premestitev emisij CO2“ opisuje predvidevanja v zvezi s povečanji globalnih emisij toplogrednih plinov, kadar podjetja preselijo proizvodnjo v države zunaj EGP, ker ne morejo prenesti večjih stroškov, ki izvirajo iz EU ETS, na svoje stranke brez znatne izgube tržnega deleža.

8.

Ob odsotnosti zavezujočega mednarodnega sporazuma za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je omejitev tveganja za premestitev emisij CO2 okoljski cilj, saj je pomoč namenjena preprečevanju povečanja globalnih emisij toplogrednih plinov zaradi preselitve proizvodnje zunaj EGP. Hkrati pa lahko pomoč za posredne stroške emisij negativno vpliva na učinkovitost EU ETS. Ciljno slabo usmerjena pomoč bi upravičence razbremenila njihovih posrednih stroškov emisij, kar bi zmanjšalo spodbude za zmanjšanje emisij in inovacije v sektorju. Posledično bi morali stroške zmanjšanja emisij nositi predvsem drugi sektorji gospodarstva. Poleg tega bi taka državna pomoč lahko povzročila znatno izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, zlasti kadar se v različnih državah EGP podjetja v istem sektorju obravnavajo različno zaradi različnih proračunskih omejitev. Zato morajo biti te smernice namenjene doseganju treh specifičnih ciljev: zmanjšanju tveganja premestitve emisij CO2, ohranjanju cilja EU ETS glede stroškovno učinkovite dekarbonizacije in zmanjšanju izkrivljanja konkurence na notranjem trgu na najmanjšo možno raven.

9.

Med postopkom sprejemanja Direktive 2009/29/ES je Komisija sprejela izjavo (7), v kateri je opredelila glavna načela, ki jih namerava uporabljati v zvezi z državno pomočjo za nadomestitev posrednih stroškov emisij, da bi preprečila neupravičeno izkrivljanje konkurence.

10.

Komisija je na ravni Unije ocenila, v kakšen obsegu lahko sektor ali del sektorja vključi posredne stroške emisij v cene proizvodov brez znatne izgube tržnega deleža v korist naprav z višjimi emisijami CO2 zunaj Unije.

11.

Najvišji znesek pomoči, ki ga lahko odobrijo države EGP, je treba izračunati v skladu s formulo, ki upošteva raven izhodiščne proizvodnje naprave ali izhodiščne porabe električne energije v napravi v skladu z opredelitvijo iz teh smernic, ter faktor emisij CO2 za električno energijo, ki jo dobavljajo kurilne naprave na različnih geografskih območjih. Za pogodbe o dobavi električne energije, ki ne vključujejo nobenih stroškov CO2, državna pomoč ne bo odobrena. Ta formula zagotavlja, da je pomoč sorazmerna ter da vsebuje spodbude za učinkovitost električne energije in prehod s „sive“ na „zeleno“ električno energijo v skladu z uvodno izjavo 27 Direktive 2009/29/ES.

12.

Zaradi čim manjšega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu in ohranjanja cilja EU ETS glede doseganja stroškovno učinkovite dekarbonizacije pomoč poleg tega ne sme v celoti nadomestiti stroškov EUA v cenah električne energije in se mora postopoma zniževati. Pri državni pomoči za tekoče poslovanje je bistveno, da je intenzivnost pomoči degresivna, da se prepreči odvisnost od pomoči. Poleg tega degresivna intenzivnost pomoči ohranja tako dolgoročne spodbude za popolno internalizacijo okoljskih zunanjih učinkov kot tudi kratkoročne spodbude za prehod na generacijo tehnologij, ki povzročajo manjše izpuste CO2, hkrati pa poudarja začasni značaj pomoči in prispeva k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo.

13.

V skladu z izjavo, ki jo je Komisija dala Evropskemu svetu (8) v zvezi s členom 10(3) direktive o ETS o porabi prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi, lahko države EGP porabijo navedene prihodke med letoma 2013 in 2016 za podpiranje gradnje visokoučinkovitih elektrarn, vključno z novimi elektrarnami, pripravljenimi na CCS. V skladu s členom 33 Direktive Sveta 2009/31/ES z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida (9) pa morajo države EGP zagotoviti, da so upravljavci kurilnih naprav z nominalno električno močjo 300 megavatov ali več ocenili določene pogoje, in sicer razpoložljivost primernih območij shranjevanja, tehnično in ekonomsko izvedljivost transportnih zmogljivosti ter tehnično in ekonomsko izvedljivost naknadne vgradnje naprav za zajem CO2. Če je ocena pozitivna, je treba na območju naprave nameniti primeren prostor za opremo, potrebno za zajemanje in stiskanje CO2  (10).

14.

Pomoč mora biti namenjena povečanju varstva okolja, katerega rezultat so nižje emisije CO2 v primerjavi z obstoječo tehnologijo, ter usmerjena na odpravo tržne nepopolnosti, in sicer tako, da znatno vpliva na varstvo okolja. Pomoč mora biti potrebna, imeti mora spodbujevalni učinek in biti sorazmerna. Pomoč za izvajanje zajemanja in shranjevanja CO2 ne spada na področje uporabe teh smernic in se že presoja na podlagi drugih veljavnih pravil o državni pomoči, zlasti poglavja Smernic o državni pomoči za varstvo okolja (11).

15.

Za zagotovitev sorazmernosti pomoči se morajo najvišje intenzivnosti pomoči razlikovati glede na prispevek nove elektrarne k povečanju varstva okolja in zmanjšanju emisij CO2 (cilj direktive o ETS). Zato je treba nagraditi nove elektrarne, ki bodo začele izvajati celotno verigo CCS (tj. vgradnja opreme in dejanski začetek zajemanja, transporta in shranjevanja CO2) pred letom 2020, v primerjavi z novimi elektrarnami, ki so pripravljene na CCS, vendar ne bodo začele izvajati zajemanja in shranjevanja CO2 pred letom 2020. Poleg tega mora biti pri presoji dveh podobnih projektov za nove elektrarne, pripravljene na CCS, najvišja dovoljena intenzivnost pomoči višja za projekte, izbrane na podlagi resnično konkurenčnega postopka zbiranja ponudb z jasnimi, preglednimi in nediskriminatornimi merili, kar dejansko zagotavlja, da je pomoč omejena na najmanjši potreben znesek in da spodbuja konkurenco na trgu proizvodnje električne energije. V takih okoliščinah se lahko predpostavlja, da zadevne ponudbe odražajo vse možne koristi, ki jih lahko prinese dodatna naložba.

16.

V skladu s členom 10c direktive o ETS imajo države EGP, ki izpolnjujejo nekatere pogoje glede medsebojne povezanosti njihovega nacionalnega električnega omrežja ali deleža fosilnih goriv v proizvodnji električne energije in ravni BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem Unije, možnost, da začasno odstopajo od načela, da se vse pravice licitirajo na dražbi, in proizvajalcem električne energije, ki so začeli obratovati pred 31. decembrom 2008, ali proizvajalcem električne energije, za katere se je proces izvajanja naložbe za posodobitev dejansko začel pred 31. decembrom 2008, dodelijo brezplačne pravice. V zameno za brezplačno dodelitev pravic proizvajalcem električne energije morajo upravičene države EGP predložiti nacionalni načrt naložb („nacionalni načrt“), ki določa naložbe, ki jih izvajajo upravičenci do brezplačnih pravic ali drugi obrati za posodobitev in nadgradnjo infrastrukture, uvedbo čistih tehnologij in diverzifikacijo mešanice energetskih virov in virov oskrbe.

17.

To odstopanje od načela, da je treba vse pravice licitirati na dražbi, z zagotavljanjem prehodno brezplačnih pravic, vključuje državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ker se države EGP z dodelitvijo brezplačnih pravic odpovedo prihodku in proizvajalcem električne energije podelijo selektivno prednost. Proizvajalci električne energije lahko konkurirajo proizvajalcem električne energije v drugih državah EGP, kar posledično lahko izkrivlja ali bi lahko izkrivljajo konkurenco in vplivalo na trgovino na notranjem trgu. Državna pomoč je prisotna tudi na ravni naložb, ki jih bodo prejemniki brezplačnih pravic izvedli z manjšimi stroški.

18.

V skladu s členom 27 direktive o ETS lahko države EGP izvzamejo male naprave in bolnišnice iz EU ETS, če so predmet ukrepov, s katerimi se doseže enakovredno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Države EGP lahko predlagajo ukrepe, ki se uporabljajo za male naprave in bolnišnice in bodo dosegli prispevek k zmanjšanju emisij, ki bo enak prispevku, doseženemu z EU ETS. Navedena možnost izvzetja teh naprav iz EU ETS naj bi omogočala največjo korist v smislu znižanja upravnih stroškov za vsako tono ekvivalenta CO2, izvzeto iz ETS.

19.

Izvzetje malih naprav in bolnišnic iz EU ETS lahko vključuje državno pomoč. Države EGP imajo visoko stopnjo diskrecije pri odločanju, ali bodo male naprave izvzele iz EU ETS, in če se odločijo za to, katere vrste naprav bodo izvzele ter katere ukrepe bodo zahtevale. Zato ni mogoče izključiti, da lahko ukrepi, ki jih določijo države EGP, pomenijo gospodarsko prednost v korist malih naprav ali bolnišnic, izvzetih iz EU ETS, kar lahko povzroči ali bi lahko povzročilo izkrivljanje konkurence in vplivalo na trgovino na notranjem trgu.

20.

Te smernice se uporabljajo samo za posebne ukrepe pomoči, predvidene v okviru izvajanja direktive o ETS. Poglavje Smernic o državni pomoči za državno pomoč za varstvo okolja (12) za te smernice ne velja.

21.

V teh smernicah se uporabljajo opredelitve pojmov, določene v Dodatku I.

22.

Državna pomoč se lahko razglasi za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, če vodi k povečanju varstva okolja (zmanjšanju emisij toplogrednih plinov), ne da bi škodljivo vplivala na pogoje trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom. Pri oceni združljivosti ukrepa pomoči Nadzorni organ Efte tehta pozitiven učinek ukrepa pomoči pri doseganju cilja, ki je v skupnem interesu, in njegove potencialne negativne stranske učinke, kot je izkrivljanje trgovine in konkurence. Zato trajanje shem pomoči ne sme biti daljše od veljavnosti teh smernic. To pa ne posega v možnost, da država EGP ponovno priglasi ukrep, katerega trajanje je daljše od roka, določenega v odločbi Nadzornega organa Efte o odobritvi sheme.

23.

Za sektorje in dele sektorjev iz Dodatka II se bo pomoč za nadomestitev stroškov pravic EU ETS, ki so bili vključeni v ceno električne energije zaradi izvajanja direktive o ETS, ki bodo nastali od 1. januarju 2013 dalje, štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, če bodo izpolnjeni pogoji, določeni v tem oddelku.

24.

V teh smernicah je cilj pomoči preprečiti visoko tveganje premestitve emisij CO2 zaradi stroškov EUA, ki so bili vključeni v ceno električne energije in jih nosi upravičenec, če njegovi konkurenti iz tretjih držav nimajo podobnih stroškov CO2 v svojih cenah električne energije in če upravičenec teh stroškov ne more prenesti v cene proizvodov brez znatne izgube tržnega deleža.

25.

V teh smernicah se šteje, da je visoko tveganje premestitve emisij CO2 prisotno le, če je upravičenec dejaven v enem od sektorjev ali delov sektorjev iz Dodatka II.

26.

Intenzivnost pomoči ne sme presegati 85 % upravičenih stroškov, nastalih v letih 2013, 2014 in 2015, 80 % upravičenih stroškov, nastalih v letih 2016, 2017 in 2018, ter 75 % upravičenih stroškov, nastalih v letih 2019 in 2020.

27.

Najvišji znesek pomoči, ki se lahko izplača za posamezno napravo za proizvodnjo proizvodov v sektorjih in delih sektorjev iz Dodatka II, je treba izračunati v skladu z naslednjo formulo:

(a)

Če se za proizvode, ki jih proizvaja upravičenec, uporabljajo referenčni koeficienti učinkovitosti porabe električne energije iz Dodatka III, se najvišji znesek pomoči, ki se lahko izplača posamezni napravi za stroške, nastale v letu t, izračuna kot: V tej formuli je Ait intenzivnost pomoči v letu t, izražena kot delež (npr. 0,8); Ct je ustrezen faktor emisij CO2 (tCO2/MWh) (v letu t); Pt–1 je cena nestandardizirane terminske pogodbe na EUA v letu t–1 (EUR/tCO2); E je ustrezen referenčni koeficient učinkovitosti porabe električne energije za zadevni izdelek iz Dodatka III in BO je izhodiščna proizvodnja. Ti pojmi so opredeljeni v Dodatku I.

(b)

Če se za proizvode, ki jih proizvaja upravičenec, ne uporabljajo referenčni koeficienti učinkovitosti porabe električne energije iz Dodatka III, se najvišji znesek pomoči, ki se lahko izplača posamezni napravi za stroške, nastale v letu t, izračuna kot: V tej formuli je Ait intenzivnost pomoči v letu t, izražena kot delež (npr. 0,8); Ct je ustrezen faktor emisij CO2 (tCO2/MWh) (v letu t); Pt–1 je cena nestandardizirane terminske pogodbe na EUA v letu t–1 (EUR/tCO2); EF je referenčni koeficient porabe nadomestne električne energije, in BEC je izhodiščna poraba električne energije (MWh). Ti pojmi so opredeljeni v Dodatku I.

28.

Če naprava proizvaja proizvode, za katere se uporablja referenčni koeficient učinkovitosti porabe električne energije iz Dodatka III, in proizvode, za katere se uporablja referenčni koeficient porabe nadomestne električne energije, je treba porabo električne energije za posamezen proizvod določiti glede na zadevno tonažo proizvodnje posameznega proizvoda.

29.

Če naprava proizvaja proizvode, ki so upravičeni do pomoči (tj. spadajo v enega od upravičenih sektorjev ali delov sektorjev iz Dodatka II), in proizvode, ki niso upravičeni do pomoči, se najvišji znesek pomoči, ki se lahko izplača, izračuna le za proizvode, ki so upravičeni do pomoči.

30.

Pomoč se upravičencu lahko izplača v letu, v katerem nastanejo stroški, ali v letu zatem. Če se pomoč izplača v letu, v katerem nastanejo stroški, mora biti vzpostavljen mehanizem za naknadno prilagoditev plačil, ki zagotavlja, da bodo morebitna preplačila vrnjena pred 1. julijem naslednjega leta.

31.

Šteje se, da je zahteva po spodbujevalnem učinku izpolnjena, če so izpolnjeni vsi pogoji iz oddelka 3.1.

32.

Pomoč za naložbe, odobrena med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2016 za nove visokoučinkovite elektrarne, se bo štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, če bodo izpolnjeni pogoji, določeni v tem oddelku.

33.

Pomoč za naložbe novim visokoučinkovitim elektrarnam se lahko odobri samo, če sta izpolnjena oba spodnja pogoja:

34.

Države Efte morajo dokazati, da je pomoč namenjena odpravi tržne nepopolnosti, in sicer tako, da znatno vpliva na varstvo okolja. Pomoč mora imeti spodbujevalni učinek, kar pomeni, da povzroči spremembo ravnanja upravičenca do pomoči; to se dokaže z obratnim hipotetičnim scenarijem, ki dokazuje, da upravičenec brez pomoči ne bi izvedel naložbe. Poleg tega se projekt, ki prejme pomoč, ne sme začeti pred vložitvijo vloge za pomoč. Države Efte pa morajo dokazati tudi, da pomoč ne vpliva škodljivo na pogoje trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom, zlasti kadar je skoncentrirana na omejeno število upravičencev ali kadar je verjetno, da bo pomoč okrepila tržni položaj upravičencev (na ravni skupine podjetij).

35.

Upravičeni stroški bodo omejeni na skupne stroške naložbe v novo napravo (opredmetena in neopredmetena sredstva), ki so nujno potrebni za gradnjo nove elektrarne. V primeru gradnje elektrarne, pripravljene na CCS, bodo poleg tega upravičeni tudi stroški, ki so potrebni, da se dokaže splošna ekonomska in tehnična izvedljivost izvedbe celotne verige CCS. Stroški vgradnje opreme za zajemanje, transport in shranjevanje CO2 v okviru teh smernic ne bodo upravičeni, saj se pomoč za izvedbo CCS že presoja na podlagi poglavja Smernic o državni pomoči za varstvo okolja.

36.

Za nove visokoučinkovite elektrarne, ki so pripravljene na CCS in ki začnejo izvajati celotno verigo CCS pred letom 2020, pomoč ne sme preseči 15 % upravičenih stroškov.

37.

Za nove visokoučinkovite elektrarne, ki so pripravljene na CCS, vendar celotne verige CCS ne začnejo izvajati pred letom 2020 ter za katere se pomoč odobri na podlagi resnično konkurenčnega postopka zbiranja ponudb, ki spodbuja (i) okoljsko najprijaznejše tehnologije proizvodnje električne energije v novi elektrarni, katerih rezultat so nižje emisije CO2 v primerjavi z obstoječo tehnologijo, in (ii) konkurenco na trgu proizvodnje električne energije, pomoč ne sme preseči 10 % upravičenih stroškov. Tak postopek zbiranja ponudb mora temeljiti na jasnih, preglednih in nediskriminatornih merilih ter mora omogočati sodelovanje zadostnega števila podjetij. Poleg tega mora biti proračun v zvezi s postopkom zbiranja ponudb zavezujoča omejitev v smislu, da vsi upravičenci ne morejo prejeti pomoči.

38.

Za nove visokoučinkovite elektrarne, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točk 36 in 37, pomoč ne sme preseči 5 % upravičenih stroškov.

39.

Če se izvajanje celotne verige CCS ne začne pred letom 2020, se pomoč zniža na 5 % upravičenih stroškov naložbe oziroma na 10 % upravičenih stroškov, če so izpolnjeni pogoji iz točke 37 oddelka 3.2. V primeru vnaprejšnjega izplačila pomoči države EGP poskrbijo, da jim upravičenci vrnejo preplačani znesek pomoči.

40.

Od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2019 se bo pomoč, zajeta v možnosti prehodne brezplačne dodelitve pravic za posodobitev proizvodnje električne energije in naložbe, vključene v nacionalne načrte v skladu s členom 10c direktive o ETS štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, če bodo izpolnjeni vsi spodaj navedeni pogoji:

41.

Upravičeni stroški morajo biti omejeni na skupne stroške naložb (opredmetena in neopredmetena sredstva) iz nacionalnega načrta, ki ustrezajo tržni vrednosti brezplačnih pravic (izračunani v skladu s Sklepom Komisije z dne 29. marca 2011 (17) ali drugimi ustreznimi smernicami, ki se uporabljajo v času odobritve pomoči), dodeljenih posameznemu upravičencu, ne glede na stroške in koristi poslovanja zadevne naprave.

42.

Pomoč ne sme presegati 100 % upravičenih stroškov.

43.

Pomoč, vključena v izvzetju malih naprav ali bolnišnic iz EU ETS od 1. januarja 2013, se bo štela za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, če bodo male naprave ali bolnišnice predmet ukrepov, s katerimi bo doseženo enakovredno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v smislu člena 27 direktive o ETS in če bo država Efte izpolnjevala pogoje iz člena 27 direktive o ETS.

44.

Šteje se, da je zahteva po spodbujevalnem učinku izpolnjena, če so izpolnjeni vsi pogoji iz oddelka 3.4.

45.

Države Efte morajo dokazati, da je pomoč, odobrena upravičencu, omejena na najmanjši potreben znesek. Države Efte lahko zlasti odobrijo pomoč nižjih intenzivnosti od tistih, ki so navedene v teh smernicah.

46.

Zgornjih mej pomoči, določenih v teh smernicah, ni dovoljeno preseči ne glede na to, ali se podpora v celoti financira iz državnih virov ali jo delno financira Unija.

47.

Pomoč, ki se šteje za združljivo v skladu s temi smernicami, se ne sme kombinirati z drugo državno pomočjo v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP ali z drugimi oblikami financiranja s strani Unije, če je zaradi takega prekrivanja intenzivnost pomoči višja od intenzivnosti, določene v teh smernicah. Kadar pa so izdatki, ki so upravičeni do pomoči za ukrepe, zajete v teh smernicah, v celoti ali delno upravičeni tudi do pomoči za druge namene, se za skupni del uporablja najugodnejša zgornja meja pomoči v skladu z veljavnimi pravili.

48.

V skladu z delom II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (18) ter Sklepom št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 (19) morajo države Efte Nadzornemu organu Efte predložiti letna poročila.

49.

Poleg zahtev, določenih v delu II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču in Sklepu št. 195/04/COL, morajo letna poročila za ukrepe okoljske pomoči vsebovati dodatne informacije o zadevnih odobrenih shemah. Države Efte morajo v svoja letna poročila vključiti zlasti naslednje podatke:

50.

Nadzorni organ Efte bo redno spremljal pomoč, odobreno podjetjem v sektorjih in delih sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi stroškov pravic EU ETS, ki so bili vključeni v ceno električne energije, opisano v oddelku 3.1. Pri tem bo posodobila svoje podatke o obsegu posrednih stroškov, vključenih v cene električne energije, in možnih posledicah za premestitev emisij CO2.

51.

V zvezi s pomočjo, odobreno za nove visokoučinkovite elektrarne, vključno z elektrarnami, pripravljenimi na CCS, morajo države Efte v svoja letna poročila vključiti naslednje podatke:

52.

Nadzorni organ Efte meni, da so potrebni nadaljnji ukrepi za izboljšanje preglednosti državne pomoči v državah Efte. Zlasti mora biti zagotovljeno, da imajo države Efte, gospodarski subjekti, zainteresirane strani in Nadzorni organ Efte enostaven dostop do celotnih besedil vseh veljavnih shem okoljske pomoči.

53.

Ta cilj se lahko doseže z vzpostavitvijo spletnih strani. Zato bo Nadzorni organ Efte pri ocenjevanju shem pomoči sistematično zahteval od zadevne države Efte, da objavi celotno besedilo vseh končnih shem pomoči na spletu in da Nadzornemu organu Efte sporoči spletni naslov objave.

54.

Države Efte morajo zagotoviti, da se vodijo podrobne evidence o odobritvi pomoči za vse ukrepe. Te evidence, ki morajo vsebovati vse podatke, potrebne za ugotovitev, ali so bili izpolnjeni pogoji glede upravičenih stroškov in največje dovoljene intenzivnosti pomoči, je treba hraniti 10 let od datuma odobritve pomoči in na zahtevo predložiti Nadzornemu organu Efte.

55.

Nadzorni organ Efte bo te smernice uporabljal od dneva, ki sledi dnevu njihove objave v Uradnem listu Evropske unije in Dopolnilu EGP.

56.

Te smernice se bodo uporabljale do 31. decembra 2020. Po posvetovanju z državami Efte jih lahko Nadzorni organ Efte spremeni pred tem datumom na podlagi pomembnih pomislekov v zvezi s politiko konkurence ali okoljsko politiko oziroma zaradi upoštevanja drugih politik EGP ali mednarodnih zavez. Take spremembe so lahko potrebne zlasti zaradi prihodnjih mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb in prihodnje zakonodaje o podnebnih spremembah v EGP. Nadzorni organ Efte lahko opravi revizijo teh smernic vsaki dve leti po začetku njihove veljavnosti.

57.

Nadzorni organ Efte bo te smernice uporabljal v zvezi z vsemi priglašenimi ukrepi pomoči, o katerih bo moral sprejeti odločitev po objavi teh smernic v Uradnem listu in Dopolnilu EGP, tudi če so bili projekti priglašeni pred njihovo objavo. Za nezakonito pomoč bo Nadzorni organ Efte uporabljal pravila iz poglavja Smernice o državni pomoči glede pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (20).