15.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/70

(1)

Predsednik Nadzornega organa je v dopisu z dne 10. oktobra 2008, po tem ko so bili oktobra 2008 izmenjani neuradni dopisi in ko je islandski parlament („Althingi“) 6. oktobra sprejel Zakon št. 125/2008 o organu za izplačila iz državne blagajne zaradi nepredvidenih razmer na finančnem trgu itd. (v nadaljnjem besedilu: zakon o izrednih razmerah), s katerim je Islandija dobila obsežna pooblastila za poseganje v bančni sektor, islandske organe pozval, naj Nadzornemu organu priglasijo ukrepe državne pomoči, sprejete v okviru zakona o izrednih razmerah. Temu so sledili občasni nadaljnji stiki in dopisi, med drugim predvsem dopis, ki ga je 18. junija 2009 poslal Nadzorni organ, da je islandske organe opomnil o obveznosti priglasitve vsakega ukrepa državne pomoči ter o klavzuli o zamrznitvi iz člena 3 Protokola 3. Islandski organi so 15. septembra 2010 po nadaljnji izmenjavi dopisov navsezadnje za nazaj priglasili državno pomoč, vključeno v ponovno vzpostavitev nekaterih dejavnosti banke Glitnir ter ustanovitev in kapitalizacijo nove banke New Glitnir (pred tem datumom preimenovane v Íslandsbanki) (2).

(2)

Nadzorni organ Efte je z dopisom z dne 15. decembra 2010 (3) islandske organe obvestil, da se je odločil začeti postopek iz člena 1(2) dela I Protokola 3 v zvezi z ukrepi, ki jih je država Islandija sprejela za ponovno vzpostavitev nekaterih dejavnosti (nekdanje) banke Glitnir Bank hf ter ustanovitev in kapitalizacijo banke New Glitnir Bank hf, zdaj preimenovane v Íslandsbanki (odločba o začetku postopka) (4). Nadzorni organ je tudi zahteval, naj se v šestih mesecih predloži podroben načrt prestrukturiranja banke Íslandsbanki.

(3)

Nadzorni organ je v elektronski pošti z dne 24. marca 2011 (5) prejel pripombo zainteresiranih strani, ki je bila islandskim organom posredovana 25. maja 2011. Islandski organi se na to pripombo niso odzvali.

(4)

Islandski organi so v dopisu z dne 31. marca 2011 predložili načrt prestrukturiranja banke Íslandsbanki. Po prevzemu banke Byr novembra 2011 pa so islandski organi 22. februarja 2012 predložili nov načrt prestrukturiranja banke Íslandsbanki (6).

(5)

Nadzorni organ je 11. julija 2011 in 13. februarja 2012 zahteval informacije v zvezi z načrtom prestrukturiranja. Islandski organi so na ti zahtevi odgovorili 17. oktobra 2011 in 13. marca 2012. Končne različice zavez so bile predložene 16. maja 2012 in 6. junija 2012 (7).

(6)

Poleg tega se je Nadzorni organ z islandskimi organi sestal 7. junija 2011 in 27.–28. februarja 2012.

(7)

Nadzorni organ bo v tem oddelku opisal tiste dogodke, dejstva ter gospodarski, politični in regulativni razvoj, ki se nanašajo na padec in prestrukturiranje islandskega finančnega sistema od oktobra 2008 do datuma, ki se zdi potreben za določitev okvira, znotraj katerega je bila izvedena ocena obravnavanih ukrepov pomoči. Pred tem pa bo kronološko pregledal zlom banke Glitnir.

(8)

Septembra 2008 so se v številnih večjih globalnih finančnih institucijah začele pojavljati resne težave. Sredi pretresa na globalnih finančnih trgih in po zlomu družbe Lehman Brothers septembra 2008 so imele tri največje komercialne banke na Islandiji, ki so v prejšnjih letih doživele nenavadno rast, težave pri refinanciranju svojih kratkoročnih dolgov, prav tako pa so zabeležile tudi naval na vloge. Družba Lehman Brothers je 15. septembra zaprosila za zaščito pred stečajem, istega dne pa je bilo objavljeno, da bo banka Bank of America prevzela družbo Merrill Lynch.

(9)

Drugje je eno največjih bank Združenega kraljestva morala prevzeti družba Lloyds TSB. Medtem je imela banka Glitnir večje težave pri financiranju svojih dejavnosti. Izdaja obveznic je morala biti zaradi pomanjkanja zanimanja ukinjena, prodaja premoženja ni bila zaključena, nemška banka pa je zavrnila podaljšanje dveh posojil, ocenjenih na 150 milijonov EUR. Tržne razmere so se po padcu družbe Lehman Brothers tudi dramatično poslabšale.

(10)

Predsednik upravnega odbora banke Glitnir je 25. septembra 2008 stopil v stik s Centralno banko Islandije, da jo je obvestil o tem, da je imela banka Glitnir takojšnji primanjkljaj v višini 600 milijonov EUR zaradi posojil, ki jih je morala izplačati oktobra. Dne 29. septembra je bilo objavljeno, da bo islandska vlada banki Glitnir zagotovila 600 milijonov EUR v zameno za 75 % njenega lastniškega deleža. Vendar je dejstvo, da je 600 milijonov EUR pomenilo skoraj četrtino deviznih rezerv Islandije in da je imela banka Glitnir že nekaj časa težave pri refinanciranju, njen dolg pa je bil ocenjen na 1,4 milijarde EUR, kar naj bi odplačala v naslednjega pol leta, na podlagi javno dostopnih informacij kazalo na to, da predlog ni bil verjeten (8). Izkazalo se je, da je vrednost izdanih delnic banke Glitnir v enem dnevu padla z več kot 200 milijard ISK na 26 milijard ISK.

(11)

Ne le v tujini, ampak tudi na Islandiji so ljudje množično dvigovali vloge z islandskih bank. Domači dvigi so postali tako številčni, da so islandske banke in Centralna banka Islandije na neki stopnji skoraj izkusile pomanjkanje denarnih sredstev. Kreditna agencija Moody's je 30. septembra 2008 znižala bonitetno oceno banke Glitnir, ki je zadevala obveznosti odplačevanja nadaljnjih posojil. Temu pa so sledili pozivi h kritju več kot milijarde EUR. Banka Glitnir je morala 7. oktobra 2008 prositi islandski Organ za finančni nadzor, naj jo vzame pod nadzor (9).

(12)

Islandski organi so v priglasitvi pomoči za banko New Glitnir (pozneje preimenovano v Íslandsbanki) pojasnili, da so bili razlogi za zlom islandskega bančnega sektorja in njihova potreba po poseganju v ta sektor precej podrobno pojasnjeni v poročilu posebne preiskovalne komisije, ki jo je ustanovil islandski parlament (10), katere nalogi sta bili preiskovanje in analiziranje procesov, zaradi katerih je prišlo do zloma treh glavnih bank. Nadzorni organ v nadaljevanju povzema ugotovitve te komisije glede vzrokov za propad, ki so najpomembnejši za zlom banke Glitnir. Te informacije izhajajo iz poglavij 2 (Povzetek) in 21 (Vzroki za zlom islandskih bank – odgovornost, napake in malomarnost) poročila posebne preiskovalne komisije.

(13)

Zaradi svetovnega znižanja likvidnosti na finančnih trgih, ki se je začelo leta 2007, je sčasoma prišlo do zloma treh glavnih islandskih bank, katerih poslovne dejavnosti so postajale čedalje bolj odvisne od pridobivanja sredstev prek mednarodnih trgov. Vendar so bili razlogi za zlom islandskih bank kompleksni in številni. Posebna preiskovalna komisija je raziskala vzroke, zaradi katerih je prišlo do zloma teh glavnih bank, omeniti je treba tudi, da se je večina ugotovitev nanašala na vse tri banke in da so mnoge medsebojno povezane. Vzroki za propad, povezani z dejavnostmi bank, so na kratko povzeti v nadaljevanju.

(14)

Posebna preiskovalna komisija je ugotovila, da so banke v letih pred zlomom s povečanjem bilanc stanja in posojilnih portfeljev presegle svoje operativne in poslovodne zmožnosti. Združena sredstva treh bank so se eksponentno povečala z 1,4 milijarde ISK (11) v letu 2003 na 14,4 milijarde ISK ob koncu druge četrtine leta 2008. Pomembno je, da je k znatnemu delu rasti treh bank prispevalo posojanje tujim strankam, kar se je precej razmahnilo med letom 2007 (12), in sicer najbolj opazno po začetku mednarodne likvidnostne krize. Posebna preiskovalna komisija je na podlagi tega ugotovila, da je precej tega povečanja posojanja izhajalo iz posojil podjetjem, ki so jim kredit zavrnili drugje. V poročilu je bilo tudi ugotovljeno, da je samo po sebi bolj tvegano investicijsko bančništvo postalo vedno bolj značilno za dejavnosti bank, rast pa je še prispevala k težavam.

(15)

Dostop do mednarodnih finančnih trgov, izkoriščanje dobrih bonitetnih ocen in dostop do evropskih trgov prek Sporazuma EGP so omogočili velik del rasti bank. Islandske banke so si leta 2005 pod dokaj ugodnimi pogoji izposodile 14 milijard EUR na trgu tujih dolžniških vrednostnih papirjev. Ko je postal dostop do trga evropskih dolžniških vrednostnih papirjev bolj omejen, so banke svoje dejavnosti financirale na trgih ZDA, s tem da so islandske dolžniške vrednostne papirje zapakirale v finančne instrumente, zavarovane z dolžniškimi instrumenti. Banke so se v obdobju pred zlomom vedno bolj zanašale na kratkoročno zadolževanje, zaradi česar so nastala večja in po mnenju posebne preiskovalne komisije predvidljiva tveganja za refinanciranje.

(16)

Glavni lastniki so bili v primeru vsake glavne islandske banke med največjimi dolžniki (13). Banka Glitnir je dodelila znatna posojila glavnim delničarjem skupine Baugur in z njimi povezanim strankam, zlasti skupini FL. Ko se je znatno povečal poslovni delež skupin Baugur in FL v banki, je bil spomladi leta 2007 imenovan nov upravni odbor banke Glitnir. V zadnjem delu leta 2007 in v začetku leta 2008 so se posojila skupini Baugur in družbam, povezanim s to skupino, skoraj podvojila, tako da so posojila tej skupini na vrhuncu znašala 80 % lastniškega kapitala banke (14). Kljub temu da je začela imeti banka Glitnir težave z likvidnostjo in refinanciranjem, so se povečala posojila glavnim delničarjem. Po mnenju posebne preiskovalne komisije so se nekateri delničarji kot lastniki presenetljivo lahko zadolževali pri banki. Poleg tega so po njenih ugotovitvah obstajali močni indici, da sta skupini Baugur in FL skušali nedopustno vplivati na upravljanje banke ter da so se meje med interesi največjih delničarjev in interesi banke zabrisale. Poudarjanje prednosti glavnih delničarjih je torej škodilo drugim delničarjem in upnikom. Neodplačano posojilo skupini Baugur in povezanim družbam je po zlomu banke znašalo približno 2 milijardi EUR, kar je bilo okrog 70 % njenega lastniškega kapitala. Posebna preiskovalna komisija se je spraševala tudi o dejavnosti skladov denarnega trga, ki so jih upravljale hčerinske družbe bank, ki so veliko vlagale v vrednostne papirje, povezane z lastniki bank. Sklad Glitnir, podružnica banke Glitnir, je z naložbo 20 % svojega celotnega kapitala v vrednostne papirje skupin Baugur in FL tema skupinama posodil okrog 300 milijonov EUR.

(17)

V zvezi z neobičajno izpostavljenostjo glavnim delničarjem je posebna preiskovalna komisija ugotovila, da banke niso imele dovolj raznovrstnih portfeljev sredstev. Ta komisija je menila, da so se evropski predpisi o veliki izpostavljenosti razlagali ozko, zlasti v primeru delničarjev, in da so se skušale banke izogniti predpisom.

(18)

Čeprav je bil količnik kapitala banke Glitnir in dveh drugih glavnih islandskih bank po poročilih vedno rahlo višji od najnižje zakonsko določene stopnje, je posebna preiskovalna komisija ugotovila, da količniki kapitala niso natančno izražali finančne moči bank. To je bilo zaradi tega, ker so bile lastne delnice bank prek primarnih zavarovanj in terminskih pogodb o delnicah izpostavljene tveganju. Osnovni kapital, ki so ga financirale družbe same, posebna preiskovalna komisija pa ga je opredelila kot „šibek lastniški kapital“ (15), je pomenil več kot eno četrtino kapitalske osnove bank (ob primerjavi z osnovno sestavino kapitala, tj. lastniškim kapitalom delničarjev, od česar se odštejejo neopredmetena sredstva, pa več kot polovico). Poleg tega so se pojavile težave, ki jih je povzročilo tveganje, da so bile banke zaradi delnic v vzajemni lasti izpostavljene. Banke so do sredine leta 2008 neposredno financirale lastne delnice ter navzkrižno financirale delnice drugih dveh bank, kar je znašalo približno 400 milijard ISK, tj. okrog 70 % osnovne sestavine kapitala. Po mnenju posebne preiskovalne komisije je bil obseg financiranja lastniškega kapitala delničarjev z izposojanjem iz sistema tolikšen, da je bila ogrožena stabilnost sistema. Banke so imele precejšnje količine lastnih delnic kot zavarovanje za posojanje, zato se je, s tem ko so padle cene delnic, zmanjšala kakovost njihovega posojilnega portfelja. To je vplivalo na uspešnost bank in ustvarilo nadaljnji negativen pritisk na cene delnic, banke so kot odziv na to (po domnevah posebne preiskovalne komisije glede na razpoložljive informacije) skušale umetno ustvariti nenormalno povpraševanje po lastnih delnicah.

(19)

Bilanca stanja treh glavnih bank (skupaj) je leta 2001 znašala malo več kot letni bruto domači proizvod (BDP) Islandije. Banke so do konca leta 2007 postale mednarodne, njihova sredstva pa so za devetkrat presegala islandski BDP. V poročilu posebne preiskovalne komisije je navedeno, da so opazovalci do leta 2006 pripomnili, da je bančni sistem prerasel zmogljivost Centralne banke Islandije, in so dvomili, da bi lahko izpolnila vlogo posojilodajalca v skrajni sili. Islandski kratkoročni dolgovi (v glavnem nastali zaradi financiranja bank) so bili do konca leta 2007 petnajstkrat višji kot devizne rezerve, tuje vloge v treh bankah pa so bile osemkrat višje kot devizne rezerve. Jamstveni sklad depozitarjev in vlagateljev je imel minimalna sredstva v primerjavi z bančnimi vlogami, za katere naj bi ponujal jamstvo. Po ugotovitvah posebne preiskovalne komisije je bila Islandija zaradi teh dejavnikov dovzetna za naval na banke.

(20)

Posebna preiskovalna komisija je ugotovila, da ustrezni nadzorni organi na Islandiji niso imeli potrebne verodostojnosti, ker posojilodajalec v skrajni sili ni imel zadostnih sredstev. V poročilu je bilo ugotovljeno, da Organ za finančni nadzor in Centralna banka Islandije nista imela strokovnega znanja in izkušenj za urejanje bank v težkih gospodarskih časih, lahko pa bi ukrepala, da bi se zmanjšala stopnja tveganja, ki je nastajala v bankah. Organ za finančni nadzor, na primer, ni rasel v enakem obsegu kot banke, prakse upravnega organa tudi niso bile v koraku s hitrim razvojem dejavnosti bank. Poročilo je prav tako kritično do vlade, saj ugotavlja, da bi morali nacionalni organi ukrepati, tako da bi z zmanjšanjem velikosti bank ali z zahtevo, naj ena ali več bank svoj sedež premakne v tujino, zmanjšali možni vpliv bank na gospodarstvo (16).

(21)

V poročilu posebne preiskovalne komisije so navedeni dogodki v zvezi s širšim gospodarstvom, ki so prav tako vplivali na hitro rast bank in prispevali, da sta bila obseg in vpliv med sektorji finančnih storitev ter preostalim gospodarstvom v neravnotežju. V poročilu je bilo ugotovljeno, da so k čezmerni širitvi in neravnotežju najverjetneje prispevale vladne politike (zlasti fiskalna politika) ter da monetarna politika Centralne banke Islandije ni bila dovolj restriktivna. V poročilu so tudi opozorili, da je bila sprostitev pravil v islandskem stanovanjskem finančnem skladu „ena največjih napak v monetarnem in fiskalnem upravljanju, narejena v obdobju, ki je vodilo do zloma bank“ (17). V poročilu je kritično obravnavano tudi to, s kakšno lahkoto so si banke izposojale od Centralne banke Islandije, pri čemer so se zaloge kratkoročnih zavarovanih posojil Centralne banke Islandije povečale s 30 milijard ISK jeseni leta 2005 na 500 milijard ISK do začetka oktobra 2008.

(22)

V poročilu je navedeno, da je bila leta 2006 vrednost islandske krone netrajnostno visoka, islandski primanjkljaj tekočega računa je znašal več kot 16 % BDP, obveznosti v tujih valutah, od katerih so bila odšteta sredstva, pa so znašale skoraj celotni letni BDP. Obstajali so pogoji za finančno krizo. Krona je do konca leta 2007 izgubljala vrednost, razmiki kreditne zamenjave na Islandiji in banke pa so eksponentno rastli.

(23)

Islandski organi so se po zlomu treh glavnih komercialnih bank oktobra 2008 (vključno z banko Glitnir) znašli pred izzivom brez primere, tj. zagotoviti nadaljnje bančne dejavnosti na Islandiji (18). Islandska vlada je upoštevala politiko, v osnovi določeno v zakonu o izrednih razmerah (19), ki ga je islandski parlament sprejel 6. oktobra 2008. Organu za finančni nadzor so bile s tem zakonom dodeljene izredne pristojnosti, in sicer da prevzame nadzor nad finančnimi podjetji ter da po potrebi proda njihova sredstva in obveznosti. Minister za finance je bil v imenu ministrstva za finance pooblaščen, da izplačuje sredstva za ustanavljanje novih finančnih podjetij. Poleg tega bi imele vloge v stečajnih postopkih finančnih podjetij prednost pred drugimi terjatvami. Vlada je izjavila, da se bodo vloge v domačih komercialnih bankah in hranilnicah ter njihovih podružnicah na Islandiji v celoti zaščitile.

(24)

Prednostne naloge politike so bile sprva osredotočene na zavarovanje osnovnega delovanja domačih bančnih in plačilnih sistemov ter sistemov poravnav. Islandska vlada je v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) v prvih tednih po zlomu tudi pripravila gospodarski program, na podlagi česar je bila 20. novembra 2008 odobrena islandska zahteva, naj ji MDS zagotovi dvoletni „stand-by“ aranžma, v kar je bilo zajeto posojilo MDS v višini 2,1 milijarde USD, s čimer naj bi se okrepile islandske devizne rezerve. Druge nordijske države ter nekateri drugi trgovinski partnerji pa so zagotovili dodatna posojila v višini do 3 milijard USD. Od posojila MDS je bilo 827 milijonov USD takoj na voljo, preostali znesek pa je bil na podlagi četrtletnih pregledov programa izplačan v osmih enakih obrokih.

(25)

Program MDS je bil stabilizacijski program s široko osnovo s poudarkom na treh glavnih ciljih. Prvič, stabilizirati in obnoviti zaupanje v krono, da se omeji negativni učinek krize na gospodarstvo. V te ukrepe je bila zajeta uvedba kapitalskih kontrol, ki naj bi okrnile beg kapitala. Drugič, v program je bila vključena obsežna strategija za prestrukturiranje bank, katere končni cilj je bila obnova uspešno delujočega finančnega sistema na Islandiji ter zaščita mednarodnih finančnih odnosov države. Pomožni cilji so med drugim zajemali: zagotoviti pravično vrednotenje bančnih sredstev, čim bolj povečati vračilo sredstev in okrepiti prakse nadzora. Tretjič, cilj programa je bilo zagotavljanje vzdržnih javnih financ, s tem da se omeji socializacija izgub v propadlih bankah in izvede srednjeročni program fiskalne konsolidacije.

(26)

Islandski organi so poudarili, da so imeli zaradi izrednih okoliščin, povezanih z obsežnostjo bančnega sistema v zvezi s finančno zmogljivostjo državne blagajne, na voljo omejene možnosti politike. Opirali so se torej na rešitve, ki so se v mnogočem razlikovale od ukrepov, ki so jih sprejele vlade drugih držav, katerih finančna stabilnost je bila ogrožena.

(27)

Tri velike komercialne banke: banke Glitnir, Landsbanki Íslands in Kaupthing, so bile na podlagi zakona o izrednih razmerah razdeljene v „nekdanje“ in „nove“ banke. Za prevzem domačih dejavnosti nekdanjih bank je minister za finance ustanovil tri družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih je imenoval tudi upravni odbor. Nadzor nad nekdanjimi bankami je prevzel Organ za finančni nadzor, ki je v glavnem domača sredstva in obveznosti (vloge) teh bank dodelil novim bankam, ki so nadaljevale bančne dejavnosti na Islandiji, nekdanje banke pa so bile dane pod nadzor vsaka svojega odbora za razpustitev (20). Tuja sredstva in obveznosti so bile večinoma vložene v nekdanje banke, za katere so bili pozneje uvedeni postopki likvidacije, sčasoma so se zaprle tudi vse dejavnosti v tujini (21).

(28)

V začasnih začetnih bilancah stanja treh novih bank z dne 14. novembra 2008 je bilo ocenjeno, da so združena celotna sredstva bank znašala 2 886 milijard ISK, pri čemer naj bi država prispevala lastniški kapital v višini 385 milijard ISK. Celotni znesek obveznic, ki naj bi jih kot plačilo za vrednost sredstev, prenesenih v presežek obveznosti, izdale nove banke v korist nekdanjih bank, je bilo ocenjeno na 1 153 milijard ISK. Za izvedbo ocen vrednosti prenesenih sredstev in obveznosti je Organ za finančni nadzor imenoval podjetje Deloitte LLP. V tem procesu se je pokazalo, da iz neodvisne ocene ne bodo izhajale fiksne vrednosti prenesenih neto sredstev, ampak vrednosti v določenem razponu. Prav tako se je izkazalo, da bančni upniki niso soglašali glede postopka vrednotenja, ki so ga obravnavali kot pristranskega, pritoževali so se tudi, da niso mogli zaščiti svojih interesov. Zaradi teh zapletov se je politika za poravnavanje računov med nekdanjimi in novimi bankami spremenila, tako naj bi stranke posledično dogovore o vrednosti prenesenih neto sredstev skušale doseči s pogajanji, namesto da bi se zanašale na vrednotenja neodvisnih strokovnjakov.

(29)

Jasno je bilo, da bi stranke težko dosegle dogovore o vrednotenjih, saj so bila očitno podvržena številnim domnevam, o katerih se stranke verjetno ne bi strinjale. Država je nameravala doseči soglasje o temeljnih ocenah, s čimer bi se zagotovili trdni temelji za začetno kapitalizacijo novih bank. Stabilne cene sredstev bi lahko prek temeljne ocene pripisali upnikom v obliki pogojno zamenljivih obveznic ali povečanj vrednosti osnovnega kapitala bank, saj je med pogajanji postalo jasno, da bi se lahko odbora za razpustitev bank Glitnir in Kaupthing ter večina njunih upnikov zanimali za pridobivanje kapitalskih deležev novih bank, zaradi tega bi lahko imeli koristi od morebitnih povečanj vrednosti prenesenih sredstev.

(30)

Celotna kapitalizacija treh novih bank in podlaga za sporazume z upniki nekdanjih bank je bila objavljena 20. julija 2009. Vlada, kot edina lastnica treh novih bank, je dosegla glavne točke sporazumov z odbori za razpustitev nekdanjih bank v zvezi s tem, kako se bo doseglo in izplačalo nadomestilo za prenos neto sredstev v nove banke. V to so bili v zvezi z dvema novima bankama, Íslandsbanki in New Kaupthing (pozneje preimenovana v Arion Bank), vključeni pogojni sporazumi, v skladu s katerimi naj bi nekdanje banke v nove banke vpisale večinske deleže v lastniškem kapitalu.

(31)

Odbori za razpustitev nekdanjih bank so se oktobra 2009 (banka Glitnir) ter decembra 2009 (banki Kaupthing in Landsbanki Islands) na podlagi zgornjih okvirnih sporazumov odločili za izvršitev možnosti, doseženih s pogajanji, in za vpis v delež novih bank. Vlada je 18. decembra 2009 objavila, da je bila sanacija banke končana ter da so bili o poravnavah glede sredstev, prenesenih iz nekdanjih bank na nove, doseženi sporazumi z islandskimi organi in novimi bankami na eni strani in odbori za razpustitev bank Glitnir, Landsbanki Íslands in Kaupthing v imenu njihovih upnikov na drugi, nove banke pa so bile nato v celoti financirane.

(32)

Izkazalo se je, da se je prispevek iz državne blagajne v lastniški kapital novih bank precej zmanjšal, in sicer s prvotno predvidenih 385 milijard ISK na 135 milijard ISK v obliki osnovnega kapitala, v primeru dveh od treh bank, tj. bank Íslandsbanki in Arion, pa približno na 55 milijard ISK kapitala 2. reda v obliki podrejenih dolgov ali skupno 190 milijard ISK. Poleg tega sta banki Íslandsbanki in Arion iz državne blagajne prejeli določena likvidnostna posojila. Osnovni kapital, ki so ga nekdanje banke zagotovile novim, je v celoti znašal približno 156 milijard ISK. Skupna kapitalizacija novih bank je torej znašala približno 346 milijard ISK. V sporazumih je bilo tako določeno, da država treh bank ne bo obdržala v popolni lasti, temveč naj bi se njen delež v primeru banke Íslandsbanki zmanjšal na približno 5 %, v primeru banke Arion na 13 % in v primeru banke Landsbankinn na 81 %.

(33)

Čeprav je dejstvo, da so upniki nekdanjih bank prevzeli dve od treh bank, rešilo pomembnejša vprašanja glede obnove finančnega sektorja ter ustvarilo trdnejše kapitalske temelje novih bank, je bilo treba obravnavati še številne preostale pomanjkljivosti. Banke so si od jeseni leta 2009 v glavnem prizadevale rešiti notranja vprašanja, določale so celotno strategijo za dejavnosti in zlasti prestrukturirale svoje posojilne portfelje, ki so največji dejavnik tveganja za njihove dejavnosti in dolgoročno uspešno poslovanje. Proces prestrukturiranja je bil zapleten zaradi različnih zavirajočih dejavnikov, vključno s sodbami vrhovnega sodišča o nezakonitosti posojil, odobrenih v ISK, a indeksiranih s tujimi valutami. O teh zadevah se v zvezi z banko Íslandsbanki, kolikor je to primerno za njeno prestrukturiranje, razpravlja v nadaljevanju.

(34)

Zlom bančnega sektorja oktobra 2008 je povzročil velik gospodarski pretres. Težavam v finančnem sistemu Islandije se je pridružilo pomanjkanje zaupanja v njeno valuto. Vrednost krone je v prvi četrtini leta 2008 in nato spet jeseni strmo padla, torej pred propadom treh komercialnih bank in po njem. Med letom 2009 je bila valuta kljub kapitalskim kontrolam, uvedenim jeseni 2008, nestanovitna (22). Ta pretres je v islandskem gospodarstvu povzročil resno recesijo z zmanjšanjem BDP za 6,8 % v letu 2009 in za 4 % v letu 2010.

(35)

Med posledicami gospodarske krize so bili nenaden porast brezposelnosti z 1,6 % v letu 2008 na 8 % v letu 2009, zvišanje inflacije in znižanje realnih plač. Poleg tega so strmo narasli dolgovi podjetij in obveznosti za tekoče potrebe družine ter delež nedonosnih posojil v posojilnih portfeljih bank, nove banke pa so v velikem obsegu prevzemale podjetja v finančnih težavah. Obenem pa je zaradi visokih fiskalnih stroškov prestrukturiranja bančnega sistema strmo narasel fiskalni primanjkljaj, javni dolg pa se je precej povečal.

(36)

Iz začasnih podatkov Statističnega urada Islandije o globoki recesiji je v drugi polovici leta 2011 razviden obrat, za celo leto pa 3,1-odstotna rast BDP v primerjavi s prejšnjim letom.

(37)

Leta 2011 se je v glavnem zaradi povečanja domačega povpraševanja, zlasti 4-odstotnega porasta v zasebni potrošnji gospodinjstev, gospodarska rast dvignila. To je bilo podprto z zvišanjem plač in socialnih prejemkov ter nekaterimi političnimi pobudami, sprejetimi za olajšanje bremena plačevanja obveznosti za tekoče potrebe družine, vključno z začasno subvencionirano obrestno mero, zamrznitvijo plačil posojil in zgodnjim povračilom zasebnega pokojninskega varčevanja. Iz začasnih podatkov za leto 2011 je razvidno tudi rahlo povečanje naložb, vendar po izjemno nizki stopnji (23). V preteklih treh letih je javna poraba ostala šibka.

(38)

V splošnih makroekonomskih podatkih so skrite večje sektorske razlike. Poleg zloma v finančnem sektorju je prišlo do večjega krčenja v gradbeništvu ter številnih drugih dejavnostih domače proizvodnje in storitev. Do rasti pa je po drugi strani prišlo v nekaterih sektorjih izvoza. Prihodki od izvoza so se zaradi nizkega menjalnega tečaja krone in relativno stabilnih cen tujih valut za morske proizvode in izdelke iz aluminija, pa tudi glede turizma in drugega izvoza storitev, po nastopu gospodarske krize povečali. Istočasno pa je uvoz strmo upadel, pri čemer je leta 2010 v trgovinski bilanci (24) začasno nastal presežek v višini 10 % BDP. Vendar se je leta 2011 s povečanim domačim povpraševanjem uvoz spet povečal in nastal je celotni manjši presežek v trgovinski bilanci v višini 8,2 % BDP.

(39)

Po napovedi Statističnega urada Islandije za obdobje 2012–2017 naj bi se postopna oživitev gospodarstva v letu 2012 nadaljevala z 2,6-odstotno rastjo. Pričakuje se, da bo skozi celotno obdobje napovedi stopnja rasti ostala podobna. Vendar je treba ob tej napovedi upoštevati več dejavnikov negotovosti. Do nadaljnjih zamud bo morda prišlo pri načrtovanih obsežnih industrijskih naložbah. Podaljšana recesija v glavnih trgovinskih državah bi negativno vplivala na islandske trgovinske klavzule, kar bi pomenilo nižjo stopnjo rasti na Islandiji. Počasnejši napredek od pričakovanega pri reševanju bremena obveznosti za tekoče potrebe družine in dolga podjetij bi še dodatno zaviral domače povpraševanje ter možnosti za rast gospodarstva. Rast bi lahko ogrozila tudi nenehna nestabilnost cen, povezana z nestanovitno valuto v okviru odprave kapitalskih kontrol.

(40)

Organ za finančni nadzor je po začetnem delu v zvezi z ustanovitvijo novih bank in oceno vrednosti neto sredstev, prenesenih iz nekdanjih bank, spomladi leta 2009 opravil revizijo novih bank ter njihovih poslovnih načrtov, finančne moči in kapitalskih zahtev v t. i. projektu potrditve. To je bilo opravljeno s pomočjo mednarodnega podjetja za svetovanje o vodenju Oliver Wyman.

(41)

Ko je Organ za finančni nadzor končal navedeni postopek, je bankam pod različnimi pogoji odobril operativne licence. Zdelo se je, da je treba kapitalske zahteve za tri banke postaviti višje od najnižje zakonsko določene stopnje, pri čemer se je upoštevala kakovost portfeljev sredstev in pričakovana gospodarska negotovost. Organ za finančni nadzor je zato določil, da je najnižja stopnja kapitalske ustreznosti za tri banke 16 %, od česar mora delež kapitala 1. reda znašati vsaj 12 %. Zahteve so veljale vsaj tri leta, če jih Organ za finančni nadzor prej ni spremenil. Poleg tega so bili določeni pogoji za likvidnost, pri čemer se je zahtevalo, da je treba kadar koli imeti razpoložljiva likvidna sredstva za vsaj 20 % vlog, denarna sredstva in njihove ustreznike pa za vsaj 5 % vlog. Nadalje so bile določene zahteve glede drugih zadev, kot so prestrukturiranje posojilnih portfeljev, ocene tveganja, upravljanje podjetij in lastništvo. Organ za finančni nadzor je uvedel primerljive kapitalske zahteve glede drugih finančnih podjetij.

(42)

V programu za gospodarsko stabilizacijo, vzpostavljenem v posvetovanju z MDS, je bil določen pregled celotnega regulativnega okvira finančnih storitev in nadzora za izboljšanje obrambe pred prihodnjimi finančnimi krizami. Vlada je povabila nekdanjega generalnega direktorja finskega Organa za finančni nadzor Kaarla Jännärija, naj opravi oceno obstoječega regulativnega okvira in nadzornih praks. Gospod Jännäri je med drugim predlagal, da naj se za zmanjšanje kreditnih tveganj v sistemu ustanovi državni register kreditov pri islandskem Organu za finančni nadzor. V svojem poročilu je še predlagal, naj se določijo trdnejša pravila in strožja praksa za veliko izpostavljenost in povezano kreditiranje ter naj se opravi več inšpekcij na kraju samem, da se preverijo nadzor in poročila, ki niso na kraju samem, zlasti glede kreditnega tveganja, likvidnostnega tveganja in deviznega tveganja. Prav tako je priporočil, naj se pregleda in izboljša sistem zajamčenih vlog, pri čemer naj se tesno spremlja razvoj znotraj EU.

(43)

Vlada je islandskemu parlamentu nato predlagala zakon, ki je med drugim temeljil na predlogih Kaarla Jännärija ter spremembah v pravu EGP o finančnih dejavnostih od leta 2009 naprej, ki je bil sprejet kot Zakon št. 75/2010, veljati pa je začel 1. julija 2010. V Zakon o finančnih podjetjih je bilo z novim zakonom uvedenih precej sprememb. Pozneje je bilo v ta zakon, pa tudi v ureditev in nadzor finančnih storitev, uvedenih še več drugih sprememb. Te regulativne spremembe so podrobneje proučene v Prilogi.

(44)

Islandija se kljub večjim dosežkom pri ponovni vzpostavitvi finančnega sektorja še naprej bori s posledicami finančne krize in krize valute, nastale jeseni leta 2008. Po finančni krizi so se razkrile različne pomanjkljivosti in nepravilnosti v finančnem sistemu, ki jih je treba obravnavati, če naj bi se zaupanje javnosti povrnilo. Zdi se jasno, da se je Islandija, kot številne druge države, ki jih je kriza močno prizadela, znašla pred številnimi izzivi pri tem, da pravno in operativno okolje finančnih storitev prilagodi tako, da se bo v prihodnosti podpiral uspešen in učinkovit finančni sistem ter čim bolj zmanjšalo tveganje, da bi se ponovno pojavili nadaljnji sistemski pretresi.

(45)

Najbolj neodložljivi izzivi pred islandskimi finančnimi podjetji so povezani z dejstvom, da banke poslujejo v varovanem okolju s kapitalskimi kontrolami in splošnim jamstvom za vloge. Ko bodo odpravljene kapitalske kontrole in se bodo za zajamčene vloge spet uporabljale ureditve iz ustreznih direktiv EU/EGP (26), se morajo banke torej pripraviti na poslovanje v bolj izpostavljenem okolju. Islandski organi so poudarili, da je pri uvajanju novih predpisov v tem pogledu potrebna izjemna previdnost.

(46)

Drug pomembnejši izziv je potreba po nadaljnji prilagoditvi pravnega in regulativnega okvira, da se podpre trden in učinkovit finančni sistem, ki je tudi skladen z razvojem prava EGP in mednarodnega prava (27).

(47)

Od zloma bančništva se je glede na nedavne informacije islandskih organov (28) konkurenca na finančnem trgu korenito spremenila. Zmanjšalo se je število finančnih podjetij, ker je več hranilnic, komercialnih bank in specializiranih posojilodajalcev bodisi v postopku likvidacije bodisi so bili združeni z drugimi podjetji (29). Število finančnih podjetij pa se še zmanjšuje, in sicer najbolj nedavno z združitvijo banke Landsbankinn in hranilnice SpKef marca 2011, bank Íslandsbanki in Byr decembra 2011 ter banke Landsbankinn in hranilnice Svarfdaelir, kar je Nadzorni organ odobril v Odločbi št. 226/12/COL z dne 20. junija 2012. Na domačem trgu se je z zmanjšanjem števila finančnih podjetij in s tem, da večje banke prevzemajo vloge bank, ki se zapirajo, povečala koncentracija. Na finančnih trgih EGP je nasprotno splošno prisotnih manj novih bank, kot je bilo njihovih predhodnic, ker so se mednarodne bančne dejavnosti zaprle.

(48)

Ker so določeni podtrgi izginili ali pa predvsem životarijo, se je domači trg precej skrčil. Zaradi skorajšnjega izginotja trga lastniških vrednostnih papirjev in uvedbe kapitalskih kontrol se je na trgu lastniških vrednostnih papirjev in trgu valut zmanjšalo število dejavnosti, kar je povzročilo bolj omejene možnosti za naložbe. Po posojilih ni veliko povpraševanja, saj je stopnja naložb v gospodarstvo na zgodovinsko nizki ravni, gospodinjstva in podjetja pa so na splošno visoko zadolžena. Banke so od zloma svoja prizadevanja usmerile na notranje zadeve in prestrukturiranje posojilnih portfeljev ter prestrukturiranje nekaterih večjih poslovnih strank.

(49)

Hranilnice so imele pred finančno krizo skupaj približno 20–25-odstotni tržni delež vlog. A ta je zdaj upadel na približno 2–4 %. Tri glavne komercialne banke, banka Arion, Íslandsbanki in Landsbanki, so pridobile tržne deleže, ki so jih izgubile hranilnice in komercialne banke ob izstopu s trga. Te tri banke skupaj zdaj obvladujejo 90–95 % trga in ne več 60–75 % kot prej, pri čemer je tržni delež banke Landsbankinn rahlo višji. Razen 10 regionalnih hranilnic, ki imajo trenutno 2–4-odstotni tržni delež, je edini drugi udeleženec na trgu prestrukturirana banka MP (30) z okrog 1–5-odstotnim tržnim deležem.

(50)

Islandski finančni trg je torej jasno oligopolen, saj bi tri največja podjetja skupaj lahko dosegla dominanten tržni položaj. Po mnenju Islandskega organa za konkurenco, ki ga je Nadzorni organ prosil za mnenje glede stanja konkurence na Islandiji in morebitnih popravnih ukrepov, so pri vstopu na islandski bančni trg precejšnje ovire. To ima škodljive učinke za konkurenco. Poleg tega imajo potrošniki pri zamenjavi bank določene ovire. Islandski organi so še priznali, da so valutna tveganja, povezana z islandsko krono – majhno valuto, v kateri se ne trguje, dodatno omejila konkurenco ter odvrnila tuje banke in podjetja od vstopa na islandski trg.

(51)

Islandski organ za konkurenco se je nedavno osredotočil na posebno zadevo glede infrastrukture IT za bančne dejavnosti in sodelovanje med bankami v zvezi s tem. To se nanaša na ponudnika storitev IT „Reiknistofa bankanna“ (podatkovni center islandskih bank, v nadaljnjem besedilu: družba RB), ki je v skupni lasti finančnih institucij. Ta zadeva je pomembna za oceno obravnavanega primera in je bila med vprašanji, o katerih je Nadzorni organ razpravljal z islandskimi organi in bankami.

(52)

Družba RB je v skupni lasti treh glavnih islandskih bank, dveh hranilnic, islandskega združenja hranilnic in treh glavnih obdelovalcev plačilnih kartic na Islandiji. Banka Landsbankinn ima v lasti 36,84 % delnic v družbi RB, banka Íslandsbanki 29,48 %, banka Arion pa 18,7 %. Tri komercialne banke imajo torej v družbi RB skupaj v lasti 85,02 % delnic. Stranke družbe RB so lastniki, Centralna banka Islandije in druge finančne institucije ter vlada in javni subjekti. Ker je družba RB razvila klirinške in poravnalne sisteme na Islandiji, banke na tem področju z njo obsežno sodelujejo. Zagotavlja tudi številne temeljne bančne rešitve, ki so rešitve za več strank, tako da jih uporablja večina islandskih bank. Družba RB tudi upravlja sistem elektronskega izstavljanja računov ter elektronskih plačil za podjetja in potrošnike.

(53)

Zaradi zloma leta 2008 so bile po navedbah Islandskega organa za konkurenco manjše banke in hranilnice še posebej ranljive. Ker se lahko zahtevane storitve IT obravnavajo kot ena od ovir za vstop novih udeležencev na trg, so bile za manjša finančna podjetja ključnega pomena. Družba RB je v pomembni meri zagotavljala platformo za storitve IT večjim finančnim podjetjem, družba Teris pa hranilnicam in manjšim udeležencem na trgu. Družba Teris je po zaprtju mnogih manjših finančnih podjetij v zadnjih letih izgubila precejšen del prihodka, zato je januarja 2012 nekaj svojih rešitev IT prodala družbi RB. S to transakcijo naj bi se po navedbah družb RB in Teris med drugim zajamčilo neprekinjeno zagotavljanje storitev IT manjšim finančnim podjetjem.

(54)

Islandski organ za konkurenco je preiskoval dve zadevi v zvezi z družbo RB. Prvič, ali je treba skupno lastništvo ter sodelovanje bank in drugih finančnih podjetij v forumu družbe RB obravnavati kot kršitev prepovedi za omejevalna ravnanja po členu 10 islandskega zakona o konkurenci. Drugič, združljivost nakupa večjih sredstev družbe Teris s strani družbe RB se ocenjuje po določbah o združitvi istega zakona. Vendar sta bili maja 2012 obe zadevi zaključeni s poravnavo med družbo RB in njenimi lastniki na eni strani ter Islandskim organom za konkurenco na drugi (31).

(55)

Islandski organ za konkurenco je poleg navedenih pomislekov, ki se neposredno nanašajo na islandski finančni trg, zlasti poudaril, da je treba brez nepotrebnega odlašanja zaključiti prodajo in prestrukturiranje operativnih družb (32). Mnoge operativne družbe so zaradi prevelike zadolženosti po gospodarskem zlomu leta 2008 prevzele banke (ki so bile upniki teh družb). Islandski organ za konkurenco meni, da lahko to ustvari nasprotje interesov, kadar banke družbam zagotavljajo finančne storitve, obenem pa so njihove lastnice. Po mnenju Islandskega organa za konkurenco je dejstvo, da imajo banke družbe v neposredni ali posredni lasti (33), najbolj razširjena in najnevarnejša težava na področju konkurence po finančni krizi, saj vpliva na skoraj vsako družbo in industrijo na Islandiji. Po njegovem mnenju bi hitrejše prestrukturiranje družb izboljšalo konkurenco na finančnem trgu. Ko je bilo treba udeleženost banke pri prestrukturiranju njenih poslovnih strank priglasiti v skladu z nacionalno kontrolo združevanja, je Islandski organ za konkurenco v zvezi s tem pogosto določil pogoje o lastninski pravici bank. Vendar je celovita rešitev te težave očitno težka, v glavnem se namreč nanaša na visoko stopnjo zadolženosti v islandskem poslovnem sektorju.

(56)

Tri komercialne banke, Arion, Íslandsbanki in Landsbankinn, so v trditvah, predloženih Nadzornemu organu, pojasnile, da se od jeseni leta 2008 na islandskem finančnem trgu glede konkurenčnih pogojev niso zgodile nobene večje spremembe, zaradi katerih bi se vzbujali pomisleki. Na trgu je prevladovala učinkovita konkurenca brez dokazov o tajnem dogovarjanju treh največjih udeležencev. Islandski organ za konkurenco je pri proučevanju konkurenčnih pogojev na trgu prezrl nekatere ključne dejavnike, kot je dejstvo, da so tuje banke pri zagotavljanju finančnih storitev največjim strankam, kot so podjetja, katerih dejavnosti temeljijo na izvozu (ribištvo, energetsko intenzivne industrije itd.) ter ki opravljajo državne in občinske dejavnosti, že dolgo in še vedno dejavno v konkurenci z islandskimi bankami.

(57)

Vendar je to stališče v nasprotju s stališčem iz predložitve islandskih organov, kot je določeno v navedenem poročilu, ki ga je minister za gospodarske zadeve pripravil za islandski parlament, in s stališči Islandskega organa za konkurenco. Poleg tega se je banka Íslandsbanki, kot bo opisano v nadaljevanju, kljub določenim zadržkom glede analize konkurenčnih pogojev odločila za zagotovitev določenih zavez, s katerimi naj bi se omejilo izkrivljanje konkurence v zvezi z zadevnimi ukrepi pomoči. Te zaveze so opisane v Prilogi.

(58)

Banka Glitnir ter dve drugi večji islandski komercialni banki so, kot je opisano zgoraj, propadle leta 2008. Da bi zagotovili neprekinjeno delovanje domačega bančnega sektorja, so islandski organi sprejeli določene ukrepe za ponovno vzpostavitev nekaterih dejavnosti (nekdanje) banke Glitnir Bank hf, vključno z ustanovitvijo in kapitalizacijo banke New Glitnir Bank hf (zdaj preimenovane v Íslandsbanki).

(59)

Pred finančno krizo leta 2008 je bila banka Glitnir tretja največja banka na Islandiji. Njena bilanca stanja je tik pred propadom junija 2008 znašala 3 862 milijard ISK. Najpomembnejša trga banke sta bila Islandija in Norveška, kjer je ponujala vrsto finančnih storitev, vključno s poslovanjem s podjetji, investicijskim bančništvom, kapitalskimi trgi, upravljanjem naložb in poslovanjem s prebivalstvom. Banka Glitnir je imela dejavnosti tudi na Finskem, Švedskem, Danskem, v Združenem kraljestvu, Luksemburgu, ZDA, Kanadi, na Kitajskem in v Rusiji. Imela je številne podružnice, med katerimi so bile najpomembnejše: Glitnir AB (Švedska), Glitnir Bank Oyi (Finska), Glitnir Bank ASA (Norveška), Glitnir Bank Luxembourg SA in Gltinir Asset Management Luxembourg. Mednarodna širitev banke je temeljila na dveh specializiranih industrijskih sektorjih, in sicer morskih sadežih in trajnostni energiji (34). Delnice banke so kotirale pri islandski borzni skupini OMX.

(60)

Banka Íslandsbanki, naslednica banke Glitnir, je splošna banka, ki ponuja obsežen sklop finančnih storitev posameznikom, gospodinjstvom, korporacijam in poklicnim vlagateljem na Islandiji, specializirana pa je na dva industrijska sektorja, in sicer: morske sadeže in geotermalno energijo. Sredstva banke po združitvi z banko Byr zdaj znašajo približno 800 milijard ISK. V njej je zaposlenih okrog 1 100 ljudi, pri merjenju glede na bilančno vsoto pa je tretja največja islandska banka. Bančne proizvode in storitve zagotavljajo štirje oddelki: poslovanje s prebivalstvom, poslovanje s podjetji, trgi in upravljanje premoženja. Banka Íslandsbanki trdi, da ima v vseh teh poslovnih segmentih od [20] do [40]-odstotni tržni delež.

(61)

Pri poslovanju s prebivalstvom se bančne storitve zagotavljajo posameznikom, gospodinjstvom ter malim in srednjim podjetjem (MSP). V oddelek so zajete mreža podružnic banke Íslandsbanki, oddelek banke za financiranje na osnovi kreditnih sredstev in neodvisno delujoča podružnica Kreditkort, ki je vodilna izdajateljica kreditnih kartic na Islandiji.

(62)

Po zadnjih razpoložljivih podatkih ima banka Íslandsbanki v sektorju poslovanja s prebivalstvom [> 30]-odstotni tržni delež.

(63)

Poslovanje s podjetji zagotavlja posojila in druge kreditne storitve srednjim in velikim podjetjem na Islandiji, običajno imenovanim „300 največjih“. Poleg tega v oddelku „Corporate Solutions“ znotraj oddelka poslovanja s podjetji upravljajo in vodijo prestrukturiranje velikih portfeljev podjetjih v težavah.

(64)

Po zadnjih razpoložljivih podatkih ima banka Íslandsbanki v sektorju poslovanja s podjetji [> 30]-odstotni tržni delež.

(65)

Oddelek za trge ponuja celo vrsto storitev za poslovne finance, vrednostne papirje ter devize in proizvode na denarnem trgu na Islandiji, pa tudi svetovanje za poslovne finance v sektorjih geotermalne energije in morskih sadežev v ZDA.

(66)

Po zadnjih razpoložljivih podatkih ima banka Íslandsbanki na trgu lastniških vrednostnih papirjev (35) [> 5]-odstotni tržni delež, na trgu obveznic [> 20]-odstotni tržni delež, na trgu deviz [> 30]-odstotni tržni delež in na trgu poslovnih financ okrog [35–45]-odstotni tržni delež (36).

(67)

Oddelek za upravljanje premoženja zagotavlja strankam vseh velikosti institucionalne prodaje, zasebno bančništvo (premoženje) in zasebne investicijske storitve (na drobno) ter sklade, ki jih upravljajo tretje osebe. Oddelek VÍB prek svoje neodvisno upravljane in poslujoče podružnice Íslandssjóðir hf ponuja še upravljanje in vodenje skladov.

(68)

Po zadnjih razpoložljivih podatkih ima banka Íslandsbanki na trgu poslovnih in institucionalnih prodaj [> 30]-odstotni tržni delež, pri storitvah investicijskih proizvodov za prebivalstvo [> 30]-odstotni tržni delež, na trgih zasebnega bančništva [> 25]-odstotni tržni delež, na trgih upravljanja vzajemnih skladov [> 35]-odstotni tržni delež in na trgu storitev zasebnega pokojninskega zavarovanja [> 15]-odstotni tržni delež (37).

(69)

Med novimi in nekdanjimi bankami so večje razlike v smislu dejavnosti in obsega. Banka Íslandsbanki je večinoma domača banka, ki nima dovoljenja za čezmorske bančne dejavnosti, medtem ko je bila banka Glitnir mednarodna banka z dejavnostmi v 11 državah. Banka Íslandsbanki ima štiri poslovne segmente: komercialno bančništvo/poslovanje s prebivalstvom, upravljanje sredstev, poslovanje s podjetji in investicijsko bančništvo ter denarna sredstva in kapitalski trgi, vsi pa so osredotočeni na domači trg. Predvsem pa je obseg dejavnosti banke Íslandsbanki bistveno manjši od obsega banke Glitnir, saj se je bilanca stanja nekdanje banke v višini 3 862 milijard ISK v primerjavi z bilanco stanja nove banke v višini 631 milijard ISK zmanjšala za 84 %. Primerjava bilance stanja nekdanje banke za junij 2008 in začetne bilance stanja nove banke je na voljo v zgornji preglednici 1.

(70)

Banka Glitnir je imela raznovrstno strukturo financiranja in je bila velika izdajateljica obveznic, ki so se prodajale po vsem svetu. Nasprotno pa se banka Íslandsbanki pri financiranju v glavnem zanaša na vloge. To, skupaj z verjetno nezmožnostjo banke, da bi imela dostop do podobnih virov financiranja kot njena predhodnica (vsaj kratkoročno), banki omejuje zmožnost za rast. Iz primerjave bistvenih kazalnikov obeh bank v diagramu 1 so razvidne precejšnje razlike (38):

Diagram 1

Banka Íslandsbanki ob ustanovitvi v primerjavi z banko Glitnir leta 2008 (2. četrtina), izbrani podatki

(71)

V novi banki je tudi precej manj zaposlenih. V banki Glitnir je bilo v prvi polovici leta 2008 za polni delovni čas povprečno zaposlenih 2 174 ljudi v primerjavi s 1 110 ljudmi v banki Íslandsbanki (vključno s podružnicami) v prvi polovici leta 2009, med številoma je torej 49-odstotna razlika. Podatki za isto obdobje za domače dejavnosti le kažejo, da je bilo v novi banki zaposlenih 242 ljudi manj kot v banki Glitnir.

—

Zakon št. 125/2008 o organu za izplačila iz državne blagajne zaradi nepredvidenih razmer na finančnem trgu itd., splošno imenovan zakon o izrednih razmerah

(72)

Na podlagi zakona o izrednih razmerah je lahko Organ za finančni nadzor ukrepal „v izrednih razmerah“, prevzel pristojnosti skupščin delničarjev in sestankov upravnega odbora finančnih institucij ter odločal o prodaji njihovih sredstev in obveznosti. Organu za finančni nadzor je bila tudi dodeljena pristojnost, da je imenoval odbore za razpustitev pri finančnih podjetjih, ki jih je prevzel, ti odbori pa so prevzeli pristojnosti skupščin delničarjev. V likvidacijskih postopkih institucij imajo po zakonu prednost terjatve imetnikov vlog in terjatve v okviru sistemov zajamčenih vlog. Po zakonu je islandski minister za finance tudi pooblaščen za ustanavljanje novih bank. V zakon o izrednih razmerah so vključene spremembe Zakona o finančnih podjetjih št. 161/2002, Zakona o uradnem nadzoru finančnih dejavnosti št. 87/1998, Zakona o zajamčenih vlogah in odškodninski shemi za vlagatelje št. 98/1999 ter Zakona o stanovanjskih zadevah št. 44/1998.

(73)

Poseganje islandskih organov po propadu banke Glitnir je bilo opisano zgoraj, podrobneje pa je bilo predstavljeno v odločbi o začetku postopka. V bistvu pa se lahko povzame takole: Organ za finančni nadzor je 7. oktobra 2008 prevzel nadzor nad banko Glitnir, domače obveznosti in domača sredstva (večina sredstev) so bila prenesena na banko New Glitnir. Nekdanja banka/njeni upniki naj bi prejeli nadomestilo za ta prenos, s tem da bi dobili znesek razlike med sredstvi in obveznostmi. Ker se je določanje te razlike izkazalo za težko in zamudno, je država zagotovila nekaj ustanovnega kapitala in se zavezala, da bo po potrebi prispevala dodatni kapital. Nato je kapitalizirala banko, preden je bil oktobra končno dosežen dogovor med državo in upniki nekdanje banke, zaradi katerega se je državni delež v banki zmanjšal s 100 % na 5 %. Po mnenju Nadzornega organa ta datum – 15. oktober 2009 – označuje začetek petletnega obdobja prestrukturiranja, ki bo torej trajalo do 15. oktobra 2014.

(74)

V naslednjem oddelku so opisani zgolj tisti vidiki poseganja države, ki pomenijo ukrepe pomoči v zvezi z oceno po členu 61 Sporazuma EGP.

(75)

Država je kapital 1. reda zagotovila dvakrat – prvič, ko je bila ustanovljena banka New Glitnir, drugič pa, ko je banko v celoti (in za nazaj) kapitalizirala, čemur je sledil sporazum z upniki nekdanje banke, v skladu s katerim je država v banki obdržala 5-odstotni delež.

(76)

Država je po ustanovitvi nove banke Íslandsbanki kot ustanovni kapital za to novo banko zagotovila 775 milijonov ISK v gotovini, poleg tega pa se je zavezala, da bo novi banki v zameno za celoten lastniški kapital prispevala do 110 milijard ISK. Prva številka ustreza najmanjši stopnji kapitala, ki je po islandski zakonodaji potreben za ustanovitev banke. Zadnja številka je bila izračunana kot 10 % prvotne ocene verjetnega obsega bilance tveganju prilagojenih sredstev banke, vključena je bila v državni proračun za leto 2009 kot dodelitev državnih sredstev za odziv na izredne razmere na finančnih trgih. S to dodelitvijo kapitala naj bi se zagotovilo ustrezno jamstvo za poslovanje banke, dokler ne bi bilo mogoče rešiti vprašanj v zvezi z njeno končno ponovno kapitalizacijo, vključno z obsegom njene začetne bilance stanja na podlagi vrednotenja nadomestila, ki ga je treba plačati nekdanjim bankam za prenesena sredstva.

(77)

Islandska vlada in odbor za razpustitev banke Glitnir sta 20. julija 2009 sklenila sporazum o začetni kapitalizaciji banke Íslandsbanki ter o podlagi za odškodnino, plačano upnikom banke Glitnir v zameno za prenos večinoma domačih sredstev in vlog iz banke Glitnir (39). Na podlagi tega sporazuma se je država 14. avgusta 2009 zavezala, da bo banki Íslandsbanki zagotovila dodaten lastniški kapital v višini 64,2 milijarde ISK, zaradi česar bi ves lastniški kapital banke znašal 65 milijard ISK, s čimer bi banka izpolnila zahtevo Organa za finančni nadzor po 12-odstotnem razmerju kapitala 1. reda. V sporazumu sta bili določeni dve možnosti glede plačila prenesenih neto sredstev in soudeležbe v kapitalu, in sicer: bodisi da bi banka Glitnir vpisala večinski lastniški delež v banko Íslandsbanki, za prenesena sredstva pa bi ji bilo povrnjeno z delnicami v banki, bodisi, če ta vpis ne bi bil zaključen, da bi kapitalizacija vlade ostala v veljavi in bi bila vlada še naprej lastnica banke Íslandsbanki. Banka Glitnir je imela čas, da do 30. septembra 2009 razmisli, katero možnost izbrati, ta rok je bil pozneje podaljšan do 15. oktobra 2009. Dne 15. oktobra 2009 je bilo objavljeno, da se je odbor za razpustitev banke Glitnir v imenu njenih upnikov odločil, da v banki Íslandsbanki pridobi 95 % osnovnega kapitala kot nadomestilo za sredstva, prenesena z nekdanje banke na novo. Preostalih 5 % je obdržala država.

(78)

Kot del sporazuma je bilo dogovorjeno, da bo odbor za razpustitev (upniki) državi za obdobje, ko je bila banka v lasti vlade, povrnil celotne obresti, pripisane njeni naložbi, in sicer do zneska 8,3 milijarde ISK. Tako je donos znašal 12,8 %, letna stopnja pa 13,9 %, s tem se je sklenila poravnava glede navedenih sredstev, ki so bile ob propadu bank oktobra 2008 prenesene z banke Glitnir na banko Íslandsbanki.

(79)

Vlada je 15. oktobra 2009 banki zagotovila tudi podrejeni dolg za okrepitev lastniškega kapitala in likvidnostnega položaja, da se izpolnijo kapitalske zahteve Organa za finančni nadzor. Podrejeni dolg je na voljo v EUR in znaša 25 milijard ISK kapitala 2. reda v obliki instrumenta, s katerim lahko banka Íslandsbanki izdaja nekrite podrejene dolžniške vrednostne papirje. Dolžniški vrednostni papirji veljajo deset let od 30. decembra 2009. Instrument ima vgrajene spodbude za izstop v obliki povečanja obresti po petih letih. V skladu s sporazumom je letna obrestna mera za prvih pet let 400 bazičnih točk nad mero EURIBOR (40), za obdobje od pet do deset let po sklenitvi sporazuma pa je letna obrestna mera 500 bazičnih točka nad mero EURIBOR.

(80)

S prispevkom kapitala 2. reda se je v povezavi z opisanimi ukrepi v zvezi s kapitalom 1. reda zagotovilo, da je banka Íslandsbanki 15. oktobra 2009 izpolnila zahtevo Organa za finančni nadzor po 16-odstotni kapitalski ustreznosti.

(81)

Islandija je za uskladitev z Direktivo št. 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (41) in Direktivo št. 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (42) sprejela Zakon št. 98/1999 o zajamčenih vlogah in odškodninskih shemah za vlagatelje, v skladu s katerim je ustanovila t. i. Jamstveni sklad depozitarjev in vlagateljev, ki je bil financiran z letnimi prispevki bank, izračunanimi glede na vse vloge navedene banke.

(82)

Po navedbah islandskih organov, pa tudi da bi se najširši javnosti zagotovila dodatno jamstvo in občutek, da so bile njihove vloge ob izbruhu krize varne, so ukrepi islandske vlade za rešitev bank jeseni leta 2008 povzročili, da je država dodatno podprla vloge v domačih komercialnih bankah in hranilnicah zunaj področja uporabe Zakona št. 98/1999, v okviru katerega sta bili preneseni Direktiva št. 94/19/ES o odškodninskih shemah in Direktiva št. 97/9/ES o odškodninah za vlagatelje.

(83)

Iz urada predsednika vlade so 6. oktobra 2008 sporočili, da „islandska vlada poudarja, da bodo vloge v domačih komercialnih bankah in hranilnicah ter njihovih podružnicah na Islandiji v celoti povrnjene“ (43). To izjavo so medtem februarja in decembra 2009 ponovili tudi v uradu sedanjega predsednika vlade (44). Poleg tega so se nanjo sklicevali v pismu o nameri, ki ga je islandska vlada poslala Mednarodnemu denarnemu skladu (objavljenem na spletišču ministra za gospodarske zadeve in MDS) 7. aprila 2010 (ter ponovno v naslednjem pismu o nameri z dne 13. septembra 2010). V pismu (ki so ga podpisali islandski predsednik vlade, minister za finance, minister za gospodarske zadeve in guverner Centralne banke Islandije) je navedeno: „Za zdaj smo zavezani temu, da v celoti zaščitimo depozitarje, toda ko bo zagotovljena finančna stabilnost, načrtujemo postopno odpravo tega splošnega jamstva“ (45). Nadalje oddelek predloga zakona o proračunu za leto 2011 o državnih jamstvih vsebuje sklic v opombi na izjavo islandske vlade, da imajo vloge v islandskih bankah državno jamstvo (46).

(84)

V nedavni izjavi sedanjega ministra za gospodarske zadeve in nekdanjega ministra za finance (2009–2011) Steingrímurja Sigfússona v razpravi v islandskem parlamentu o stroških vlade v zvezi s tem, da je banka Landsbankinn prevzela banko SpKef, je nadalje pojasnjeno: minister je prepričan, da posameznik glede te zadeve ne sme pozabiti izjave vlade iz jeseni leta 2008, da bodo vse vloge v hranilnicah in komercialnih bankah varne in zaščitene. „Delo je od tedaj na vseh stopnjah temeljilo na tem (tj. izjavi), a žal je res, da bo to (tj. plačila zaradi banke SpKef) eden večjih računov, ki jih bo poravnala neposredno država kot stroške, s katerimi jamči za vloge vseh prebivalcev Suðurnesa ... ter vseh strank banke SpKef iz zahodnih fjordov in zahodnega ter severozahodnega območja ... Upam, da ni kdo mislil, da se bodo imetniki vlog z navedenih območij obravnavali drugače kot drugi prebivalci, zato država v tej zadevi ni imela veliko izbire“ (47).

(85)

Islandska vlada meni, da bo dodatno jamstvo za vloge odpravljeno, preden bodo kapitalske kontrole v celoti ukinjene, kar se bo po mnenju islandskih organov predvidoma zgodilo konec leta 2013.

(86)

Islandska vlada je poleg tega kot pogoj, da upniki prevzamejo lastniški kapital v novi banki, 11. septembra 2009 z banko Íslandsbanki sklenila dodatni sporazum, ki bo začel veljati, če se bo odbor za razpustitev banke Glitnir odločil izvesti možnost, po kateri bi postal večinski lastnik banke (48). Ministrstvo za finance se v skladu s sporazumom zaveže, da bo pod pogoji, določenimi v pogodbi, posojalo državne obveznice, primerne za začasno prodajo (t. i. repo obveznice), v zameno za posebej opredeljena sredstva do vrednosti 25 milijard ISK.

(87)

Glavni pogoji iz sporazuma za zagotovitev likvidnostnega posojila so:

(88)

Islandski organi menijo, da je to likvidnostno posojilo potrebno, ker je odločitev upnikov, da bodo prevzeli lastništvo banke Íslandsbanki, precej zmanjšala delež sredstev banke, primernih za začasni nakup, ogrozila pa je tudi njeno zmogljivost za izpolnjevanje nadzornih zahtev glede likvidnostnih rezerv (49). Po navedbah islandskih organov naj bi bilo to posojilo dodatni ukrep, ki se bo uporabljal le, kadar drugi viri likvidnosti ne bodo zadostovali. V oblikovanje cen in pogoje tega posojila so vključene spodbude za odvrnitev od njegove uporabe, če so na voljo druge možnosti. Do danes to posojilo ni bilo nikoli uporabljeno.

(89)

Organ za finančni nadzor, ki je deloval v skladu s pristojnostjo, ki mu je bila dodeljena z zakonom o izrednih razmerah, je 9. marca 2009 prevzel pristojnosti delničarjev investicijske banke Straumur–Burdaras Investment Bank hf. (v nadaljnjem besedilu: banka Straumur) in imenoval odbor za razpustitev, da je nadomestil njen upravni odbor (50). Po posvetovanju z odborom za razpustitev, upniki, Centralno banko Islandije in ministrstvom za finance je Organ za finančni nadzor 17. marca 2009 prenesel obveznosti za vloge z banke Straumur na banko Íslandsbanki (51). Banka Straumur je v zameno kot povračilo za prevzem obveznosti vlog izdala obveznico, zavarovano z njenimi sredstvi. Obveznica je bila izdana 3. aprila 2009 v višini 43 679 014 232 ISK za rok do 31. marca 2013. Obveznica prinaša obresti na znesek mere REIBOR (52), čemur se v prvih 12 mesecih pred znižanjem mere REIBOR prišteje 190 bazičnih točk in 100 bazičnih točk od tedaj do zapadlosti. Istočasno sta banka Íslandsbanki in ministrstvo za finance sklenila sporazum o izposojanju vrednostnih papirjev, v katerem vlada učinkovito zastavlja državne vrednostne papirje, primerne za začasni nakup, kot zavarovanje za terjatev banke Straumur, v zameno pa lahko banka Íslandsbanki zaradi prevzema obveznosti banke Straumur za vloge od Centralne banke Islandije dobi toliko likvidnih sredstev, kolikor jih potrebuje.

(90)

Banka Íslandsbanki je s sporazumom zavezana, da državi povrne znesek državnih obveznic, enak plačilom, ki jih banka prejema od obveznic, ki jih je izdala banka Straumur. Stranki sta se tudi dogovorili, da bo banka Íslandsbanki zadržala neporavnane državne obveznice, če ne prejme celotne vrednosti obveznice in če država ni plačala preostalega dolga. V bistvu je banka Íslandsbanki torej prevzela obveznosti banke Straumur za vloge v zameno za enakovreden znesek sredstev, za katere jamči država.

(91)

Kot je bilo navedeno, naj bi obveznica banke Straumur zapadla 31. marca 2013. Vendar je bila med tem obveznica v celoti plačana, ne da bi morala v to poseči Islandija.

(92)

Islandska vlada je za ustanovitev banke Byr, ki je nadaljevala dejavnosti svoje predhodnice hranilnice Byr (v nadaljnjem besedilu: nekdanja banka Byr), odobrila državno pomoč v obliki kapitala in podrejenega dolžniškega kapitala, kot je podrobno opisano v Odločbi št. 126/11/COL z dne 13. aprila 2011 (v nadaljnjem besedilu: odločba o banki Byr). V tem postopku so upniki nekdanje banke Byr postali delničarji (nove) banke Byr, skupaj z državo Islandijo, ki je zagotovila kapital za ustanovitev nove družbe.

(93)

Ko je bila 13. aprila 2011 sprejeta odločba o banki Byr, letni računovodski izkazi za leto 2010 še vedno niso bili na voljo. Vendar je bila uprava banke Byr takrat prepričana, da bodo ukrepi za rešitev, ki jih je začasno odobril Nadzorni organ v odločbi o banki Byr, zadostovali za zavarovanje dejavnosti banke, vsaj dokler ne bi bilo mogoče Nadzornemu organu predložiti načrta za prestrukturiranje, s katerim bi se vzpostavilo dolgoročno uspešno poslovanje. Med revizijo računov banke za prvo polovico leta 2011 je postalo očitno, da so bila potrebna nadaljnji odpisi vrednosti sredstev banke Byr, zaradi česar pa se je znižala stopnja kapitalske ustreznosti banke.

(94)

Nastalega primanjkljaja kapitala ni bilo mogoče odpraviti in zato je bila banka Byr dana v prodajo, kot je bilo podrobno opisano v Odločbi št. 325/11/COL z dne 19. oktobra 2011 (v nadaljnjem besedilu: druga odločba o banki Byr). Nadzorni organ je v drugi odločbi o banki Byr odobril poznejši prevzem in zlasti morebitno uporabo državne pomoči za ta namen s strani banke Íslandsbanki, pri čemer ni posegal v formalni postopek preiskave Nadzornega organa glede tega, ali je bila pomoč za banko Íslandsbanki združljiva s Sporazumom EGP, kar se ocenjuje v tej odločbi.

(95)

Poleg tega je Nadzorni organ menil, da je stalna razpoložljivost podrejenega dolžniškega kapitala v vmesnem obdobju, dokler ne bi prišlo do uradne združitve bank Byr in Íslandsbanki, tj. dokler je bila banka Byr po nacionalnem pravu ločen pravni subjekt, združljiva z delovanjem Sporazuma EGP. Islandski organi navajajo, da niti banka Byr niti banka Íslandsbanki nista nikoli uporabljali podrejenega dolžniškega kapitala.

(96)

Nadzorni organ je navedel, da je bil rezultat končne ocene teh ukrepov odvisen od informacij iz načrta prestrukturiranja za združeni subjekt bank Íslandsbanki in Byr, ki naj bi ga islandska vlada v skladu s svojo zavezo predložila najpozneje tri mesece po izvedbi predvidene transakcije. Dejansko, kot je bilo opisano, je bil načrt prestrukturiranja za združeni subjekt pravočasno predložen, kar bo Nadzorni organ ocenjeval v nadaljevanju.

(97)

Islandski organi so načrt prestrukturiranja banke Íslandsbanki predložili 31. marca 2011. Po prevzemu banke Byr pa so islandski organi načrt spremenili, posodobili in ponovno predložili 22. februarja 2012 (v nadaljnjem besedilu: načrt prestrukturiranja). Načrt prestrukturiranja je bil dopolnjen s petletnim poslovnim načrtom z dne 14. januarja 2012 (53) in poročilom o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala („Internal Capital Adequacy Assessment Process“) (predloženim Organu za finančni nadzor 1. aprila 2012).

(98)

V načrtu prestrukturiranja, skupaj s petletnim poslovnim načrtom, so obravnavana bistvena vprašanja uspešnega poslovanja, delitve bremena in omejitve izkrivljanja konkurence. Banka Íslandsbanki se bo v skladu z načrtom prestrukturiranja osredotočila na svojo osnovno dejavnost ter prestrukturiranje posojilnih portfeljev gospodinjstev in podjetij.

(99)

Poleg tega so islandski organi predložili poročilo o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za leto 2012 kot prikaz tega, da je lahko banka Íslandsbanki kos stresnim situacijam.

(100)

Kot je navedeno, bo po mnenju Nadzornega organa obdobje prestrukturiranja trajalo do 15. oktobra 2014.

(101)

Islandski organi in Centralna banka Islandije menijo, da se bo s prestrukturiranjem banke Íslandsbanki zagotovilo, da bo banka spet trdna, da bo imela dovolj sredstev in ustrezne količnike kapitala, zaradi česar bo lahko še naprej zagotavljala posojila realnemu gospodarstvu. Navajajo, da se bo to lahko doseglo z naslednjimi koraki:

(102)

Pred podrobnejšim opisom vsake od zgornjih točk je v nadaljevanju na kratko pojasnjeno stališče banke o tem, kako se v načrtu prestrukturiranja banke Íslandsbanki obravnavajo pomanjkljivosti, ki so prispevale k zlomu banke Glitnir. Poudarja se, da je banka Íslandsbanki druga banka, čeprav temelji na domačih dejavnostih banke Glitnir. Prav tako je navedeno, da so bile za obravnavanje pomanjkljivosti, ki naj bi prispevale k propadu predhodnice, storjene pomembne spremembe. Med najpomembnejšimi spremembami so spremembe pravil o kreditiranju povezanih strank, ukinitvi kreditiranja z delnicami kot zavarovanjem in kreditiranje na finančnem trgu Forex („Foreign exchange“ – trg za trgovanje z valutami) (54) za stranke, ki nimajo prihodkov iz tega trga, ter sicer strožjo disciplino za odobritev posojil. Čeprav namerava banka Íslandsbanki zagotavljati široko paleto finančnih storitev na islandskem trgu, tako kot jih je banka Glitnir, je v primeru banke Íslandsbanki razlika med bančništvom pred krizo in po krizi bolj vidna v tem, „kako“ banka posluje (procesi, postopki, dokumentacija, pravila in predpisi), ne pa v tem, „kakšno“ vrsto storitev in proizvodov ponuja. Stališča banke Íslandsbanki o tej zadevi so sicer povzeta v spodnjem diagramu 2:

Diagram 2

Pretekle pomanjkljivosti in spremembe, s katerimi se obravnavajo te pomanjkljivosti

(103)

Načrt prestrukturiranja ter petletni poslovni načrt temeljita na sklopu splošnih in ekonomskih predpostavk (55). Te predpostavke pomenijo ekonomski temelj osnovnega scenarija, kot je navedeno v nadaljevanju.

(104)

Med splošne predpostavke je zajeto:

(105)

Poleg tega si je upravni odbor banke Íslandsbanki zastavil naslednje finančne cilje:

(106)

Med makroekonomske predpostavke je zajeto:

(107)

Kot je bilo navedeno, je bila med oktobrom 2008 večina domačih sredstev in obveznosti banke Glitnir prenesenih na banko Íslandsbanki. Zaradi tega procesa je večina dolga velikih medbančnih poslov ostala v stečajnem premoženju banke Glitnir, zato banka Íslandsbanki nikoli ni bila tako zadolžena, kot je bila banka Glitnir. V skladu z načrtom prestrukturiranja to pomeni, da je bilo vprašanje razdolževanja v bilanci stanja v osnovi rešeno že oktobra 2008.

(108)

Banka Íslandsbanki je imela zaradi opisanih ukrepov kapitalizacije in razvoja od ustanovitve banke, zlasti ponovnega ovrednotenja sredstev (nadalje opredeljeno v nadaljevanju), količnike kapitala precej nad kapitalskimi zahtevami Organa za finančni nadzor, kot je navedeno v spodnji preglednici 2:

Preglednica 2

Količniki kapitala v obdobju 2008–2011, zneski v milijonih ISK

(109)

Banka Íslandsbanki za obdobje od leta 2012 do leta 2016 v skladu s poročilom o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala, predloženim skupaj z načrtom prestrukturiranja, napoveduje naslednje količnike kapitala, kot je razvidno iz preglednice 3 v nadaljevanju:

Preglednica 3

Napovedani količniki kapitala za obdobje 2012–2016 in tveganju prilagojena sredstva, zneski v milijardah ISK

(110)

Banka Íslandsbanki namerava v skladu s temi podatki med obdobjem prestrukturiranja in po tem obdobju ostati precej nad kapitalskimi zahtevami Organa za finančni nadzor. […]

(111)

V skladu z načrtom prestrukturiranja, kot je prikazano v spodnji preglednici 4, je bila donosnost lastniškega kapitala banke Íslandsbanki od ustanovitve banke v letu 2008 dobra (razen leta 2011) (58).

Preglednica 4

Donosnost lastniškega kapitala v prejšnjih letih

Poleg tega je v načrtu prestrukturiranja med trajanjem prestrukturiranja in po njem predvidena naslednja donosnost lastniškega kapitala (preglednica 5).

Preglednica 5

Napoved donosnosti lastniškega kapitala

(112)

Ta napoved je bila izdelana kot rezultat podrobnejšega finančnega načrtovanja v načrtu prestrukturiranja, njeni najpomembnejši vidiki pa so:

(113)

Po mnenju islandskih organov je dejstvo, da je banka Íslandsbanki od svoje ustanovitve zelo dobro delovala, v določeni meri posledica tega, da je bil portfelj posojil od banke Glitnir pridobljen po zelo diskontirani ceni (59). Medtem ko se posojilni portfelj prestrukturira, je diskont bil in bo ostal zelo pomemben del prihodkov banke Íslandsbanki. Toda glede na napoved bo diskont v celoti odplačan, ko bo prestrukturiranje končano.

(114)

Islandski organi so v podporo tej trditvi predložili izračun (preglednica 6), v katerem so navedeni letni rezultati brez diskonta in drugih „izrednih produktov“, kot je odpis dobrega imena zaradi transakcije z banko Byr.

Preglednica 6

Neto dobiček „izrednih produktov“

(115)

Po teh podatkih bi banka celo ob odsotnosti diskonta med obdobjem prestrukturiranja še vedno imela in bo imela dobiček (60). Vendar ni jasno, ali sta iz teh podatkov razvidna oba navedena vidika „velikega diskonta“.

(116)

Organ za finančni nadzor je glede likvidnosti zahteval, da je treba imeti denarna sredstva ali njihove ustreznike za 5 % vlog, ki se izplačajo na zahtevo, in da bi morale biti banke zmožne zagotoviti 20-odstotni takojšnji odliv vlog. Poleg tega Centralna banka Islandije določa pravila o likvidnosti kreditnih institucij (61), v skladu s katerimi se likvidna sredstva in obveznosti kreditnih institucij razvrstijo po vrsti, zapadlosti in dodeljenih ponderjih glede na tveganje. Kreditne institucije morajo imeti likvidna sredstva, ki presegajo obveznosti za naslednje tri mesece. V pravilih je določen tudi test izjemnih situacij, pri katerem se diskont uporabi za različne postavke lastniškega kapitala, vendar ob predpostavki, da je treba po eni strani vse obveznosti plačati ob zapadlosti, po drugi strani pa je treba delne zneske drugih obveznosti, kot so vloge, plačati kmalu po opominu ali brez opomina.

(117)

Kot je razvidno iz slik A in B, je banka Íslandsbanki v okviru nadzornih zahtev v letih 2009, 2010 in 2011 ohranila likvidnostne rezerve.

Sliki A in B

Skladnost banke Íslandsbanki z nadzornimi zahtevami glede likvidnosti

(118)

Iz slike C je razvidno, da so se likvidnostni količniki v banki Íslandsbanki izboljšali za obveznosti, ki zapadejo v naslednjih treh do šestih mesecih v letih 2010 in 2011, medtem ko dvanajstmesečni kazalnik bolj miruje.

[…]

[Diagram s prikazom likvidnostnih količnikov banke Íslandsbanki

vrednosti niso razkrite zaradi varovanja poklicne skrivnosti]

Slika C

Zgodovinski likvidnostni količniki:

(119)

O predvidenem razvoju likvidnostnega položaja banke Íslandsbanki, zlasti v primeru izjemnega dogodka, se dodatno razpravlja v nadaljevanju.

(120)

Pred finančno krizo leta 2008 so zasebne in poslovne stranke banke prevzele visoko stopnjo dolga. Ko so gospodarstvo in zlasti cene nepremičnin ob nastopu krize padle, nenadoma preveč zadolžene stranke pogosto niso več zmogle odplačevati svojih dolgov ter so imele negativen kapital. Poleg splošne grožnje za gospodarsko blaginjo Islandije je nenadno poslabšanje posojilnih portfeljev bank postalo najpomembnejše tveganje za prihodnje uspešno poslovanje bank. Zato je prednostna naloga banke Íslandsbanki, kot je razvidno iz načrta prestrukturiranja, postalo prestrukturiranje zasebnih in poslovnih posojilnih portfeljev (razdolževanje).

(121)

Banka Íslandsbanki je po navedbah islandskih organov razvila posebne programe za odpis dolga ter je sodelovala z državo in drugimi bankami glede splošnih ukrepov za odpis dolga (npr. 110-odstotna prilagoditev hipotekarnega kredita) (62).

(122)

Banka Íslandsbanki je Nadzornemu organu predložila pregled metod prestrukturiranja, ki jih uporablja, na podlagi informacij, zbranih novembra 2010. V metodah je ločeno prestrukturiranje dolga za podjetja, za gospodinjstva in posameznike. Posebej prilagojene rešitve so zasnovane za večja podjetja, medtem ko je MSP ponujena prilagoditev glavnice in/ali prilagoditev neodplačanega dolga/obresti bodisi glede na vrednost sredstev podjetja bodisi glede na prost denarni tok.

(123)

Gospodinjstvom in posameznikom je ponujenih več različnih možnosti za prestrukturiranje, kot so „odmori od plačil“ („payment holidays“), podaljšanje rokov in prožne sheme plačevanja.

(124)

Banka Íslandsbanki je za spremljanje in zagotavljanje napredka pri prestrukturiranju tudi razvila t. i. „nadzorno ploščo prestrukturiranja“, ki je bila predložena Nadzornemu organu.

(125)

Po navedbah islandskih organov in kljub nepričakovanim dogodkom, kot je nedavna sodba islandskega vrhovnega sodišča o posojilih finančnega trga Forex, bo banka Íslandsbanki prestrukturiranje posojilnih portfeljev podjetij zaključila do konca leta 2012, v letu 2013 pa portfeljev pri poslovanju s prebivalstvom. Ponastavitev obrestnih mer za hipotekarne kredite naj bi bila po napovedih zaključena ob koncu leta 2014.

(126)

Depozitarna osnova banke Íslandsbanki je od ustanovitve ostala dokaj stabilna v višini okrog 400 milijard ISK, ob koncu leta 2011 pa se je povečala na 535 milijard ISK zaradi združitve te banke z banko Byr. Trenutno skoraj 80 % vseh obveznosti znašajo vloge.

(127)

Med letoma 2010 in 2011 je bilo razmerje med vlogami in posojili v banki Íslandsbanki okrog in nad 80 %. V tej banki predvidevajo, da bodo trenutno nizke obrestne mere za vloge spodbudile vlagatelje, da bodo del svojih sredstev namenili za naložbe z višjimi donosi, ker gospodarstvo okreva, apetit po tveganju pa se povečuje. Zato banka predvideva, da bo razmerje med vlogami in posojili do leta 2016 morda padlo na okrog […] %. Poleg tega naj bi vloge v tujih valutah predvidoma […]. Banka Íslandsbanki namerava postopoma povečati raznovrstnost svoje strukture financiranja.

(128)

[…] (63).

(129)

Glede potreb po financiranju v ISK […]. Po drugi strani pa je bila banka Íslandsbanki prva islandska banka, ki je izdala krito obveznico. Prva izdaja je bila decembra 2011, in sicer izdaja v višini 4 milijard ISK, povezana z ICŽP (64). Izdajo so institucionalni vlagatelji dobro sprejeli in vpisali preveč posojila. Banka pričakuje, da bo lahko leta 2012 izdala kratkoročni vrednostni papir ter razširila trenutno krito izdajanje obveznic po stopnji 10 milijard ISK letno. […].

(130)

Glede na načrt prestrukturiranja se bodo zaradi spremembe strukture financiranja v načrtovanem obdobju povečali stroški financiranja. Predpostavlja se, da so stroški zadolževanja okrog […] bazičnih točk nad osnovno mero za strukturo obveznic banke, indeksiranih z ICŽP, in […] bazičnih točk za neindeksirane obveznice, medtem ko so stroški vlog okrog […] bazičnih točk nad osnovno mero.

(131)

Banka Íslandsbanki se glede na načrt prestrukturiranja še naprej osredotoča na učinkovite in racionalizirane dejavnosti, da uspešno krije povišane infrastrukturne stroške, nastale kot posledica strožjega regulativnega nadzora in večje obdavčitve. Banka trdi, da je bilo v letu 2011 zaključeno precejšnje delo za povečanje stroškovne učinkovitosti, a poudarja, da je to dolgoročni projekt, pri katerem so potrebne spremembe pri procesih in tekoča analiza. V letu 2012 se bo glede na načrt prestrukturiranja še naprej osredotočalo na ozaveščenost o stroških ter zmanjšanje stroškov in stroškovno analizo, med katero bodo pregledani in po potrebi izboljšani notranji postopki banke. Kot je bilo navedeno, naj bi se zaradi navedenih ukrepov ter zmanjšanja števila zaposlenih razmerje med stroški in dobičkom predvidoma znižalo s 75 % v letu 2011 na […] % v letu 2014.

(132)

Banka Íslandsbanki je Nadzorni organ obvestila, da je ena od njenih prednostnih nalog uskladiti strukture in procese upravljanja podjetij z najboljšimi nacionalnimi in mednarodnimi praksami. Banka je za ta namen ustanovila oddelek za upravljanje tveganj in kreditne kontrole. Ta oddelek nadzira upravljanje tveganj in kreditne kontrole, njegovo delo pa je povezano z vsakodnevnimi procesi v vsakem oddelku po celi banki. Banka Íslandsbanki je leta 2011 skupaj z letnim poročilom prvič objavila obsežno knjigo tveganj (65). V knjigi tveganj, ki se bo objavljala letno, so dodatne informacije o okviru banke za upravljanje tveganja, kapitalski strukturi in ustreznosti, izpostavljenosti pomembnemu tveganju in postopkih ocene tveganja.

(133)

Islandski organi so v načrtu prestrukturiranja s sklicem na poročilo o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala predložili scenarij izjemnih situacij za banko Íslandsbanki, ki naj bi prikazal, da je banka zmožna doseči dolgoročno uspešno poslovanje.

(134)

Načrt prestrukturiranja, kot je bil opisan, vključno s predpostavkami, na katerih temelji, pomeni osnovni scenarij.

(135)

Banka Íslandsbanki se je v poglavju 5.9.3 načrta prestrukturiranja sklicevala na scenarij izjemnih situacij, predstavljen v poročilu o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala, ki je bilo 1. aprila 2012 predloženo islandskemu finančnemu organu.

(136)

Glavne ugotovitve iz poročila o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala iz leta 2012 so, da je kapitalizacija banke Íslandsbanki precej nad notranjimi in zunanjimi najnižjimi zahtevami ter da presega tisto, kar bi lahko razumeli kot dolgoročni cilj za delovanje banke pod „običajnimi“ poslovnimi pogoji. Najnižje kapitalske zahteve ter rezultati testov izjemnih situacij, opravljenih v okviru sedanjega poročila o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala, v skladu s poročilom nakazujejo, da se predvidena plačila dividend v petletnem poslovnem načrtu zdijo razumna.

(137)

Odločitve o vsakoletnem plačilu dividend bi morale glede na poročilo o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala temeljiti na posodobljeni analizi kapitalske ustreznosti, upoštevati pa bi se moral tudi likvidnostni položaj banke.

(138)

V skladu s tem poročilom je najnižji kapitalski količnik za banko v razponu od […] % do […] % tveganju prilagojenih sredstev. Ocenjuje se, da je ob koncu leta 2012 najnižji potrebni znesek kapitala […] milijard ISK, od česar je […] milijard ISK potrebnih v okviru stebra 2a zaradi nekritih ali prenizko vrednotenih dejavnikov tveganja v okviru stebra 1. Vendar je bil ob koncu leta 2011 kapitalski količnik banke dejansko 22,6 %. Rezultati testov izjemnih situacij prikazujejo, da je del presežnega kapitala potreben za spoprijemanje z morebitnimi neželenimi dogodki pri dejavnostih banke, a postopno plačilo presežnega kapitala v obliki dividend je razumno. Kapital, ki se ocenjuje kot potreben za spoprijemanje z izjemnimi dogodki, v začetku leta 2012 znaša […] milijard ISK, presežni kapital ob koncu leta 2012 pa znaša […] milijard ISK, kot je navedeno v preglednici 7:

Preglednica 7

Pregled poročila o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala

(139)

Banka Íslandsbanki je v poročilu o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala ocenila skupne morebitne izgube zaradi kreditnega tveganja, tržnega tveganja (v trgovalni knjigi in bančni knjigi), operativnega tveganja, poslovnega tveganja (učinek večjih stroškov financiranja in manjše znižanje pri operativnih stroških in učinek […]-odstotne manjše rasti tržnih prihodkov), pa tudi pravnih in političnih tveganj (npr. učinek nedavne sodbe vrhovnega sodišča o posojilih finančnega trga Forex, nobene dodatne izterjave za poslovni portfelj (morskih sadežev) ter drugi pravni in politični dejavniki tveganja).

(140)

Poleg tega je banka Íslandsbanki opravila testiranje izjemnih situacij likvidnostnega količnika banke. Banka Íslandsbanki je tukaj naredila en osnovni scenarij izjemnih situacij (68) in strožji scenarij izjemnih situacij, pri katerem so različni viri dotoka in odtoka kapitala izpostavljeni različnim stopnjam izjemnih situacij. Rezultati kažejo, da je banka v dobrem položaju za spoprijemanje z nepričakovanimi motnjami likvidnosti.

(141)

Kot je bilo že opisano, je prispevek kapitala 2. reda veljaven deset let od decembra 2009. Glede nadomestila je vgrajena klavzula za povečanje po petih letih (tj. leta 2014) od 400 bazičnih točk do 500 bazičnih točk nad mero EURIBOR. Po mnenju islandskih organov bi moralo to povečanje delovati kot spodbuda za banko, da bo ta kapital odplačevala od tega trenutka.

(142)

Kar zadeva 5-odstotni delež kapitala, ki ga ima država v banki Íslandsbanki, državne deleže v finančnih podjetjih upravlja Organ za finančne naložbe Republike Islandije („Icelandic State Financial Investments“) (69). Vladi je bilo v skladu z državnim proračunom za leto 2012 dovoljeno prodati deleže, ki jih ima trenutno v lasti v hranilnicah, a nobena odločitev še ni bila sprejeta glede prodaje državnih deležev v treh glavnih komercialnih bankah. Vseeno so odgovorni ministri vzpostavili delovno skupino, da bo proučila možne načine za prodajo lastniških deležev v komercialnih bankah. Vlada je navedla, da ne namerava zmanjšati svojega deleža v banki Landsbankinn pod dve tretjini osnovnega kapitala banke, medtem ko bi se lahko deleži v bankah Íslandsbanki in Arion kmalu v celoti ponudili za prodajo ali bili prodani z bankami, če se njihovi večinski lastniki odločijo za prodajo, ob upoštevanju da so določeni pogoji rešeni (70).

(143)

Posebno likvidnostno posojilo je bilo na voljo le do septembra 2012 in ni bilo nikoli uporabljeno. Islandski organi nameravajo pred odpravo kapitalskih kontrol v bližnji prihodnosti umakniti izjavo vlade o splošnem jamstvu za vloge.

(144)

Kar zadeva sporazum z banko Straumur, je obveznico, čeprav naj bi zapadla do konca marca 2013, dejansko v celoti plačala banka Straumur v začetku leta 2012. Takrat so se prenehale predpostavke države glede tveganja o zadostnosti osnovnih sredstev.

(145)

Nadzorni organ je v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave (v nadaljnjem besedilu: odločba o začetku postopka) predhodno ugotovil, da ukrepi Islandije za kapitalizacijo banke Íslandsbanki ter likvidnostno posojilo pomenijo državno pomoč v skladu s členom 61 Sporazuma EGP. Poleg tega ni mogoče izključiti prisotnosti državne pomoči pri jamstvu za vloge in sporazumu o banki Straumur. V odločbo o začetku postopka niso bili zajeti ukrepi pomoči, povezani s prevzemom banke Byr, ki jih je Nadzorni organ začasno odobril v odločbah o banki Byr. Nadzorni organ bo v tej odločbi sprejel končno stališče o navedenih ukrepih, ki še naprej vplivajo na obravnavano oceno.

(146)

Nadzorni organ meni, da lahko končno stališče glede združljivosti ukrepov, ocenjenih v odločbi o začetku postopka, sprejme šele na podlagi načrta prestrukturiranja, ki mu ob začetku formalnega postopka preiskave 15. decembra 2010 še ni bil predložen. Nadzorni organ je pomisleke glede združljivosti pomoči izrazil predvsem zaradi tega, ker načrta prestrukturiranja še več kot eno leto po ustanovitvi banke Íslandsbanki ni bilo.

(147)

Nadzorni organ je v imenu upnikov nekdanje banke prejel izjavo, v kateri so poudarili, da jih je treba obravnavati kot zainteresirane strani, in navedli, da lahko pozneje predložijo nadaljnje pripombe.

(148)

Islandski organi priznavajo, da ukrepi, sprejeti za ustanovitev banke New Glitnir, zdaj preimenovane v Íslandsbanki, pomenijo državno pomoč. Vendar so ukrepi po mnenju islandskih organov združljivi z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma, ker so potrebni, sorazmerni in primerni za odpravljanje resne motnje v islandskem gospodarstvu. Po mnenju islandskih organov so sprejeti ukrepi v vseh vidikih skladni z načeli iz smernic Nadzornega organa o državni pomoči, po njihovih trditvah je pomoč potrebna in omejena na najnižji potrebni znesek.

(149)

Poleg tega islandski organi poudarjajo, da so nekdanji delničarji banke Glitnir izgubili vse svoje delnice, od države pa niso prejeli nobene odškodnine, da je pomoč dobro zasnovana za čim manjši negativni učinek prelitja na konkurente in da so pogoji posojil (kapital 2. reda) primerljivi s tržnimi obrestnimi merami.

(150)

Jamstvo za vloge po mnenju islandskih organov ne pomeni državne pomoči.

(151)

Islandski organi so predložili številne zaveze, od katerih se jih večina nanaša na izkrivljanje konkurence, ki ga je povzročila pomoč, ki se ocenjuje, navedene pa so v Prilogi.

(152)

V členu 61(1) Sporazuma EGP je navedeno:

„Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami“.

(153)

Nadzorni organ bo v nadaljevanju ocenil naslednje ukrepe (71):

Navedeni ukrepi se skupaj poimenujejo kot „ukrepi za kapitalizacijo“. Poleg tega bo Nadzorni organ ocenil:

(154)

Nadzorni organ tudi poudarja, da je v drugi odločbi o banki Byr banko Íslandsbanki opredelil kot možno upravičenko do pomoči, dodeljene banki Byr, zlasti glede podrejenega posojila, ki je bilo na voljo, dokler ne bi bilo mogoče banke Byr združiti z banko Íslandsbanki. Nadzorni organ še ponavlja, da začasno odobreni ukrepi za rešitev banke Byr, ki je bila zdaj združena z banko Íslandsbanki, pomenijo državno pomoč, katere končna združljivost je odvisna od načrta prestrukturiranja za združeni subjekt.

(155)

Kot je Nadzorni organ v sklepu o začetku postopka že predhodno ugotovil, je jasno, da so ukrepi za kapitalizacijo financirani z državnimi sredstvi, ki jih zagotavlja islandsko ministrstvo za finance. Prisotnost državnih sredstev je očitna tudi v likvidnostnem posojilu za banko Íslandsbanki. Država je glede sporazuma z banko Straumur prevzela tveganje, da sredstva banke Straumur ne bodo zadostovala za kritje prenesenih obveznosti (vlog) banke Straumur. V bistvu je zagotavljala nadomestitev primanjkljaja, ki ima za posledico (morebitni) prenos državnih sredstev.

(156)

Nadzorni organ glede jamstva za vloge na začetku poudarja, da je njegova ocena omejena na dodatno jamstvo za vloge, opisano zgoraj, in je v bistvu sestavljena iz izjav islandske vlade, da bodo vloge v domačih komercialnih bankah in hranilnicah ter njihovih podružnicah na Islandiji v celoti krite.

(157)

Ta ocena ne posega v stališče Nadzornega organa glede združljivosti Zakona št. 98/1999 ter ukrepe islandske vlade in Jamstvenega sklada depozitarjev in vlagateljev med finančno krizo s pravom EGP, zlasti Direktivo št. 94/19/ES. Nadzorni organ glede izvajanja Direktiv št. 97/9/ES in št. 94/19/ES meni, da uporaba državnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti na podlagi prava EGP na splošno ne bi vzbujala pomislekov po členu 61 Sporazuma EGP, v kolikor taki ukrepi pomenijo državno pomoč. Ta odločba zato ne zadeva teh ukrepov.

(158)

Nadzorni organ je v odločbi o začetku postopka navedel, da bo nadalje preiskal, ali so prej opisane izjave Islandije dovolj natančne, trdne, nepogojne in pravno zavezujoče, tako da pomenijo zavezo glede državnih sredstev (72). Nadzorni organ pri ocenjevanju tega, ali so ta merila izpolnjena, ugotavlja, da so izjave vsebovale nepreklicno zavezo glede državnih sredstev, kar je razvidno iz dejstva, da je Islandija storila vse za zaščito depozitarjev. Ne le da je spremenila prednostno mesto imetnikov vlog pri insolventnih stečajnih premoženjih (v zvezi s katerimi pa ni obstajala potreba po uporabi državnih sredstev), temveč je tudi jasno poudarila, da ne bo dopustila, da bi imeli depozitarji kakršne koli izgube. Splošno državno jamstvo za vse vloge v domačih komercialnih bankah in hranilnicah se nadalje razlikuje od vsake sheme zajamčenih vlog na podlagi pravnih aktov EGP zato, ker je jamstvo glede višine zneska neomejeno, banke, ki so upravičene do ukrepa, pa ne zagotovijo finančnega prispevka.

(159)

Poseganje države v finančni sektor, ki je trajalo od oktobra 2008, utemeljeno pa je bilo s ciljem spoštovanja izjave islandske vlade, ponazarja, kako vlada razume to izjavo. V to poseganje so zajeti ukrepi za kritje vlog finančnih podjetij, kot je ustanovitev treh komercialnih bank, prenos vlog s hranilnice Reykjavik na banko Arion, prenos vlog iz banke Straumur v banko Íslandsbanki, prevzem vlog iz petih hranilnic v banki Sparisjódabanki Íslands s strani Centralne banke Islandije, prenos vlog s hranilnice Byr na banko Byr hf, prenos vlog s hranilnice Keflavík na banko SpKef ter odgovornost države za vloge v banki SpKef po prisilni združitvi z banko Landsbankinn.

(160)

Dejansko so islandski organi v več zadevah državne pomoči, ki jih Nadzorni organ trenutno preiskuje, od katerih so bile nekatere omenjene zgoraj, trdili, da je bil zadevni izbrani ukrep finančno najmanj obremenjujoča možnost za Islandijo, da izpolni svoje jamstvo po popolni zaščiti depozitarjev.

(161)

Nadzorni organ v skladu z navedenim meni, da je bil vzpostavljen pravno zavezujoč, natančen, nepogojen in trden ukrep. Nadzorni organ na tej podlagi torej ugotavlja, da izjave države Islandije, v skladu s katerimi v celoti jamči za vloge, vsebujejo zavezo glede državnih sredstev v smislu člena 61 Sporazuma EGP.

(162)

Prvič, ukrep pomoči mora novi banki dajati prednost, na podlagi katere je oproščena dajatev, ki običajno bremenijo njen proračun. Nadzorni organ v skladu s predhodno ugotovitvijo iz odločbe o začetku postopka vztraja pri stališču, da vsak od ukrepov za kapitalizacijo daje prednost novi banki, ker zagotovljeni kapital brez poseganja države banki ne bi bil na voljo.

(163)

Nadzorni organ pri določanju, ali naložba v podjetje, na primer s kapitalskim vložkom, pomeni prednost, uporablja načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu in ocenjuje, ali bi se lahko zasebni vlagatelj v običajnih tržnih razmerah, ki bi se po velikosti lahko primerjal z javnimi organi, odločil za tako naložbo (73). Glede ukrepov za kapitalizacijo v korist bank v težavah sta Evropska komisija (v številnih primerih, odkar se je začela finančna kriza (74)) in Nadzorni organ (75) od nastopa finančne krize na splošno zavzela pristop, da državne ponovne kapitalizacije bank pomenijo državno pomoč, pri čemer se upoštevata pretres in negotovost, značilna za finančne trge od jeseni leta 2008. Ta splošni premislek se nanaša zlati na islandske finančne trge v letih 2008 in 2009, ko se je celotni sistem zrušil. Zato Nadzorni organ meni, da ukrepi za kapitalizacijo kljub morebitnemu prenosu 95 % kapitala nove banke upnikom (v glavnem iz zasebnega sektorja) dajejo prednost banki Íslandsbanki. Iz zasebnega sektorja so pri kapitalizaciji banke Íslandsbanki udeleženi večinoma upniki nekdanje banke, ki skušajo le čim bolj zmanjšati svoje izgube (76).

(164)

Podobno presojanje se uporablja, kar zadeva posebno likvidnostno posojilo, doseženo s pogajanji kot del svežnja ukrepov državne pomoči, s katerimi naj bi se v novo oblikovani banki ponovno vzpostavile dejavnosti propadle banke, upnike propadle banke pa spodbujalo k soudeležbi v kapitalu v novi banki. Očitno je, da se je vmešala država, ker ni bilo jasno, ali lahko banka Íslandsbanki na trgu pridobi dovolj likvidnih sredstev. Tako je država, namesto da bi delovala kot zasebni vlagatelj, nadomestila zasebne udeležence na trgu, ki niso želeli posojati finančnim podjetjem. Zato Nadzorni organ potrjuje predhodno ugotovitev iz odločbe o začetku postopka in meni, da posebno likvidnostno posojilo banki Íslandsbanki daje prednost.

(165)

Nadzorni organ glede prenosa sredstev in obveznosti banke Straumur – sporazum o banki Straumur – pozitivno ugotavlja, da je celotna transakcija namenjena zagotavljanju nadomestila banki Íslandsbanki, ki je enako izključno znesku prenesenih obveznosti. Vendar je državi dodeljeno celotno tveganje tega, da sredstva banke Straumur niso vredna toliko kot prenesene vloge, pa tudi zaveza, da bo nadomestila vsak možni primanjkljaj. Tako se zdi, da lahko banka Íslandsbanki poleg prejema določenega prihodka (s plačili obresti na obveznico) brez kakršnega koli tveganja pridobi dobro ime in dodatne tržne deleže. Nadzorni organ ugotavlja, da to pomeni prednost.

(166)

Nadzorni organ mora nadalje še oceniti, ali dodatno jamstvo za vloge prinaša prednost banki Íslandsbanki in islandskim bankam na splošno. Nadzorni organ v tem pogledu ugotavlja, da ob prvi izjavi islandskih organov, da bodo vloge zajamčene, ni bilo povsem jasno, kako bo to jamstvo delovalo v praksi, zlasti kakšen učinek bo imelo tako poseganje na banko, ki ni mogla več uresničevati finančnih obveznosti do svojih depozitarjev. Zdi se, da bi moralo bili taki banki medtem omogočeno, da propade, Islandija pa bi zagotovila – na primer s prenosom vlog na drugo banko in nadomestitvijo primanjkljajev v sredstvih – da bi se lahko vloge v celoti izplačale ter da depozitarji ne bi nikoli izgubili dostopa do celotnega zneska svojih vlog.

(167)

Nadzorni organ meni, da je to, kako bi država pravzaprav ukrepala pri izpolnjevanju neomejenega jamstva za domače vloge, drugotnega pomena. Pomembno je, da se je država zavezala, da bo v primeru, če banka ne bo mogla izplačati vlog, to storila sama, in sicer za celotno vrednost neizplačanih vlog.

(168)

To neomejeno jamstvo je po mnenju Nadzornega organa dajalo prednost banki Íslandsbanki, saj zagotavlja dragoceno konkurenčno prednost – neomejeno državno jamstvo, in torej precejšnjo varnostno mrežo – pred drugimi možnostmi in ponudniki naložb. To je prikazano na primer v nedavnem poročilu ministra za gospodarske zadeve, v katerem je navedeno, da „islandska finančna podjetja trenutno poslujejo v varovanem okolju s kapitalskimi kontrolami in splošnim jamstvom za vloge. Pod takimi pogoji so bančne vloge praktično edina varna možnost za islandske varčevalce“ (77).

(169)

Zdi se jasno, da bi banka Íslandsbanki brez jamstva verjetneje utrpela škodo zaradi navala na banko tako kot njena predhodnica (78). Torej bi morala banka verjetno plačevati višje obrestne mere (za izravnavo tveganja), da bi privabila ali celo samo obdržala enako količino vlog, če ne bi bilo dodatnega neomejenega jamstva za vloge, ki ga je prevzela Islandija. Skladno s tem Nadzorni organ ugotavlja, da jamstvo za vloge banki daje prednost.

(170)

Poleg tega mora biti ukrep pomoči selektiven, s tem da daje prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“. Ukrepi za kapitalizacijo, likvidnostno posojilo in sporazum o banki Straumur so selektivni, saj dajejo prednost le banki Íslandsbanki.

(171)

Poleg tega je po mnenju Nadzornega organa selektivno tudi državno jamstvo za vloge, od katerega ima koristi islandski bančni sektor kot celota, saj je lahko državna podpora selektivna celo v primerih, ko ima koristi eden ali več sektorjev, drugi pa ne. Ta ugotovitev izhaja tudi iz zgornjega presojanja, v skladu s katerim imajo banke prednost pred drugimi podjetji, ki ponujajo možnosti za varčevanje in vlaganje denarja.

(172)

Z ukrepi se krepi položaj banke Íslandsbanki v primerjavi s konkurenti (ali možnimi konkurenti) na Islandiji in v drugih državah EGP. Kot je opisano zgoraj, je banka Íslandsbanki podjetje, dejavno na finančnih trgih, odprtih za mednarodno konkurenco v EGP. Čeprav so islandski finančni trgi trenutno dokaj osamljeni, zlasti zaradi kapitalskih kontrol, še vedno obstaja čezmejna trgovina (možnost zanjo), ki se bo povečala, kakor hitro bodo odpravljene kapitalske kontrole. Torej je treba vse ukrepe, ki se ocenjujejo, obravnavati, kot da izkrivljajo konkurenco in vplivajo na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP (79).

(173)

Nadzorni organ zato ugotavlja, da ukrepi, ki jih je sprejela Islandija za kapitalizacijo nove banke, ter likvidnostno posojilo, jamstvo za vloge in sporazum o banki Straumur vključujejo državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Nadzorni organ opozarja, da je ugotovil enako glede ukrepov za kapitalizacijo banke Byr v odločbah o banki Byr.

(174)

V skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču je „treba Nadzorni organ Efte o kakršnih koli načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči obvestiti dovolj zgodaj, da lahko predloži svoje pripombe […]. Zadevna država ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokončna odločitev“.

(175)

Islandski organi ukrepov pomoči, ki jih zajema odločba o začetku postopka, Nadzornemu organu niso priglasili pred začetkom njihovega izvajanja. Nadzorni organ je zato sklenil, da islandski organi niso spoštovali svojih obveznosti iz člena 1(3) dela I Protokola 3. Dodelitev teh ukrepov pomoči je bila torej nezakonita.

(176)

Nadzorni organ uvodoma ugotavlja, da je banka Íslandsbanki, čeprav gre za nov pravni subjekt, ustanovljen leta 2008, glede domačih dejavnosti očitno gospodarska naslednica banke Glitnir, v smislu da med obema subjektoma obstaja gospodarska kontinuiteta. Nadzorni organ meni, da je bila banka Íslandsbanki podjetje v težavah, kajti banka brez pomoči ne bi mogla še naprej izvajati tistih gospodarskih dejavnosti, ki jih je izvajala od jeseni leta 2008 dalje.

(177)

Poleg tega so ukrepi, ki se ocenjujejo, hkrati ukrepi za reševanje in prestrukturiranje. Preden bi Nadzorni organ o ukrepih sprejel končno stališče na podlagi načrta prestrukturiranja, bi jih, kot je navedel v odločbi o začetku postopka, verjetno začasno odobril kot združljivo pomoč za reševanje, če bi bili priglašeni pred začetkom njihovega izvajanja. Ker pa priglasitev ni bila pravočasna, je Nadzorni organ začel formalni postopek preiskave in zahteval predložitev načrta za prestrukturiranje. Kot je navedeno zgoraj, je končna združljivost teh ukrepov odvisna od tega, ali načrt za prestrukturiranje izpolnjuje merila iz smernic o državni pomoči za podjetja v težavah, ki jih uporablja Nadzorni organ.

(178)

Čeprav se državna pomoč podjetjem v težavah, kot je banka Íslandsbanki, običajno ocenjuje v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP, lahko Nadzorni organ v skladu s členom 61(3)(b) Sporazuma dovoli državno pomoč „za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice ES ali države Efte“. Kot je navedeno v odstavku 8 smernic o bančništvu (80), Nadzorni organ potrjuje, da člen 61(3)(b) Sporazuma EGP v skladu s sodno prakso in prakso odločanja Evropske komisije zahteva strožjo razlago resne motnje v gospodarstvu države Efte.

(179)

Islandski organi so pojasnili, kot je bilo podrobneje opisano, da se je sistemska kriza v islandskem finančnem sistemu začela oktobra 2008 ter v roku nekaj dni povzročila zlom glavnih bank in glavnih hranilnic. V večini segmentov islandskega finančnega trga je skupni tržni delež propadlih finančnih institucij presegal 90 %. Tem težavam se je pridružilo še pomanjkanje zaupanja v državno valuto. Islandsko realno gospodarstvo je finančna kriza resno prizadela. Četudi so od nastopa finančne krize pretekla že tri leta, se razmere v islandskem finančnem sistemu še niso povsem normalizirale. Čeprav so se razmere od leta 2008 precej umirile, je očitno, da so bili ukrepi takrat, ko so bili sprejeti, namenjeni za odpravljanje resne motnje v islandskem gospodarstvu.

(180)

Zato se šteje, da se v tem primeru uporablja člen 61(3)(b) Sporazuma EGP.

(181)

V Smernicah Nadzornega organa o državni pomoči o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (81) (v nadaljnjem besedilu: smernice o prestrukturiranju) so določena pravila o državni pomoči, ki se uporabljajo za prestrukturiranje finančnih institucij v sedanji krizi. Da se prestrukturiranje finančne institucije v sedanji finančni krizi šteje za združljivo s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP, mora v skladu s smernicami o prestrukturiranju:

(182)

Nadzorni organ bo torej na podlagi načrta prestrukturiranja, predloženega za banko Íslandsbanki, iz katerega je prav tako razviden prevzem banke Byr, v nadaljevanju ocenil, ali so ta merila izpolnjena in ali zato opisani ukrepi pomoči, pa tudi tisti, ki jih je opredelil Nadzorni organ v odločbi o banki Byr, pomenijo združljivo pomoč za prestrukturiranje.

(183)

Najpomembnejši cilj take pomoči je ponovno vzpostaviti dolgoročno uspešno poslovanje upravičenca, ki prejema pomoč za prestrukturiranje, pri določanju njene združljivosti pa je pomembno oceniti, ali se bo s pomočjo za prestrukturiranje to doseglo.

(184)

Kot je bilo navedeno, zaradi pretresa v islandskem gospodarstvu v začetku jeseni leta 2008, prisotnosti izrednih ukrepov, kot so kapitalske kontrole, razvijajočega se regulativnega okolja in makroekonomskih obetov, ki kljub skromni nedavni stabilizaciji ostajajo nekoliko negotovi, pri čemer je treba zlasti upoštevati sedanje gospodarske skrbi euroobmočja, postaja donosno poslovanje banke in zagotavljanje njenega dolgoročnega uspešnega poslovanja izziv. Nadzorni organ na začetku poudarja, da je treba pri spodnji oceni upoštevati ta premislek.

(185)

V oddelku 2 smernic o prestrukturiranju je določeno, da mora država EGP predložiti celovit in podroben načrt prestrukturiranja, ki zagotavlja popolne informacije o poslovnem modelu ter ponovno vzpostavlja dolgoročno poslovno uspešnost. V točki 10 smernic o prestrukturiranju se zahteva, da je treba v načrtu prestrukturiranja opredeliti vzroke za težave banke in njene lastne pomanjkljivosti ter opisati, na kakšen način bodo predlagani ukrepi prestrukturiranja pripomogli k reševanju temeljnih problemov banke.

(186)

Vzroki za težave banke Íslandsbanki so, kot je bilo opisano, navedeni v načrtu prestrukturiranja, a tudi v poročilu posebne preiskovalne komisije. Med glavnimi vzroki, opredeljenimi v tem poročilu na ravni banke, so bili: prekomerno in netrajnostno povečanje, kolesje lastnikov banke, koncentracija tveganja, šibek lastniški kapital ter velikost bank v primerjavi z islandskim gospodarstvom. Poleg tega se je banka Glitnir razširila v visoko zadolžene LBO (82) in na komercialne nepremičninske trge zunaj Islandije. Zanašala se je predvsem na kratkoročno financiranje velikih medbančnih poslov, s posojanjem lastnikom je prevzela veliko tveganje, imela pa je tudi velike posamezne izpostavljenosti.

(187)

Četudi so v načrtu prestrukturiranja banke Íslandsbanki obravnavane številne pomanjkljivosti banke, kot so opredeljene zgoraj, Nadzorni organ meni, da so propad banke Glitnir in zlom islandske finančne industrije povzročili številni dejavniki, značilni za Islandijo, ki se nanašajo na njeno majhno površino ter regulativne pomanjkljivosti in pomanjkljivosti pri nadzoru, ki jih je osvetlila posebna preiskovalna komisija. Dolgoročno uspešno poslovanje banke Íslandsbanki ter katere koli druge islandske banke torej ni odvisno izključno od ukrepov, sprejetih na ravni banke, ampak tudi od tega, ali so bile te pomanjkljivosti pri nadzoru in regulativne pomanjkljivosti odpravljene.

(188)

Nadzorni organ v zvezi s tem odobrava spremembe regulativnega in nadzornega okvira, ki so jih opravili islandski organi, kot je pojasnjeno v Prilogi.

(189)

Prvič, povečana so bila pooblastila in pristojnosti Organa za finančni nadzor, med drugim z novimi odgovornostmi glede velikih posameznih izpostavljenosti in z njimi povezanih tveganj, s čimer se po mnenju Nadzornega organa obravnava eden od dejavnikov, ki so povzročili finančni zlom.

(190)

Drugič, z začasno visokimi zahtevami glede stopnje kapitalske ustreznosti in s številnimi določbami v zvezi z zavarovanjem s premoženjem, zlasti s prepovedjo podaljšanja kredita v zameno za jamstva za lastne delnice, naj bi se zagotovilo, da se v islandskih bankah ne more še enkrat razviti šibek kapitalski položaj. Po mnenju Nadzornega organa bodo ti ukrepi prispevali k odpornosti islandskih bank.

(191)

Tretjič, izveden je bil sklop ukrepov v zvezi z upravičenostjo direktorjev in članov upravnega odbora ter njihovimi prejemki. Za posojanje povezanim strankam (kot so lastniki) so bila vzpostavljena strožja pravila, tako lahko Organ za finančni nadzor zdaj banki prepove opravljanje posebnih dejavnosti, če ima razloge za to. Prav tako so se spremenila pravila za zunanje in notranje računovodstvo, na primer skrajšalo se je obdobje, v katerem lahko zunanji računovodja dela za isto banko. Nadzorni organ odobrava dejstvo, da naj bi ti ukrepi preprečili ponovitev dogodkov, kar zadeva lastnike in visoke menedžerje. Z ukrepi se je tudi povečalo zunanje spremljanje tveganja, kar zmanjšuje grožnje za uspešno poslovanje banke.

(192)

Četrtič, po mnenju islandskih organov obsežno sprejemanje vlog v islandskih komercialnih bankah pred krizo, kar je domnevno vsaj pospešilo njihov zlom, prav tako spodbuja že omenjeno možnost, da bi Organ za finančni nadzor omejil dejavnosti banke. Poleg tega se po mnenju Nadzornega organa zdi, da so novi prepisi o likvidnih sredstvih in uravnoteženosti tujih valut (83) povzročili določene omejitve v zvezi s tem, da bi imele banke možnost privabiti nesorazmerno velike količine tujih vlog, če bi zaradi tega postalo poslovanje banke šibkejše in ranljivejše glede menjalnih tečajev in likvidnostnih tveganj. Nadzorni organ z odobravanjem sprejema dejstvo, da so se islandski organi odzvali na ta vidik regulativne pomanjkljivosti.

(193)

Banka Íslandsbanki se je glede načrta prestrukturiranja in ukrepov na ravni banke v bistvu obrnila k bolj tradicionalnemu modelu bančništva, usmerjenem na njeno osnovno moč (domače bančništvo, morski sadeži in geotermalna industrija), ki se bo večinoma financiral z vlogami strank.

(194)

Razmerje med vlogami in posojili se bo ob koncu obdobja prestrukturiranja […] še nadalje zmanjšalo z okrog 80 % na […] %.

(195)

Poleg tega, kot je bilo že navedeno, je bila banka Íslandsbanki, v primerjavi z banko Glitnir, od ustanovitve bistveno manj zadolžena, in ker je večina dolga velikih medbančnih poslov ostalo v stečajnem premoženju banke Glitnir, se bo morala glede na načrt prestrukturiranja le v zelo omejenem obsegu zanašati na refinanciranje nezavarovanega dolga na mednarodnih trgih.

(196)

Dejansko se je izkazalo, da je bil eden od glavnih razlogov za zlom banke Glitnir zanašanje na refinanciranje na trgih velikih medbančnih poslov. Financiranje banke Íslandsbanki je do zdaj večinoma temeljilo na vlogah in lastniškem kapitalu, toda v načrtu prestrukturiranja je predvideno, da se bo pomen vlog rahlo zmanjšal z 80 % na […] % vseh obveznosti, […]. Banka Íslandsbanki namerava to izravnati z izdajanjem kritih obveznic na domačem trgu. Decembra 2011 je že uspešno izdala krite obveznice za 4 milijarde ISK, in […].

(197)

[…]. Trenutno omejen apetit vlagateljev po nezavarovanih islandskih vrednostnih papirjih bi se lahko po mnenju te banke povečal, ko bo odpravljeno neomejeno jamstvo za vloge. Glede na dejstva, ki so jih predložili islandski organi, Nadzorni organ meni, da je finančno stanje banke do konca obdobja prestrukturiranja videti zdravo. Vendar ob upoštevanju negotovosti, ki zadevajo jamstva za vloge in kapitalske kontrole, ter nejasnega prihodnjega razvoja trgov (državnih) dolžniških vrednostnih papirjev ne more sklepati, ali se bo strategija financiranja banke Íslandsbanki dolgoročno uresničila v skladu s predvidevanji. Toda Nadzorni organ ob upoštevanju močnega zanašanja na vloge in krite obveznice med obdobjem prestrukturiranja ter velikim deležem tovrstnega dolga v bilanci stanja priznava, da majhne spremembe strategije financiranja, ki bodo ob tem morda potrebne, ne bodo ogrozile poslovne uspešnosti banke.

(198)

Kar zadeva stran sredstev bilance stanja, so bila najbolj tvegana mednarodna sredstva – kot so komercialni nepremičninski vrednostni papirji v tujini – prav tako zadržana v stečajnem premoženju banke Glitnir. Posledično se je bilanca stanja skrčila za 85 %. Tako je bila odpravljena glavna pomanjkljivost poslovnega modela banke Glitnir, in sicer zanašanje na tvegana mednarodna sredstva brez ustrezne ocene tveganja in z omejenim poznavanjem trga. Nadzorni organ odobrava, da se banka glede na načrt prestrukturiranja v prihodnosti ne bo ukvarjala s podobnimi posli, temveč se bo osredotočila na svojo tradicionalno osnovno dejavnost.

(199)

Banka se je od svoje ustanovitve očitno povečala, zlasti s prevzemom banke Byr. Vendar to glede na načrt prestrukturiranja ni imelo velikega vpliva na poslovni model banke Íslandsbanki, ker je imela banka Byr v lasti večinoma domača sredstva, katerih značilnosti so bile podobne tistim iz portfeljev banke Íslandsbanki. Nadzorni organ v vsakem primeru meni, da bodo k temu, da se bo banka Íslandsbanki lahko osredotočila na svojo osnovno dejavnost, pripomogle odprodaje, h katerim se je banka zavezala, o čemer pa se podrobneje razpravlja v nadaljevanju.

(200)

Precejšen izziv za banko glede portfelja sredstev pa ostaja prestrukturiranje posojil, prenesenih z banke Glitnir. Nadzorni organ v tem pogledu pozitivno ugotavlja, da je ta postopek prestrukturiranja za banko prednostna naloga, kar prikazujejo številni splošni in posebej prilagojeni predlogi, ki jih je banka predložila preveč zadolženim strankam. Veliko je bilo že doseženega, čeprav postopek ni napredoval tako hitro, kot je bilo sprva načrtovano. Na primer 8. februarja 2012 je bila neka oblika prestrukturiranja izvedena v 2 680 podjetjih, po trditvah islandskih organov je bila velika večina teh podjetij po prestrukturiranju zmožna servisirati dolg.

(201)

Nadzorni organ meni, da naj bi to pokazalo, kako trdne so metode prestrukturiranja banke Íslandsbanki. Poleg tega se na podlagi podatkov iz nadzorne plošče prestrukturiranja banke zdi realistično, da lahko banka cilj prestrukturiranja dolga podjetij doseže do konca leta 2012, dolga prebivalcev pa do leta 2013. Po mnenju Nadzornega organa bi to na splošno pomenilo, da bo imela banka Íslandsbanki ne glede na nepričakovan razvoj v makroekonomskem okolju na Islandiji ali v tujini najpozneje ob koncu obdobja prestrukturiranja razmeroma zdravo bilanco stanja in donosne posojilne portfelje.

(202)

Šibka kapitalizacija banke Glitnir je bila, kot je bilo navedeno, eden od dejavnikov za njen propad. V načrtu prestrukturiranja banke Íslandsbanki je predvideno, da bo banka precej presegla najnižjo stopnjo kapitalske ustreznosti v višini 16 %, kot jo v celotnem obdobju prestrukturiranja zahteva Organ za finančni nadzor. Ta stopnja je precej nad prihodnjo najnižjo stopnjo iz svežnja Basel III, ki je 10,5 %. Stopnja kapitalske ustreznosti ne bi padla pod to visoko referenčno merilo tudi ob upoštevanju primera izjemne situacije, ki ga je ta banka predložila skupaj s poročilom o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za tisto leto, priloženem načrtu prestrukturiranja. Banka Íslandsbanki bo glede na načrt prestrukturiranja dejansko postopoma zmanjšala svoj količnik kapitala, da bo s tem, ko bo začela izplačevati dividende, povečala donosnost (84). Po mnenju Nadzornega organa je preudarno in tolažilno, da celo v primeru izjemne situacije, ki ga je predložila banka Íslandsbanki in za katerega se zdi, da temelji na razumnih parametrih, ostaja kapitalski presežek več kot […] milijard ISK, kar bi tej banki zagotovilo, da bi se bila v operativnem okolju, kot je bilo zgoraj opisano, precej zmožna odzivati na nepričakovane težave.

(203)

Nadzorni organ glede likvidnostnega položaja banke ugotavlja, da se v skladu z načrtom prestrukturiranja trenutne razmere zdijo dovolj trdne in da nič ne kaže, da bi se lahko razmere med obdobjem prestrukturiranja bistveno poslabšale. Poleg tega je po mnenju Nadzornega organa glede na testiranje izjemnih situacij likvidnostnega količnika banke v okviru poročila o procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala, v skladu s katerim je banka na neželene dogodke dobro pripravljena, mogoče domnevati, da je likvidnostni položaj banke trden.

(204)

Nadzorni organ tudi z odobravanjem sprejema spremembe pri upravljanju podjetja in upravljanju tveganja banke Íslandsbanki, kot so bile opisane, s katerimi se obravnava pomanjkljivost pri poslovanju banke Glitnir ter s katerimi se bo prispevalo k objektivnejši in bolj strokovni oceni tveganja pri poslovanju banke.

(205)

Glede donosnosti je v smernicah o prestrukturiranju določeno, da mora načrt prestrukturiranja pokazati, kako bo banka čim prej začela ponovno dolgoročno uspešno poslovati brez državne pomoči. Banka mora biti zlasti sposobna ustvariti ustrezno donosnost kapitala, hkrati pa mora pokriti vse stroške tekočega poslovanja in izpolniti ustrezne regulativne zahteve. Zlasti v točki 13 smernic o prestrukturiranju je navedeno, da je dolgoročno uspešno poslovanje doseženo, ko je banka sposobna kriti vse svoje stroške, vključno z amortizacijo in finančnimi dajatvami, ter zagotoviti ustrezno donosnost kapitala ob upoštevanju profila tveganja banke.

(206)

Nadzorni organ ob tem ponavlja, kar je bilo že omenjeno, in sicer da bi gospodarsko okolje, v katerem deluje banka Íslandsbanki, pomenilo izziv za katero koli banko. Ob upoštevanju tega je Nadzorni organ zadovoljen s predvideno donosnostjo načrta prestrukturiranja, ki bo kljub visokemu kapitalskemu količniku ustrezna in večinoma nad cilji donosnosti banke Íslandsbanki zlasti v celotnem obdobju prestrukturiranja in po tem obdobju. Donosnost lastniškega kapitala med leti 2009 in 2014 niha med […] % in […] %. Vendar, kot je bilo opisano, nastaja to […] nihanje predvsem zaradi izjemnih situacij in dogodkov, kot so dobički iz vrednotenja sredstev, prenesenih iz banke Glitnir, na eni strani, ter odpis vrednosti sredstev, ki sta jih povzročila nedavna sodba vrhovnega sodišča o posojilih finančnega trga Forex in prevzem banke Byr, na drugi. Glede na načrt prestrukturiranja ni predvideno, da bi se taki izjemni dogodki dogajali po letu 2013, od leta 2014 do leta 2016 pa naj bi se donosnost lastniškega kapitala povečala z […] % na […] %. Iz izračuna, ki so ga predložili islandski organi, v katerem so bili iz izkaza poslovnega izida odstranjeni navedeni izredni produkti, je razvidno, da je banka ustvarila in bo še naprej ustvarjala sorazmerno stabilen dobiček od leta 2008 do leta 2016. Zdi se, da to ugotovitev podpirajo tudi v zgoraj navedenem poročilu Organa za finančne naložbe Republike Islandije. Čeprav ni jasno, ali so iz teh izračunov v celoti razvidni dobički, ki izhajajo iz velikega diskonta, Nadzorni organ ugotavlja, da bo banka po letu 2013, ko naj bi se diskont po predvidevanjih v celoti absorbiral, glede na načrt prestrukturiranja ustvarjala dobičke med […] in […] milijardami ISK letno.

(207)

Navedeni so bili nekateri najpomembnejši in najpodrobnejši vidiki finančnega načrtovanja, na katerih temelji načrt prestrukturiranja, kot je manjši prihodek iz segmentov osnovne dejavnosti poslovanja s podjetji in s prebivalstvom v obdobju prestrukturiranja. Nadzornemu organu se zdi, da je to v glavnem posledica absorpcije diskonta ter da kaže na povečanje stroškov financiranja (kar izhaja iz večje razvejanosti na strani obveznosti, z večjim delom dolga z daljšimi zapadlostmi) in znižanje neto obrestne marže s sedanjih 4,4 % na […] %. Nadzorni organ meni, da se v teh segmentih ni preudarno zanašati na povečanje prihodkov. Dejansko se zdi verjetno, da se bodo stroški financiranja rahlo povišali (glede na načrt prestrukturiranja do […] bazičnih točk). Kar zadeva maržo obrestne mere, Nadzorni organ ugotavlja, da bi bila z vidika mednarodne primerjave dokaj visoka celo po pričakovanem […]-odstotnem znižanju (85). Marža je bila po trditvah islandskih organov v vseh zadnjih desetletjih približno na tej stopnji ali nekoliko višje, in sicer med drugim zaradi okolja visokih obrestnih mer na Islandiji, nižjega deleža hipotekarnih kreditov v posojilnih portfeljih in manjše velikosti bank. Te trditve so po mnenju Nadzornega organa razumne, zato se mu zdi ta vidik finančnega načrtovanja dovolj verjeten.

(208)

Višji prihodki od provizij in nadomestil za storitve, ki naj bi se po napovedih zvišali za […] v obdobju načrtovanja […], so glede na načrt prestrukturiranja še eno pomembno gonilo prihodnje donosnosti. To zvišanje bi nato v letu 2016 prineslo dobiček v višini […] ISK. Islandski organi trdijo, da so ti načrti verjetni, ker sta posel donosov provizij za storitve, kot so transakcije, povezane s trgom lastniških vrednostnih papirjev, in trgovina s tujimi valutami po zlomu in kot posledica kapitalskih kontrol zastala. Vendar Nadzorni organ ne dvomi v verjetnost teh podatkov, ker je po trditvah islandskih organov realistično pričakovati bistveno povečanje dejavnosti na borzi, pa tudi kapitalske kontrole naj bi bile do konca leta 2013 odpravljene.

(209)

Banka je ne glede na prihodkovno stran izkaza poslovnega izida sprejela sklop zgoraj opisanih pobud, da bi povečala učinkovitost in zmanjšala stroške, med drugim s skoraj 10-odstotnim zmanjšanjem števila zaposlenih, s čimer naj bi se v letu 2014 razmerje med stroški in dobičkom v celoti znižalo s 75 % na […] %. Nadzorni organ ta prizadevanja sprejema z odobravanjem, saj je trenutno razmerje z vidika mednarodne primerjave precej visoko. Nadzornemu organu se glede na načrt prestrukturiranja zdi tudi verjetno, da se ta cilj lahko doseže, ker bi dokončanje prestrukturiranja portfeljev, ki jih je banka nasledila od banke Glitnir, in predvideno znižanje nadzora resnično morala omogočiti, da bi se oklestilo število zaposlenih v banki, večja učinkovitost poslovanja banke pa se zdi še vedno dosegljiva.

(210)

Poleg navedenega je jasno, da načrt prestrukturiranja temelji na številnih drugih predpostavkah. Nadzorni organ je skušal pregledati tiste, ki se zdijo najprimernejše in imajo največji vpliv na prihodnje uspešno poslovanje banke Íslandsbanki. Glede makroekonomskih predpostavk se zdi, da so na splošno v skladu z napovedmi MDS in Statističnega urada Islandije, na primer v zvezi z rastjo BDP in brezposelnostjo. Na splošno se zdi, da so predpostavke, na katerih temelji načrt prestrukturiranja, dovolj preudarne, da skupaj s premisleki, ki jih je prej pojasnil Nadzorni organ, omogočajo ugotovitev, da ukrepi prestrukturiranja, ki jih je sprejela banka, ne glede na nepričakovane neželene dogodke v nepredvidenem obsegu in z nepredvidenimi posledicami zadostujejo za njeno dolgoročno uspešno poslovanje.

(211)

Nadzorni organ ob upoštevanju navedenega meni, da načrt prestrukturiranja vsebuje primerne elementi, ki prispevajo k ponovni vzpostavitvi dolgoročne poslovne uspešnosti banke, da lahko ugotovi, da so izpolnjene določbe iz oddelka 2 smernic o prestrukturiranju.

(212)

V točki 22 smernic o prestrukturiranju je navedeno: „Za zmanjšanje izkrivljanja konkurence in moralnega tveganja mora biti pomoč omejena na najnižjo potrebno, banka upravičenka pa mora zagotoviti ustrezen lastni prispevek k stroškom prestrukturiranja. Banka in njeni delničarji morajo z lastnimi sredstvi prispevati k prestrukturiranju največ, kar zmorejo. To je nujno, da se zagotovi, da bodo rešene banke prevzele primerno odgovornost za posledice svojih preteklih ravnanj in da se ustvarijo ustrezne spodbude za njihovo ravnanje v prihodnosti“.

(213)

Nadzorni organ v zvezi s tem poudarja odločilen vidik obravnavanega primera. Ko je bila na osnovi domačih dejavnosti banke Glitnir ustanovljena banka Íslandsbanki, so bili delničarji banke Glitnir v celoti izločeni in so tako do najvišje možne mere prispevali k prestrukturiranju banke Íslandsbanki. Poleg tega so morali upniki banke Glitnir prevzeti precejšnje izgube (86) ali vsaj tveganje, da je njihova naložba odvisna od donosnosti banke Íslandsbanki. Zato je, kar zadeva lastnike in upnike banke Glitnir, merilo porazdelitve bremena optimalno izpolnjeno in vprašanje moralnega tveganja rešeno.

(214)

Poleg navedenega mora Nadzorni organ oceniti, ali je bila državna pomoč, ki jo je prejela banka Íslandsbanki, omejena na najnižjo potrebno.

(215)

Kar zadeva ukrepe za kapitalizacijo, je začetna kapitalizacija banke Íslandsbanki zadostovala komaj za izpolnitev kapitalskih zahtev Organa za finančni nadzor, dokler ni bil zaradi sporazuma z upniki banke Glitnir državni delež znižan na 5 %. Potem ko je bil sklenjen sporazum o tem, da bo banka Íslandsbanki prevzela banko Glitnir in je bil banki Íslandsbanki dodeljen kapital 2. reda, je stopnja kapitalske ustreznosti leta 2009 dosegla skoraj 19 %, kar je 3 odstotne točke več od najnižje stopnje, ki jo je določil Organ za finančni nadzor. V tem okviru Nadzorni organ ugotavlja, da je bil kapitalski količnik odvisen predvsem od tega, ali je bilo vrednotenje sredstev, ki so bila z banke Glitnir prenesena na banko Íslandsbanki, točno. Prav tako je treba upoštevati, da so bili gospodarski obeti za Islandijo tedaj negotovi. Nadzorni organ glede na navedeno meni, da je bil znesek kapitala, ki ga je Islandija zagotovila banki Íslandsbanki, omejen na najnižjega potrebnega, ker sploh ni presegal najnižje zakonsko določene stopnje, h kateri je bila prišteta zmerna rezerva.

(216)

Dejstvo, da je stopnja kapitalske ustreznosti banke Íslandsbanki naknadno postala tako močna, da je lahko banka leta 2011 prevzela močno premalo kapitalizirano banko – banko Byr, ne razveljavlja te ugotovitve. Stopnja kapitalske ustreznosti se je povečala skoraj povsem izključno zaradi povečanja knjižne vrednosti sredstev, ki so bila z banke Glitnir prenesena na banko Íslandsbanki. Tega ni bilo mogoče z gotovostjo predvideti in, ker se je stopnja kapitalske ustreznosti pozneje tako močno razvila, po mnenju Nadzornega organa ni nobenega razloga za domnevo, da je država banko Íslandsbanki že na začetku preveč kapitalizirala (87).

(217)

V točki 26 smernic o prestrukturiranju je navedeno, da morajo biti banke, ki prejemajo pomoč za prestrukturiranje, „sposobne iz dobičkov, ki jih ustvarijo s svojimi dejavnostmi, izplačati delničarje in lastnike hibridnega kapitala, med drugim v obliki dividend in kuponov na neodplačane podrejene dolgove“.

(218)

V zvezi s tem je vredno spomniti, da je država ustvarila skoraj 14-odstotni letni donos na kapital, ki je bil izplačan že jeseni leta 2009. Glede na celotno dobro delovanje banke Íslandsbanki od njene ustanovitve se zdi, da je zelo obetavna tudi možnost zadovoljivega donosa na 5-odstotni delež, ki ga je obdržala država.

(219)

Vendar je treba tudi poudariti, da se nadomestilo za kapital 2. reda oddaljuje od smernic Nadzornega organa o dokapitalizaciji (88). Kot so pravilno trdili islandski organi, zahtevano nadomestilo v skladu s smernicami o dokapitalizaciji znaša približno 15,7 % (vključuje pa 8-odstotne stroške financiranja države, 5,7-odstotni razmik kreditne zamenjave banke Glitnir v obdobju pred krizo in 2-odstotni pribitek). Nadomestilo, ki ga plačuje banka Íslandsbanki – po meri EURIBOR, čemur se prišteje 4-odstotni pribitek, pa v veliki meri ne dohaja tega referenčnega merila. V skladu s točko 25 smernic o prestrukturiranju se tako odstopanje od ustrezne vnaprejšnje porazdelitve bremena (tj. ustrezno nadomestilo) lahko med drugim utemelji z daljnosežnejšim prestrukturiranjem, vključno z ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence. Kot bo prikazano v nadaljevanju, Nadzorni organ meni, da je prestrukturiranje banke Íslandsbanki dovolj daljnosežno, da je izpolnjeno to merilo.

(220)

Nadzorni organ meni, da je sporazum o banki Straumur, kot je bilo zgoraj opisano, čeprav vključuje elemente državne pomoči, sestavljen tako, da naj bi omejeval ali izključeval neposredno finančno prednost za banko Íslandsbanki. V sporazum je v bistvu vključeno nadomestilo, doseženo s pogajanji, za banko Íslandsbanki v zameno za prevzemanje obveznosti iz naslova vlog banke Straumur in verjetno je, da banka Íslandsbanki prejema usklajena sredstva za prenesene obveznosti. Nadzorni organ meni, da ta pomoč nima velikega pomena pri njegovi oceni delitve bremena.

(221)

Nadzorni organ je v odločbi o začetku postopka že navedel, da bi jamstvo za vloge – glede na takratne izjemne okoliščine – lahko pomenilo ustrezna sredstva za zavarovanje finančne stabilnosti Islandije. Vendar je očitno, da se taka pomoč ne more odobriti neomejeno.

(222)

Nadzorni organ torej meni, da se mora ta državna pomoč čim prej zaključiti, da bi se obravnavala, kot da je omejena na najnižjo potrebno. Nadzorni organ zato odobrava namero islandskih organov, da ukinejo jamstvo za vloge, preden bodo odpravljene kapitalske kontrole, in sicer v skladu s sedanjim načrtovanjem najpozneje do konca leta 2013.

(223)

Nadzorni organ bo, da bi bila prizadevanja za preprečevanje zamud pri odpravljanju kapitalskih kontrol, uspešna in da bi se izrazilo njegovo stališče, v skladu s katerim bi morala biti uspešno poslujoča banka sposobna konkurirati na trgu brez zaščite splošnih jamstev za vloge, torej dovolil jamstvo za vloge do konca leta 2014 (89). Po tem času pa se bo jamstvo za vloge urejalo le z zakonodajo EGP, ki se uporablja v zvezi z zajamčenimi vlogami.

(224)

Nadzorni organ na podlagi navedenega ugotavlja, da se z načrtom prestrukturiranja banke Íslandsbanki zagotavlja, da je pomoč omejena na najnižjo potrebno ter da so upravičenka, delničarji in nosilci dolga njene predhodnice ustrezno prispevali k porazdelitvi bremena. Pomoč za prestrukturiranje je torej skladna z oddelkom 3 smernic o prestrukturiranju.

(225)

V točkah 29 do 32 oddelka 4 smernic o prestrukturiranju je navedeno:

„Finančna stabilnost ostaja glavni cilj pomoči, dodeljene finančnemu sektorju v sistemski krizi, vendar pa kratkoročno ohranjanje sistemske stabilnosti ne sme povzročiti dolgoročnejše škode pri zagotavljanju enakih pogojev in konkurenčnih trgov. V tem okviru imajo ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence, ki izvira iz državne pomoči, pomembno vlogo. […] Ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence morajo biti prilagojeni razmeram na trgih, na katerih banka upravičenka po prestrukturiranju ponovno uspešno posluje, poleg tega pa morajo biti skladni s skupno politiko in načeli. Ocena Nadzornega organa glede potrebe po takih ukrepih temelji na vrednosti in obsegu dejavnosti, ki bi jih zadevna banka opravljala po izvedbi kredibilnega načrta prestrukturiranja, predvidenega v oddelku 2 tega poglavja. […] Narava in oblika takih ukrepov se določi na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo poslovala banka upravičenka.

Pri prvem merilu se ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence zelo razlikujejo glede na višino pomoči, pa tudi stopnjo porazdelitve bremena in višino nadomestila. Na splošno je negativnih posledic moralnega tveganja manj, če sta porazdelitev bremena in lastni prispevek večja.

Pri drugem merilu bo Nadzorni organ analiziral verjetne učinke pomoči na trge, na katerih banka posluje po prestrukturiranju. Najprej bo proučil velikost in relativno moč banke na trgih, na katerih ponovno uspešno posluje. Ukrepi bodo prilagojeni značilnostim trgov, da se zagotovi ohranjanje učinkovite konkurence. […] Ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence ne smejo poslabšati možnosti banke, da začne spet uspešno poslovati“.

(226)

Iz navedenega izhaja, da so pri oceni Nadzornega organa glede ustreznosti ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence odločilni obseg pomoči, zlasti z vidika sorazmernosti, in značilnosti trga. Obenem pa je jasno, da taki ukrepi ne smejo ogroziti uspešnega poslovanja upravičenca do pomoči za prestrukturiranje, pomisleke glede konkurence pa je treba obravnavati zaradi glavnega cilja finančne stabilnosti v sedanji krizi.

(227)

Nadzorni organ bo glede na zgornji pravni okvir v nadaljevanju pojasnil premisleke, ki so po njegovem mnenju bistveni za oceno ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence.

(228)

Prvič, Nadzorni organ meni, da je ob upoštevanju posebnih razmer na islandskih finančnih trgih in gospodarskega položaja, kot je bilo opisano v prejšnjih poglavjih, potrebna temeljita ocena tržnih razmer in konkurenčnega okolja. Iz ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence bi morale biti razvidne sedanje težke razmere, hkrati pa bi bilo treba zagotoviti, da je izkrivljanje konkurence kratkoročno in dolgoročno čim bolj omejeno.

(229)

Drugič, kot je bilo navedeno v oddelku o razdelitvi bremena, je bil obravnavan najvišji možni prispevek nekdanjih lastnikov banke Glitnir in v določeni meri upnikov banke Glitnir. Potreba po dodatnih ukrepih za omejevanje izkrivljanja konkurence je bila zato omejena.

(230)

Tretjič, glede značilnosti upoštevnega trga, kot so bile opisane zgoraj, se je zaradi zloma finančnega sistema na Islandiji, čemur so sledila poseganja islandskih organov, vključno z ustanovitvijo banke Íslandsbanki na osnovi domačih dejavnosti banke Glitnir, okrepila koncentracija finančnih storitev na islandskem trgu ter bistveno povečal tržni delež treh glavnih bank – Íslandsbanki, Arion in Landsbankinn. Poleg teh bank ostaja le nekaj manjših udeležencev na trgu, v bližnji prihodnosti pa so možnosti za vstop novega udeleženca izjemno majhne, ne le zaradi že omenjenih ovir pri vstopu in majhnega obsega trga, ampak tudi predvsem zaradi kapitalskih kontrol. Položaj banke Íslandsbanki na tem koncentriranem trgu je zelo pomemben, saj njen tržni delež znaša več kot […] % v najbolj osrednjih in gospodarsko najpomembnejših segmentih.

(231)

Četrtič, kriza je povzročila številne zelo posebne težave, kot je izjemno visoka stopnja neposrednega in posrednega lastništva velikih bank v realnem gospodarstvu, in obstoj dejanskega monopola za bančniške storitve IT (družba RB), ki je v večinski lasti treh glavnih bank.

(232)

Petič, pomemben je sorazmerni obseg pomoči, ki jo je prejela banka Íslandsbanki. Nadzorni organ v tem pogledu ugotavlja, da je banki na začetku celotni kapital zagotovila država. Poleg tega je imela banka koristi od različnih ukrepov pomoči – sporazum o banki Straumur, posebno likvidnostno posojilo in jamstvo za vloge. Istočasno pa ostaja banka Íslandsbanki, vsaj po mednarodnih merilih, majhna banka.

(233)

Šestič, zaradi prevzema banke Byr se zahtevajo dodatni ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence. Nadzorni organ je v drugi odločbi o banki Byr zahteval, da mora nastajajoči načrt prestrukturiranja vsebovati ukrepe, s katerimi bi se zagotovilo, da bi imel islandski finančni trg v prihodnosti koristi od učinkovite konkurence, da se obravnavajo pomisleki Nadzornega organa glede stanja konkurence na islandskem finančnem trgu.

(234)

Nadzorni organ glede na navedeno ugotavlja, da so bili ali bodo sprejeti številni ukrepi, s katerimi se omeji izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz državne pomoči za banko Íslandsbanki.

(235)

Islandska vlada je posebej sprejela dve zavezi (glej Prilogo), ki lahko po mnenju Nadzornega organa prispevata k ustvarjanju regulativnega okolja, ki daje prednost konkurenci na finančnih trgih:

(236)

Kot prvo zavezo je imenovala delovno skupino, ki bo pregledala Zakon št. 36/1978 o upravni taksi, pri čemer bo proučila zlasti, ali je treba ukiniti upravne takse za obveznice, ki jih ob prenosu med upniki izdajajo posamezniki (npr. ko posamezniki prenesejo svoja posojila z ene posojilnice na drugo). Po mnenju Nadzornega organa bi lahko sedanji zakon – s katerim se med drugim zahteva, da morajo stranke ob zamenjavi posojilodajalca plačevati upravno takso glede na znesek ustrezne obveznice (90) – pomenil oviro za konkurenco, saj lahko stranke priveže k obstoječim pogodbam o dolgoročnih posojilih. Nadzorni organ zato z odobravanjem sprejema dejstvo, da se bo ta zaveza pregledala.

(237)

Glede druge zaveze pa Nadzorni organ ugotavlja, da bo vlada v skladu z resolucijo, ki jo je islandski parlament sprejel 21. marca 2012, imenovala odbor za pregled varstva potrošnikov na finančnem trgu. To bo zajemalo posebno pooblastilo za pregled poenostavitve zamenjave in zmanjšanje stroškov pri zamenjavi, odbor pa bo moral pri navedeni zadevi tesno sodelovati z Islandskim organom za konkurenco. Odbor bo najpozneje do 15. januarja 2013 izdelal poročilo. Nadzorni organ meni, da bi natančnejša ocena lahko konkurenci dolgoročno koristila. Medtem bi morala zaveza banke Íslandsbanki, ki se nanaša na banko, o kateri se razpravlja v nadaljevanju, prispevati k temu, da bi bile zamenjave lažje, s čimer bi se povečala konkurenca.

(238)

Kar zadeva pomisleke v zvezi s konkurenco, ki jih je Nadzorni organ izrazil glede družbe RB, ta organ odobrava, da so Islandski organ za konkurenco in lastniki družbe RB, vključno s tremi glavnimi bankami, o tej zadevi dosegli poravnavo. Majhnim konkurentom in možnim novim udeležencem na trgu naj bi se s pomočjo tega zagotovil dostop do bistvene infrastrukture IT na nediskriminacijski podlagi in z razumnimi stroški. Nadzorni organ meni, da so bili njegovi pomisleki, kakor jih je med drugim izrazil v drugi odločbi o banki Byr, s to poravnavo že zadovoljivo rešeni ter da mu te zadeve v tej odločbi ni treba nadalje obravnavati.

(239)

Nadzorni organ se je seznanil z regulativnimi spremembami, izvedenimi od leta 2008, kakor so bile opisane v Prilogi. Kar zadeva pomisleke glede konkurence, je posebej pomembna uvedba člena 22 v Zakon št. 161/2002 o finančnih podjetjih. V ta člen so vključene določbe, s katerimi se omejuje sodelovanje finančnih podjetij v dejavnostih, ki ne spadajo v področje uporabe njihovih operativnih licenc. V skladu s tem novim pravilom se lahko take dejavnosti izvajajo le začasno in za sklepanje transakcij ali reorganiziranje dejavnosti strank. Organu za finančni nadzor je treba poslati ustrezno utemeljeno uradno obvestilo, za finančna podjetja pa so bili uvedeni roki, v katerih naj bi zaključili reorganiziranje strank in prodali dodeljena sredstva.

(240)

Nadzorni organ to spremembo obravnava kot ustrezen regulativni odziv na to, da imajo finančne institucije v realnem gospodarstvu nesorazmerno veliko lastnine. Zdi se, da se to stanje, ki je neposreden rezultat zamenjav dolga v lastniški kapital (ali podobnih transakcij), v katere so vključene družbe, ki so bile ob nastopu krize preveč zadolžene, s to določbo vsaj izboljšuje, tako da ne bi postalo trajno. Nadzorni organ ga ustrezno upošteva v svoji oceni, saj obravnava enega od najbolj perečih pomislekov glede konkurence, ki je povezano z državno pomočjo trem bankam.

(241)

Nadzorni organ poudarja, da prisotnost banke Íslandsbanki na trgu in njena velikost predstavlja le delček tega, s čimer se je nekoč ponašala banka Glitnir, saj so bila skupna sredstva znižana za 84 %, kot je bilo opisano zgoraj, banka Íslandsbanki pa je za razliko od banke Glitnir dejavna le na islandskem trgu. Čeprav je večina tega zmanjšanja očitno posledica likvidacijskega postopka mednarodnih dejavnosti banke Glitnir, ima po mnenju Nadzornega organa ta proces poseben pomen glede izkrivljanja konkurence, ker je predvsem tvegana čezmorska strategija banke Glitnir povzročila njen propad in izkrivljanje na finančnih trgih EGP v preteklosti (91).

(242)

Poleg tega Nadzorni organ odobrava zaveze banke Íslandsbanki (glej Prilogo), da bo še zmanjšala prisotnost na domačem trgu z […] odprodajami v zvezi z […]. Nadzorni organ se na podlagi končnega načrta prestrukturiranja in ob upoštevanju, da je banka Íslandsbanki po merilih EGP majhna banka, strinja z banko Íslandsbanki, da bi se lahko z dodatnimi strukturnimi ukrepi ogrozile možnosti za ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja banke (92).

(243)

Nadzorni organ se je seznanil z zavezo banke Íslandsbanki, da ta do 15. oktobra 2014 ne bo prevzemala finančnih institucij, razen če dobi predhodno odobritev Nadzornega organa. To pomeni, da se lahko prepreči, da bi banka Íslandsbanki s prevzemi ustvarjala nadaljnjo koncentracijo na islandskem finančnem trgu, razen če bi bile dodatne združitve potrebne zaradi pomislekov o finančni stabilnosti. S to zavezo se tudi zagotavlja, da se pomoč, dodeljena banki Íslandsbanki, porabi za ponovno vzpostavitev njenega uspešnega poslovanja, ne pa za utrjevanje in nadaljnjo širitev njene prisotnosti na islandskem trgu. Enako velja tudi za zavezo banke Íslandsbanki, v skladu s katero do 15. oktobra 2014 ne bo niti izvrševala pogodbenih klavzul niti uvajala novih pogodbenih klavzul, s katerimi se oblikujejo posebni pogoji za obrestne mere, odvisne od tega, kakšen najmanjši obseg dejavnosti z banko se ohranja, ter za zavezo, da se pri trženju svojih storitev ne bo sklicevala na vključenost države kot vir konkurenčne prednosti.

(244)

Kot je bilo navedeno, pomeni islandski finančni trg trenutno zahtevno operativno okolje za katero koli banko, kar je razvidno tudi iz tega, da v tem trenutku domala ni interesa iz tujine za vstop na ta trg. Nadzorni organ zato odobrava zaveze banke Íslandsbanki v zvezi s poenostavitvijo zamenjave med bankami in zagotavljanjem osnovne obdelave plačil ter storitvami izplačevanja gotovine. Nadzorni organ meni, da ti ukrepi skupaj z navedenim sporazumom med tremi glavnimi bankami in Islandskim organom za konkurenco o družbi RB zagotavljajo, da je manjšim udeležencem na trgu omogočen dostop do najosnovnejše infrastrukture in storitev po razumnih cenah, ne da bi bili večji udeleženci zmožni ovirati njihov dostop. Nadzorni organ meni, da bo to zmanjšalo ovire pri vstopu za prihodnje (možne) udeležence na trgu, obstoječim manjšim udeležencem pa bi lahko omogočilo, da bi povečali svoje tržne deleže, če lahko ponudijo boljše storitve kot večji konkurenti. Ukrepi, s katerimi se bodo poenostavile zamenjave, bodo prispevali k ostrejši konkurenci med obstoječimi večjimi udeleženci, lahko pa bi tudi prispevali k preprečevanju ali razdoru morebitnega skupinskega prevladujočega položaja.

(245)

Banka Íslandsbanki se zavezuje, da bo čim prej prodala deleže v operativnih družbah, ki so bile prevzete zaradi prestrukturiranja v skladu s členom 22 Zakona št. 161/2002 o finančnih podjetjih, zavezuje se, da bo ravnala v skladu s postopkom in roki iz te določbe ter da bo redno posodabljala informacije na svojem spletišču ali spletišču podružnice glede podružnic ali deležev, ponujenih v odprodajo. Nadzorni organ odobrava zavezo banke Íslandsbanki, da bo čim prej prodala vse družbe in deleže, ki niso povezani z njeno osnovno dejavnostjo, nenazadnje zaradi pomislekov glede uspešnega poslovanja. Nadzorni organ upošteva to zavezo, čeprav meni, da je samo po sebi jasno, da mora banka spoštovati domače pravne obveznosti, kot je člen 22 Zakona o finančnih podjetjih, ter opozarja islandske organe in upravičence na dejstvo, da bi kršitev nacionalnega prava v tem pogledu lahko pomenila tudi zlorabo pomoči. Poleg tega Nadzorni organ meni, da se s tem, ko mora na spletišče vključiti informacije o predvidenih odprodajah in prodajah, uvaja večja preglednost v trenutni lastniški položaj v islandskem gospodarstvu. To vsaj do neke mere ublaži ta specifičen pomislek glede konkurence, ki je trenutno značilen za islandske trge.

(246)

Nadzorni organ glede na navedeno, pri čemer upošteva zlasti posebne razmere na Islandiji ter dejstvo, da se po njegovem mnenju s temi ukrepi obravnavajo najpomembnejši pomisleki glede konkurence, ki jih je opredelil v sodelovanju z Islandskim organom za konkurenco, pa tudi glavni cilj finančne stabilnosti, ugotavlja, da se z zavezami zadovoljivo omejuje izkrivljanje konkurence. Pomoč za prestrukturiranje je torej skladna z oddelkom 4 smernic o prestrukturiranju.

(247)

Na podlagi zgornje ocene in glede na načrt prestrukturiranja, ki so ga islandski organi predložili za banko Íslandsbanki, so odpravljeni pomisleki Nadzornega organa iz odločbe o začetku postopka v zvezi z naravo in združljivostjo ukrepov pomoči za to banko. Nadzorni organ zato ukrepe pomoči sprejema kot pomoč za prestrukturiranje, združljivo z delovanjem Sporazuma EGP v skladu s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP, pod pogojem da Islandija in banka Íslandsbanki spoštujeta zaveze iz Priloge –

(a)

druge vrste tveganj in tveganja, ki v okviru stebra 1 niso v celoti krita: poleg najnižjega kapitala, ki se zahteva v okviru stebra 1, je morda potreben dodatni kapital v okviru stebra 2a zaradi drugih dejavnikov tveganja ali nezadostno navedenih dejavnikov tveganja v okviru stebra 1. Kapitalske zahteve v okviru stebra 1 in stebra 2a so osnovna kapitalska zahteva za banko;

(b)

znižanje razpoložljivega kapitala zaradi testiranja izjemnih situacij in strateških namenov: ocenjuje se, da osnovna kapitalska zahteva temelji na „običajnih poslovnih pogojih“. Vendar mora banka zagotoviti, da ima dovolj kapitala za podpiranje poslovanja pod izjemnimi tržnimi razmerami in za podpiranje poslovne strategije banke v prihodnjih letih. Torej bi banka morda potrebovala kapitalsko rezervo, da bi bila kos stresnim tržnim razmeram in da bi podpirala nameravano rast. Poslovni načrt banke je izpostavljen izjemnim situacijam na podlagi različnih predpostavk v zvezi s profilom tveganja in poslovno strategijo, da se oceni velikost potrebne kapitalske rezerve.