(1)

Na področju državne pomoči ladjedelništvu so se uporabljale različne ureditve, ki so se postopno usklajevale z določbami o horizontalni državni pomoči. V primerjavi z industrijskimi sektorji, za katere ne veljajo posebna pravila, vsebujejo ureditve, ki se uporabljajo v ladjedelniškem sektorju, mešanico strožjih in tudi blažjih določb. Te smernice zagotavljajo nova pravila o ocenjevanju državne pomoči ladjedelništvu, ki se uporabljajo po izteku veljavnosti sedanjih Smernic o državni pomoči ladjedelništvu dne 31. decembra 2011 (2).

(2)

Ladjedelništvo je drugačno od drugih panog, med drugim zaradi kratkih proizvodnih serij, velikosti, vrednosti in kompleksnosti proizvedenih enot ter dejstva, da se prototipi navadno uporabljajo komercialno.

(3)

Nadzorni organ zaradi teh posebnosti meni, da je treba še naprej uporabljati posebne določbe glede pomoči za inovacije v ladjedelništvu, hkrati pa poskrbeti, da taka pomoč ne vpliva negativno na pogoje trgovanja in konkurenco na način, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(4)

Državna pomoč za inovacije mora prejemnika pomoči spodbuditi k temu, da spremeni svoje ravnanje, tako da poveča raven inovacij in izvajanja projektov ali dejavnosti na področju inovacij, ki se sicer ne bi izvajali ali bi se izvajali v manjšem obsegu. Spodbujevalni učinek se ugotovi z analizo nasprotnih dejstev, pri kateri se primerjajo ravni načrtovanih dejavnosti s pomočjo in brez nje. Zato te smernice določajo podrobnejše zahteve za države Efte, ki jim bodo omogočale zagotavljanje spodbujevalnega učinka.

(5)

V sodelovanju s panogo so bila oblikovana neformalna pravila o državni pomoči za inovacije v ladjedelništvu, zlasti v zvezi z upravičenimi stroški in s potrditvijo inovativnosti projekta, Nadzorni organ pa jih uporablja pri odločanju. Zaradi preglednosti je treba ta pravila tudi formalno vključiti v določbe o pomoči za inovacije.

(6)

Glede regionalne pomoči bo Nadzorni organ leta 2013 pregledal horizontalne Smernice o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013 (3). Nadzorni organ zato za zdaj ne bo spreminjal posebnih pravil za regionalno pomoč v ladjedelništvu. Posebna pravila o regionalni pomoči ladjedelništvu iz tega poglavja so zato enaka kot pravila iz prejšnjega poglavja o državni pomoč ladjedelništvu. Pri reviziji Smernic o državni regionalni pomoči bo Nadzorni organ ponovno ocenil razmere.

(7)

Cilj teh smernic je spoštovanje veljavnih mednarodnih obveznosti na področju izvoznih kreditov.

(8)

Zato te smernice vsebujejo posebne določbe o pomoči za inovacije in regionalni pomoči ladjedelništvu ter določbe o izvoznih kreditih. Poleg tega se lahko pomoč ladjedelniškemu sektorju šteje za združljivo z notranjim trgom v skladu s Sporazumom EGP in horizontalnimi instrumenti državne pomoči (4), razen če ti instrumenti določajo drugače.

(9)

V skladu s členom 123 Sporazuma EGP lahko vsaka država Efte sprejme ukrepe, za katere meni, da so potrebni za zaščito bistvenih interesov njene varnosti, kar zadeva financiranje vojaških plovil.

(10)

Nadzorni organ bo načela iz teh smernic uporabljal do 31. decembra 2013. Po tem datumu Nadzorni organ predvideva vključitev določb o pomoči za inovacije v Smernice o državni pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije (5) in vključitev regionalne pomoči ladjedelništvu v Smernice o državni regionalni pomoči.

(11)

V skladu s temi smernicami lahko Nadzorni organ odobri pomoč ladjedelnicam ali, v primeru izvoznih kreditov, pomoč lastnikom ladje, ki se dodeli za gradnjo, popravilo ali predelavo ladij, ter pomoč za inovacije, ki se dodeli za gradnjo plavajočih in premičnih priobalnih objektov.

(12)

V teh smernicah se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(13)

Regionalna pomoč gradnji, popravilu ali predelavi ladij se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom, če so izpolnjeni zlasti naslednji pogoji:

(14)

Pomoč, odobrena za inovacije pri gradnji ladij, njihovem popravilu ali predelavi, lahko šteje za združljivo z notranjim trgom do največje intenzivnosti pomoči v višini 20 % bruto, če se nanaša na industrijsko uporabo inovativnih proizvodov in postopkov, tj. tehnološko novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in postopkov v primerjavi z najsodobnejšimi, ki obstajajo v EGP, in pri katerih je prisotno tveganje tehnološkega ali industrijskega neuspeha.

(15)

Inovativni proizvodi in postopki v smislu točke 14 vključujejo izboljšave na okoljskem področju v zvezi s kakovostjo in zmogljivostjo, kot so optimizacija porabe goriva, emisij iz motorjev, odpadkov in varnosti.

(16)

Če je namen inovacije povečati stopnjo varstva okolja in se z njo izpolnijo sprejeti standardi EGP vsaj eno leto, preden začnejo ti standardi veljati, ali se poveča stopnja varstva okolja v odsotnosti standardov EGP ali pa je mogoče standarde EGP preseči, se največja intenzivnost pomoči lahko poveča na 30 % bruto. Izraza „standardi EGP“ in „varstvo okolja“ je treba razumeti, kot sta opredeljena v Smernicah Nadzornega organa o državni pomoči za varstvo okolja (8).

(17)

Če inovativni proizvodi izpolnjujejo merila iz točke 14, se nanašajo bodisi na novi razred plovila, kakor je opredeljen s prvim plovilom potencialne serije ladij (prototip), bodisi na inovativne dele plovila, ki se lahko od plovila ločijo kot poseben element.

(18)

Če inovativni postopki izpolnjujejo merila iz točke 14, se nanašajo na razvoj in izvajanje novih postopkov v zvezi s področji proizvodnje, upravljanja, logistike in projektiranja.

(19)

Pomoč za inovacije se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom le, če je dodeljena za prvo industrijsko uporabo inovativnih proizvodov in postopkov.

(20)

Pomoč za inovacije na področju proizvodov in postopkov mora biti omejena na podporo izdatkom za naložbe, oblikovanje, projektiranje in preizkušanje, ki so neposredno in izključno povezani z inovativnim delom projekta in so nastali po datumu vloge za pomoč za inovacije (9).

(21)

Upravičeni stroški vključujejo stroške ladjedelnice ter stroške za nabavo blaga in storitev od tretjih oseb (npr. dobaviteljev sistemov, dobaviteljev na ključ in podizvajalcev), če so ti blago in storitve tesno povezani z inovacijami. Upravičeni stroški so podrobneje opredeljeni v Dodatku.

(22)

Pristojni nacionalni organ, ki ga država Efte imenuje zaradi uporabe pomoči za inovacije, mora proučiti upravičene stroške na podlagi ocen, ki so jih vlagatelji predložili in utemeljili. Če vloga vključuje stroške za nakup blaga in storitev pri dobaviteljih, dobavitelj ni smel prejeti državne pomoči za iste cilje za navedeno blago in storitve.

(23)

Da bi se inovacija štela za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP v skladu s temi smernicami, je treba vlogo za pomoč za inovacije vložiti pri pristojnem nacionalnem organu, preden vložnik sklene zavezujoči dogovor o izvedbi posameznega projekta, za katerega prosi za pomoč za inovacije. Vloga mora vsebovati opis inovacije v kvalitativnem in kvantitativnem smislu.

(24)

Pristojni nacionalni organ mora pri neodvisnem in strokovno usposobljenem izvedencu preveriti, ali se pomoč zahteva za projekt, ki v primerjavi z najsodobnejšimi v ladjedelništvu v EGP predstavlja tehnološko nov ali bistveno izboljšan proizvod in postopek (kvalitativna ocena). Pomoč se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom samo, če neodvisen in strokovno usposobljen izvedenec pristojnemu nacionalnemu organu potrdi, da so bili upravičeni stroški za projekt izračunani tako, da se pokrijejo izključno inovativni deli zadevnega projekta (kvantitativna ocena).

(25)

Pomoč za inovacije v smislu teh smernic mora imeti spodbujevalni učinek, to pomeni, da mora prejemnika pomoči spodbuditi k temu, da spremeni svoje ravnanje, tako da poveča svojo raven dejavnosti na področju inovacij. Kot posledica pomoči se mora dejavnost na področju inovacij povečati glede na svoj obseg, področje uporabe, porabljeni znesek ali hitrost.

(26)

V skladu s točko 25 Nadzorni organ meni, da pomoč ne pomeni spodbude za upravičenca, če se je projekt (10) že začel, preden je upravičenec vlogo za pomoč oddal nacionalnim organom.

(27)

Za potrditev, da bo pomoč upravičenca do pomoči spodbudila k spremembi njegovega ravnanja tako, da poveča svojo raven dejavnosti na področju inovacij, morajo države Efte posredovati predhodno oceno povečane dejavnosti na področju inovacij na podlagi analize, tako da se primerjajo razmere brez pomoči in razmere s pomočjo. Merila, ki se uporabljajo, lahko vključujejo povečanje dejavnosti na področju inovacij po obsegu, področju uporabe, porabljenem znesku ali hitrosti skupaj z drugimi pomembnimi kvantitativnimi in/ali kvalitativnimi dejavniki, ki jih predloži država Efte pri svoji priglasitvi v skladu s členom 1(3) dela 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

(28)

Če je mogoče prikazati pomemben učinek na vsaj enega teh elementov, bo Nadzorni organ ob upoštevanju običajnega ravnanja podjetja v določenem sektorju navadno sklepal, da ima pomoč spodbujevalni učinek.

(29)

Pri oceni sheme pomoči se bo štelo, da so pogoji, povezani s spodbujevalnim učinkom, izpolnjeni, če se je država Efte zavezala, da bo dodelila individualno pomoč v okviru odobrene sheme pomoči šele po tem, ko bo preverila, ali obstaja spodbujevalni učinek, in da bo predložila letna poročila o izvajanju odobrene sheme pomoči.

(30)

Za odobritev vloge za pomoč mora biti izpolnjen pogoj, da upravičenec sklene zavezujoč sporazum za izvedbo projekta ali postopka gradnje ladje, njenega popravila ali predelave, zaradi katerega je tudi zaprosil za pomoč. Plačila se lahko izvedejo šele, ko je zadevna pogodba podpisana. Če se pogodba prekine ali se projekt opusti, je treba vso plačano pomoč vrniti z obrestmi od dneva plačila pomoči upravičencu. Tudi če se projekt ne zaključi, je treba z obrestmi vrniti pomoč, ki ni bila porabljena za upravičene izdatke za inovacije. Obrestna mera mora biti najmanj enaka referenčni obrestni meri, ki jo je določil Nadzorni organ.

(31)

Pomoč ladjedelništvu v obliki državno podprtih kreditov, odobrenih nacionalnim in nenacionalnim ladjarjem ali tretjim osebam za gradnjo ali predelavo plovil, se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom, če je v skladu s pogoji Dogovora OECD o smernicah za uradno podprte izvozne kredite iz leta 1998 in z njegovim Sektorskim sporazumom o izvoznih kreditih za ladje ali morebitnimi poznejšimi pogoji, ki so določeni v takem dogovoru ali nadomeščajo tak dogovor.

(32)

Odločba Nadzornega organa št. 195/04/COL, kakor je bila spremenjena, o izvajanju določb člena 27 dela II Protokola 3 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (11) določa, da morajo države Efte Nadzornemu organu predložiti letna poročila o vseh obstoječih programih pomoči v skladu s pravili iz dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču in iz njegovih izvedbenih določb. Nadzorni organ lahko pri sprejemanju odločbe na podlagi teh smernic za vsako pomoč za inovacije, ki se v okviru odobrene sheme dodeli velikim podjetjem, od držav Efte zahteva, da mu poročajo o tem, kako se je zahteva za spodbujevalni učinek spoštovala za pomoč, dodeljeno velikim podjetjem, zlasti z uporabo meril iz točke 3.2.4.

(33)

Zgornje meje pomoči iz teh smernic se uporabljajo ne glede na to, ali se zadevna pomoč v celoti ali delno financira iz državnih virov. Pomoč, odobrena v skladu s temi smernicami, se ne sme kombinirati z drugimi oblikami državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, katerih kumulacija bi privedla do intenzivnosti pomoči, višje od tiste iz smernic.

(34)

Če ima pomoč več namenov in predstavlja enake upravičene stroške, se uporabi najugodnejša zgornja meja pomoči.

(35)

Nadzorni organ bo načela iz teh smernic uporabljal do 31. decembra 2013. Nadzorni organ bo ta načela uporabljal za vse priglašene ukrepe pomoči, glede katerih bo moral odločiti po 1. februarju 2012, tudi če so bili projekti priglašeni pred tem datumom.

(36)

V skladu z obvestilom Nadzornega organa o določitvi pravil, ki se uporabljajo za ocenjevanje nezakonite državne pomoči, bo Nadzorni organ načela iz teh smernic uporabil v primeru nepriglašene pomoči, ki je bila dodeljena po 31. decembru 2011.