(1)

Od začetka svetovne finančne krize jeseni 2008 je Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) izdal štiri sklope smernic (1), v katerih je predvidel podrobna navodila glede meril združljivosti državnih pomoči finančnim institucijam (2) z zahtevami iz člena 61(3)(b) Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP). Poglavja navedenih smernic so uporaba pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (3) (smernice o bančništvu); dokapitalizacija finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence (4) (smernice o dokapitalizaciji); obravnavanje oslabljenih sredstev v bančnem sektorju EGP (5) (smernice o oslabljenih sredstvih) ter ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja in ocena ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (6) (smernice o prestrukturiranju). Trije od štirih sklopov smernic, in sicer smernice o bančništvu, dokapitalizaciji in oslabljenih sredstvih, določajo pogoje skladnosti glavnih vrst pomoči držav Efte – jamstev za obveznosti, dokapitalizacije in ukrepov finančne pomoči za oslabljena sredstva – medtem ko smernice o prestrukturiranju podrobno določajo, kakšne posebne lastnosti mora imeti načrt prestrukturiranja (ali načrt za uspešno poslovanje) v primeru državne pomoči, povezane s kriznimi ukrepi in dodeljene bankam na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP.

(2)

Nadzorni organ je 2. marca 2011 sprejel peti sklop smernic o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2011 dalje (7) (smernice o podaljšanju). S smernicami o podaljšanju je bila do 31. decembra 2011 pod spremenjenimi pogoji podaljšana veljavnost smernic o prestrukturiranju, ki so bile edine od štirih smernic z določenim datumom prenehanja veljavnosti. Nadzorni organ je v smernicah o podaljšanju navedel tudi, da so pogoji za državno pomoč v skladu s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP, ki izjemoma dovoljuje pomoč za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice EU ali države članice Efte, še vedno izpolnjeni in da bodo smernice o bančništvu, dokapitalizaciji in oslabljenih sredstvih še naprej ostale v veljavi za zagotavljanje navodil glede meril skladnosti za pomoč bankam, povezano s krizo, na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP.

(3)

Zaradi poglabljanja napetosti na trgih državnega dolga v letu 2011 je bil bančni sektor EGP pod vse večjim pritiskom, zlasti kar se tiče dostopa do trgov srednje- in dolgoročnega financiranja. Bančni sveženj, ki so ga potrdili voditelji držav in vlad na zasedanju 26. oktobra 2011 (8), je namenjen povrnitvi zaupanja v bančni sektor z jamstvi za srednjeročno financiranje in oblikovanjem začasne kapitalske rezerve v višini 9-odstotnega deleža najkakovostnejšega kapitala na podlagi tržnega vrednotenja izpostavljenosti državnega dolga. Nadzorni organ kljub navedenim ukrepom meni, da bodo pogoji za državno pomoč v skladu s členom 61(3)(b) tudi po letu 2011 še naprej izpolnjeni.

(4)

Zato bodo smernice o bančništvu, dokapitalizaciji in oslabljenih sredstvih ostale v veljavi tudi po 31. decembru 2011. Poleg tega se čas veljavnosti smernic o prestrukturiranju podaljšuje na obdobje po 31. decembru 2011 (9). Nadzorni organ bo spremljal stanje na finančnih trgih in sprejel ukrepe za zagotovitev trajnejših pravil o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje bank na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP, takoj ko bodo razmere na trgih to dopuščale.

(5)

Zaradi lažjega izvajanja bančnega svežnja in upoštevanja razvoja profila tveganja bank od začetka krize je zaželeno, da se nekateri vidiki pravil dodatno pojasnijo in dopolnijo. V teh smernicah so določene potrebne spremembe parametrov skladnosti za pomoč bankam, povezano s krizo, od 1. januarja 2012 dalje. Te smernice zlasti:

(6)

Smernice o dokapitalizaciji dajejo splošna navodila za določanje cene kapitalskih vložkov. Ta navodila so v glavnem prilagojena za kapitalske instrumente s fiksnim donosom.

(7)

Zaradi regulativnih sprememb in spreminjajočega se tržnega okolja Nadzorni organ pričakuje, da se bodo državni kapitalski vložki v prihodnosti pogosteje zagotavljali v obliki delnic s spremenljivim donosom. Razjasnitev pravil o ceni kapitalskih vložkov je zaželena, ker so donos iz teh delnic (negotove) dividende in kapitalski dobički, kar otežuje neposredno predhodno oceno donosa pri teh instrumentih.

(8)

Nadzorni organ bo zato ocenil donos takih kapitalskih vložkov na podlagi cene delnic ob izdaji. Kapitalski vložki bi morali biti vpisani z dovolj velikim odbitkom cene delnic (po prilagoditvi za „učinek slabitve“ (10)) neposredno pred napovedjo kapitalskega vložka, da se zagotovi razumno zagotovilo, da bo država prejela ustrezno nadomestilo (11).

(9)

Za banke, ki kotirajo na organiziranem trgu, bi morala biti merodajna objavljena tržna cena delnic, ki dajejo enake pravice kot novo izdane delnice. Za banke, ki ne kotirajo na organiziranem trgu, navedene tržne cene ni, zato bi morale države Efte uporabiti ustrezen tržni pristop za vrednotenje (vključno s pristopom primerljive skupine glede razmerja med ceno in dobičkom delnice ali drugimi splošno sprejetimi metodologijami vrednotenja). Delnice bi bilo treba vpisati po ustrezno znižani ceni glede na navedeno tržno vrednost (ali vrednost, določeno na podlagi tržnih pogojev).

(10)

Če države Efte vpišejo delnice brez glasovalnih pravic, se lahko zahteva večje znižanje cene, katerega obseg bi moral odražati razliko med ceno glasovalnih in neglasovalnih delnic ob prevladujočih tržnih pogojih.

(11)

Dokapitalizacijski ukrepi morajo vsebovati ustrezne spodbude za banke, da čim prej izstopijo iz shem državne pomoči. Če so pri delnicah s spremenljivim donosom spodbude za izstop oblikovane tako, da omejujejo finančni potencial za državo Efte, npr. z izdajanjem pravic privilegiranim delničarjem, ki jim omogočajo, da lahko novo izdane delnice odkupijo nazaj od države po ceni, ki pomeni razumen letni donos za državo, se zahteva večje znižanje cene, ki odraža manjši finančni potencial.

(12)

V vsakem primeru pa mora obseg znižanja cene odražati velikost kapitalskega vložka glede na obstoječi temeljni kapital prvega reda. Večje pomanjkanje kapitala glede na obstoječi kapital pomeni večje tveganje za državo in torej zahteva večje znižanje cene.

(13)

Hibridni instrumenti bi morali načeloma vsebovati „alternativni mehanizem za izplačilo kuponov“, pri katerem bi se kuponi, ki jih ni mogoče izplačati v gotovini, državi poplačali v obliki novo izdanih delnic.

(14)

Nadzorni organ bo od držav Efte tudi v prihodnje zahteval, da v šestih mesecih od datuma odločbe Nadzornega organa o odobritvi pomoči za reševanje predložijo načrt prestrukturiranja (ali posodobljen obstoječi načrt prestrukturiranja) za vse banke, ki prejemajo državno pomoč v obliki dokapitalizacije ali ukrepov za oslabljena sredstva. Če je bil v zvezi z neko banko v preteklosti že izdan sklep o pomoči za reševanje v skladu s pravili, ki urejajo skladnost pomoči za banke s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP, ne glede na to, ali je bila pomoč odobrena za isto prestrukturiranje ali ne, lahko Nadzorni organ zahteva, da se načrt prestrukturiranja predloži prej kot v šestih mesecih. Nadzorni organ bo izvedel sorazmerno oceno dolgoročne poslovne uspešnosti bank, pri čemer bo v celoti upošteval elemente, ki kažejo, da lahko banke dolgoročno uspešno poslujejo brez obsežnega prestrukturiranja, zlasti če je pomanjkanje kapitala povezano predvsem s krizo zaupanja na trgu državnih obveznic, če je državni kapitalski vložek omejen na znesek, potreben za izravnavo izgub, ki izvirajo iz določanja cene državnih obveznic pogodbenic Sporazuma EGP glede na dnevna gibanja na trgih, v bankah, ki sicer uspešno poslujejo, in če analiza kaže, da zadevne banke pri pridobitvi državnega dolga niso prevzele prevelikega tveganja.

(15)

Bankam se lahko odobri državno jamstvo za izdajo novih dolžniških instrumentov, bodisi zavarovanih ali nezavarovanih, z izjemo instrumentov, ki se uvrščajo v kapital. Ker je pritisk na financiranje bank največji na trgih srednje- in dolgoročnega financiranja, bi morala državna jamstva na splošno kriti samo dolžniške instrumente z ročnostjo od enega do pet let (za krite obveznice pa sedem let).

(16)

Cena državnih jamstev je že od začetka krize vezana na mediano razpona CDS upravičenca v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. avgusta 2008. Navedena cena je bila z učinkom od 1. julija 2010 povišana, tako da bolje odraža profil tveganja posameznih upravičencev (12).

(17)

Ker so v zadnjem času razlike v tveganju bančnih razponov CDS večje, bi bilo treba navedeno formulo za določitev cene posodobiti, tako da bo upoštevana mediana razponov CDS v triletnem obdobju, ki se zaključi en mesec pred odobritvijo jamstev. Večji razponi CDS v zadnjih letih so delno povezani z vplivi, ki niso značilni le za posamezne banke, zlasti z naraščajočimi napetostmi na trgih državnega dolga in na splošno večjim zaznavanjem tveganj v bančnem sektorju, zato bi bilo treba v formuli ločiti notranja tveganja posameznih bank in spremembe v razponih CDS držav Efte in trga kot celote. Poleg tega bi morala formula odražati tudi dejstvo, da je izdajatelj jamstva za krite obveznice izpostavljen bistveno manjšemu tveganju kot izdajatelj jamstva za nezavarovane dolžniške instrumente.

(18)

V skladu z načeli, opisanimi v odstavku 17, spremenjena formula za izračun cene, določena v Prilogi, določa najnižje premije za jamstva, ki naj bi se uporabljale, kadar se državna jamstva odobrijo na nacionalni osnovi brez združevanja jamstev med državami Efte. Nadzorni organ bo to formulo uporabljal za vsa državna jamstva za obveznosti bank z ročnostjo enega leta ali več, izdana 1. januarja 2012 ali pozneje.

(19)

Kadar jamstva krijejo obveznosti, ki niso denominirane v domači valuti izdajatelja jamstva, bi bilo treba zaračunati dodatno premijo za tečajno tveganje, ki ga prevzame izdajatelj.

(20)

Kadar je potrebno, da jamstva krijejo dolžniške instrumente z ročnostjo, krajšo od enega leta, bo Nadzorni organ še naprej uporabljal sedanjo formulo za izračun cene, ki je informativno navedena v Prilogi. Nadzorni organ ne bo odobril jamstev za kritje dolžniških instrumentov z ročnostjo, krajšo od treh mesecev, razen v izjemnih primerih, ko so taka jamstva nujna za finančno stabilnost. V takih primerih bo Nadzorni organ ocenil ustrezno nadomestilo ob upoštevanju potrebe po ustreznih spodbudah za čimprejšnji izstop iz shem državne pomoči.

(21)

Če se države Efte odločijo vzpostaviti ureditev za združevanje jamstev za obveznosti bank, bo Nadzorni organ ustrezno pregledal svoja navodila, zlasti za zagotovitev, da bodo imeli razponi CDS držav Efte le tolikšno težo, kot je potrebna, da se še naprej upoštevajo.

(22)

Da bi Nadzorni organ lahko ocenil uporabo spremenjene formule za izračun cene v praksi, bi morale države Efte pri priglasitvi novih jamstvenih shem ali podaljšanja obstoječih shem navesti okvirno premijo za vsako banko, ki je upravičena do navedenih jamstev, na podlagi formule in ob uporabi najnovejših tržnih podatkov. Poleg tega bi morale države Efte v treh mesecih po vsaki izdaji obveznic, kritih z jamstvom, Nadzornemu organu sporočiti dejansko premijo za jamstva, ki je bila zaračunana v zvezi s posamezno izdajo obveznic, kritih z jamstvom.