PRILOGA

Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi

1. FINANČNA KRIZA, NJEN VPLIV NA REALNO GOSPODARSTVO IN POTREBA PO ZAČASNIH UKREPIH

1.1 Finančna kriza in njen vpliv na realno gospodarstvo

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 26. novembra 2008 sprejela Sporočilo „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ („načrt za oživitev gospodarstva“) za izhod Evrope iz sedanje finančne krize (1). Načrt za oživitev gospodarstva temelji na dveh prvinah, ki se vzajemno krepita. V prvo spadajo kratkoročni ukrepi za povečanje povpraševanja, ohranjanje delovnih mest in obnovitev zaupanja, v drugi pa so „pametne naložbe“ za večjo rast in trajnostno blaginjo v dolgoročni perspektivi. Načrt bo okrepil in pospešil reforme, ki že potekajo v okviru lizbonske strategije.

(2)

V tem okviru se bo treba soočiti z izzivom preprečevanja državnega posredovanja, ki bi ogrozilo cilj manjše in bolje usmerjene državne pomoči. Kljub temu pa bo pod določenimi pogoji treba zagotoviti novo, začasno državno pomoč.

(3)

Nadzorni organ Efte (v nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ) meni, da je treba sprejeti nove instrumente, ki bodo omogočali uporabo pravil o državnih pomočeh na način, ki zagotavlja kar največjo prožnost pri spopadanju s krizo, hkrati pa ohranja enake konkurenčne pogoje in preprečuje neupravičeno omejevanje konkurence. V teh smernicah je predstavljena vrsta dodatnih začasnih možnosti, ki državam Efte omogočajo dodeljevanje državnih pomoči.

(4)

Finančna kriza je močno prizadela bančni sektor v EGP in na Islandiji dosegla razsežnosti brez primere. Evropski svet je poudaril, da je treba o javnem posredovanju sicer odločati na nacionalni ravni, vendar znotraj usklajenega okvira in na podlagi več skupnih načel Skupnosti (2). Komisija se je takoj odzvala z različnimi ukrepi vključno s sprejetjem Sporočila o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (3) in več odločitev, ki dovoljujejo dodeljevanje pomoči za reševanje finančnih institucij. Nadzorni organ je sprejel ustrezne ukrepe (4).

(5)

Zadosten in cenovno sprejemljiv dostop do financiranja je pogoj za naložbe, rast in ustvarjanje delovnih mest v zasebnem sektorju. Države Efte morajo uporabljati vzvode, ki so jih pridobile z zagotavljanjem pomembne finančne pomoči bančnemu sektorju, da bi zagotovile, da ta podpora ne bo namenjena le izboljšanju finančnega položaja bank brez koristi za širše gospodarstvo. Zato mora biti pomoč finančnemu sektorju ciljno usmerjena in mora zagotoviti, da banke ponovno začnejo opravljati svoje običajne dejavnosti posojanja. Nadzorni organ bo to upošteval pri preverjanju državnih pomoči bankam.

(6)

Kljub temu, da se zdi, da se stanje na finančnih trgih izboljšuje, realno gospodarstvo zdaj občuti celoten vpliv finančne krize. Širše gospodarstvo doživlja zelo resen upad, ki vpliva tudi na gospodinjstva, podjetja in delovna mesta. Banke zaradi krize na finančnih trgih zmanjšujejo delež posojilnih finančnih instrumentov in so manj pripravljene tvegati kot v preteklih letih, kar povzroča pomanjkanje posojil. Finančna kriza bi lahko povzročila kreditno omejevanje, zmanjšanje povpraševanja in recesijo.

(7)

Take težave bi lahko vplivale tako na šibka podjetja brez rezerve za zagotavljanje solventnosti kot tudi na zdrava podjetja, ki se bodo spopadala z nenadnim pomanjkanjem ali celo nedostopnostjo kreditov. To bo zlasti veljalo za mala in srednje velika podjetja („MSP“), ki bodo vsekakor imela več težav z dostopom do financiranja kot velika podjetja. Tako stanje bi lahko kratko- in srednjeročno resno vplivalo na gospodarski položaj številnih zdravih podjetij in njihovih zaposlenih, povzroči pa lahko tudi dolgoročnejše negativne učinke, saj bi lahko prišlo do odložitve ali celo opustitve vseh naložb EGP v prihodnost, zlasti tistih, namenjenih vzdržni rasti in drugim ciljem lizbonske strategije.

1.2 Potreba po usklajevanju nacionalnih ukrepov pomoči v okviru EGP

(8)

V trenutnih finančnih razmerah bi države Efte lahko skušale delovati posamično in zlasti tekmovale med seboj pri dodeljevanju subvencij svojim podjetjem. Izkušnje kažejo, da tako posamično ukrepanje ne more biti učinkovito in lahko resno škodi notranjemu trgu. Pri dodeljevanju pomoči je ob celovitem upoštevanju trenutnih specifičnih gospodarskih razmer ključnega pomena, da se vsem podjetjem EGP zagotovijo enaki pogoji poslovanja in da se prepreči tekmovanje držav Efte glede subvencij, kar bi bilo nevzdržno in škodljivo za EGP kot celoto. Za to skrbi konkurenčna politika.

1.3 Potreba po začasnih ukrepih državne pomoči

(9)

Začasni dodatni ukrepi iz teh smernic so namenjeni doseganju dveh ciljev: prvi je sprostitev bančnih posojil za podjetja in s tem zagotavljanje, da imajo ta stalen dostop do financiranja, zaradi izrednih in prehodnih težav s financiranjem, povezanih z bančno krizo. Pri tem so MSP zlasti pomembna za celotno gospodarstvo v EGP, izboljšanje njihovega finančnega položaja pa bo tudi pozitivno vplivalo na velika podjetja, kar bo dolgoročno podpiralo skupno gospodarsko rast in modernizacijo.

(10)

Drugi cilj je spodbujanje podjetij, da še naprej investirajo v prihodnost, zlasti v gospodarstvo trajnostne rasti. Če bi se občutni napredek, ki je bil dosežen na okoljskem področju, zaradi trenutne krize ustavil ali celo začel nazadovati, bi bile posledice lahko dramatične. Zato je treba podjetjem zagotoviti posebno začasno podporo za naložbe v okoljske projekte (ki bi lahko med drugim zagotavljali tehnološko prednost industriji EGP), s čimer bi nujno in potrebno finančno pomoč povezali z dolgoročnimi koristmi za EGP.

(11)

V teh smernicah so najprej naštete številne možnosti zagotavljanja državne podpore, ki so državam Efte že na voljo v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči, nato pa so opredeljeni dodatni ukrepi državne pomoči, ki jih države Efte lahko začasno dodelijo za odpravljanje težav, ki jih imajo nekatera podjetja z dostopom do financiranja, in za spodbujanje naložb, namenjenih okoljskim ciljem.

(12)

Nadzorni organ meni, da so predlagani instrumenti pomoči najprimernejši za doseganje navedenih ciljev.

2. SPLOŠNI UKREPI EKONOMSKE POLITIKE

(13)

Načrt za oživitev gospodarstva je bil sprejet kot odgovor na trenutne gospodarske razmere. Zaradi razsežnosti krize potrebuje Skupnost usklajen pristop, ki bo dovolj širok in drzen, da bo obnovil zaupanje potrošnikov in podjetij. Enako velja za oživitev gospodarstva v državah Efte.

(14)

Strateški cilji načrta za oživitev gospodarstva so:

—	hitro spodbuditi povpraševanje in povečati zaupanje potrošnikov,

—

zmanjšati ceno upada gospodarstva za posameznike in njegov učinek na najbolj ogrožene dele prebivalstva. Kriza je prizadela številne delavce in njihove družine ali pa jih še bo. Ustrezni ukrepi lahko zaustavijo izgubo delovnih mest in nato pomagajo ljudem, da se hitro spet vključijo na trg dela in se izognejo dolgotrajni brezposelnosti,

—

pomagati Evropi, da se pripravi na izkoriščanje prednosti ob ponovni rasti gospodarstva, tako da se bo evropsko gospodarstvo lahko ustrezno odzvalo na zahteve konkurenčnosti, trajnosti in potrebe, ki jih prinaša prihodnost, kot je določeno v lizbonski strategiji. To pomeni podpiranje inovacij, vzpostavitev gospodarstva znanja in pospešitev prehoda v nizkoogljično in glede virov učinkovito gospodarstvo.

(15)

Državam Efte so za doseganje teh ciljev že na voljo številni instrumenti, ki se ne štejejo za državno pomoč. Nekatera podjetja lahko na primer doživljajo večje težave pri dostopu do financiranja kot druga, kar lahko odloži ali celo ogrozi financiranje, ki je potrebno za njihovo rast in razvoj predvidenih naložb. Države Efte bi zato lahko sprejele vrsto splošnih ukrepov, ki bi veljali za vsa podjetja na njihovem ozemlju in jih zaradi tega ne bi urejala pravila o državni pomoči ter bi bili namenjeni začasnemu kratko- in srednjeročnemu lajšanju težav s financiranjem. Mogoče bi bilo na primer podaljšati roke za plačilo prispevkov za socialno varnost in podobnih stroškov ali celo davkov, ali pa uvesti ukrepe za zaposlene. Če so taki ukrepi na voljo vsem podjetjem, se načeloma ne štejejo za državno pomoč.

(16)

Države Efte lahko finančno podporo dodelijo tudi neposredno potrošnikom, na primer za spodbujanje recikliranja starih izdelkov in/ali nakup zelenih izdelkov. Če se taka pomoč dodeli brez diskriminacije glede na poreklo izdelka, se ne šteje za državno pomoč.

(17)

Poleg tega se lahko splošni programi Skupnosti, kot sta okvirni program za konkurenčnost in inovacije (2007 do 2013), ustanovljen s Sklepom št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), ter sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013), ustanovljen s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), učinkovito uporabijo za zagotavljanje podpore MSP, pa tudi velikim podjetjem.

3. MOŽNE DRŽAVNE POMOČI V OKVIRU OBSTOJEČIH INSTRUMENTOV

(18)

V zadnjih letih je Nadzorni organ pomembno posodobil pravila o državni pomoči, da bi države Efte spodbudil k usmerjanju državne pomoči v trajnostne naložbe, kar prispeva k uresničevanju lizbonske strategije. V tem okviru je bil poseben poudarek namenjen MSP, ob novih možnostih za dodeljevanje državne pomoči. Poleg tega so bila pravila o državni pomoči zelo poenostavljena in racionalizirana z nedavno sprejeto Uredbo o splošnih skupinskih izjemah (7), po kateri lahko države Efte zdaj uporabljajo vrsto ukrepov pomoči ob minimalnem upravnem bremenu. Zaradi trenutnih gospodarskih razmer imajo naslednji instrumenti državne pomoči poseben pomen.

(19)

V uredbi de minimis (8), kakor je bila prilagojena Sporazumu EGP, je določeno, da podporni ukrepi, ki ne presegajo 200 000 EUR na podjetje, izplačanih v obdobju treh let, niso državna pomoč v smislu Sporazuma EGP. Po tej uredbi tudi poroštva v višini do 1,5 milijona EUR ne presegajo praga de minimis in zato prav tako niso državna pomoč. Zato lahko države Efte dodelijo take pomoči brez izračunavanja ustrezne protivrednosti pomoči in brez upravnih ovir.

(20)

Zgoraj omenjena Uredba o splošnih skupinskih izjemah je osrednji predpis o državni pomoči, saj poenostavlja postopek državnih pomoči za nekatere pomembne ukrepe pomoči in spodbuja preusmeritev državne pomoči k prednostnim ciljem EGP. Vsi prejšnje skupinske izjeme, pa tudi nova področja (inovacije, okolje, raziskave in razvoj za velika podjetja ter ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom za MSP), so bili združeni v en instrument. Države Efte lahko v vseh primerih, ki jih ureja Uredba o splošnih skupinskih izjemah, pomoč dodelijo brez predhodne priglasitve Nadzornemu organu. Zato je hitrost procesa v celoti odvisna od držav Efte. USSI je zlasti pomembna za MSP, ker izključno zanje določa posebna pravila o pomoči za naložbe in zaposlovanje. Poleg tega je vseh 26 vključenih ukrepov na voljo MSP, kar državam Efte omogoča, da MSP spremljajo na različnih stopnjah njihovega razvoja ter jim pomagajo pri dostopu do financiranja, raziskavah in razvoju, inovacijah, usposabljanju, zaposlovanju, okolju itd.

(21)

Na podlagi novih Smernic o državni pomoči za varstvo okolja (9) lahko države Efte med drugim dodelijo državno pomoč za naslednje namene:

—

pomoč podjetjem, ki svojo okoljsko učinkovitost izboljšajo nad standardi Skupnosti ali, če standardi Skupnosti ne obstajajo, do največ 70 % dodatnih investicijskih stroškov (do največ 80 % na področju ekoloških inovacij) za mala podjetja ter do 100 % dodatnih investicijskih stroškov, če se pomoč dodeli v dejansko konkurenčnih postopkih zbiranja ponudb, tudi za velika podjetja. Dovoljena je tudi pomoč za hitro prilagoditev na prihodnje standarde Skupnosti in pomoč za okoljske študije,

—	na področju energentov iz obnovljivih virov in soproizvodnje lahko države Efte dodelijo pomoč za tekoče poslovanje za kritje vseh dodatnih proizvodnih stroškov,

—

države Efte lahko za doseganja okoljskih ciljev za varčevanje z energijo in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov dodelijo pomoč, ki podjetjem omogoča, da dosežejo energetske prihranke, ter pomoč za obnovljive vire energije in soproizvodnjo do največ 80 % dodatnih investicijskih stroškov za mala podjetja in do največ 100 % dodatnih investicijskih stroškov, če se pomoč dodeli v dejansko konkurenčnih postopkih zbiranja ponudb.

(22)

Nadzorni organ je 7. februarja 2007 sprejel nove Smernice za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije. To besedilo vsebuje nove določbe o inovacijah, ki so posebej namenjene MSP in ustrezajo tudi boljši ciljni naravnanosti pomoči na ustvarjanje delovnih mest in rast v skladu z lizbonsko strategijo. Države Efte lahko dodelijo državno pomoč med drugim za naslednje namene:

—	pomoč projektom na področju raziskav in razvoja, zlasti pomoč za temeljne raziskave do največ 100 % upravičenih stroškov, in pomoč za industrijske raziskave do največ 80 % za mala podjetja,

—	pomoč novim inovativnim podjetjem do 1 milijona EUR ali celo več v regijah, ki prejemajo pomoč, pomoč inovacijskim grozdom, pomoč za svetovalne in podporne storitve za inovacije,

—	pomoč za posojanje visokokvalificiranega osebja, pomoč za študije tehnične izvedljivosti, pomoč za procesne in organizacijske inovacije v storitvah ter pomoč za stroške pravic industrijske lastnine za MSP.

(23)

Usposabljanje je še ena ključna prvina konkurenčnosti. Bistveno je, da se tudi v času naraščajoče brezposelnosti ohranijo naložbe v usposabljanje in se tako razvijajo nova znanja. Po novi Uredbi o splošnih skupinskih izjemah lahko države Efte dodeljujejo podjetjem pomoč za splošna in posebna usposabljanja v višini do največ 80 % upravičenih stroškov.

(24)

Nadzorni organ je leta 2008 sprejel nove Smernice o državni pomoči v obliki poroštev, ki določajo pogoje, pod katerimi državna poroštva za posojila niso državna pomoč. V skladu s temi smernicami poroštvo ni državna pomoč, zlasti če se zanj plača tržna cena. Poleg tega, da nove smernice pojasnjujejo, ali je prisotna pomoč v obliki poroštev ali ne, prvič uvajajo tudi posebne premije varnega pristana za MSP, ki omogočajo lažjo, vendar varno uporabo poroštev za spodbujanje financiranja MSP.

(25)

Nadzorni organ je nove Smernice o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja sprejel 25. oktobra 2006. Te smernice so namenjene inovativnim in hitro rastočim MSP, ki jim je prednostno namenjena lizbonska strategija. Nadzorni organ je določil nov prag premije varnega pristana v višini 1,5 milijona EUR na ciljno podjetje, kar pomeni 50-odstotno povečanje glede na prejšnji prag. Pod tem pragom Nadzorni organ praviloma potrjuje, da na finančnih trgih primanjkuje alternativnih virov financiranja (torej, da obstaja tržna nepopolnost). Poleg tega je bila pomoč za rizični kapital vključena v USSI.

(26)

Države Efte lahko na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči 2007–2013, ki se uporabljajo od januarja 2007, v manj razvitih regijah dodelijo pomoč za naložbe v ustanavljanje novih podjetij, širitev obstoječih podjetij ali razvejanje proizvodnje v nove proizvode.

(27)

Smernice o državni regionalni pomoči 2007–2013 uvajajo novo obliko pomoči za zagotavljanje spodbud za podporo ustanavljanju podjetij in razvoju malih podjetij na zgodnji stopnji na območjih, ki prejemajo pomoč.

(28)

Na podlagi veljavnih Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah lahko države Efte dodelijo pomoč tudi podjetjem, ki zaprosijo za državno podporo. V ta namen lahko države Efte priglasijo sheme pomoči za reševanje in/ali prestrukturiranje MSP.

4. UPORABA ČLENA 61(3)(b)

4.1 Splošna načela

(29)

Člen 61(3)(b) Sporazuma EGP določa, da lahko Nadzorni organ razglasi pomoč za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP, če je to potrebno „za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države Efte“. Ta določba je enaka členu 87(3)(b) Pogodbe ES, v zvezi s katerim je Sodišče prve stopnje razsodilo, da morajo motnje vplivati na celotno gospodarstvo zadevne države članice in ne le na gospodarstvo ene od njenih regij ali delov ozemlja. Poleg tega je to v skladu s potrebo po strogi razlagi določb o odstopanju, kot je člen 61(3)(b) Sporazuma EGP (10).

(30)

Komisija je pri sprejemanju odločitev dosledno uporabljala to strogo razlago (11). Nadzorni organ je sprejel tudi ozko razlago člena 61(3)(b) Sporazuma EGP (12).

(31)

Nadzorni organ zato meni, da trenutna globalna kriza zahteva poleg izredne podpore finančnemu sistemu tudi izredne odzive politik.

(32)

Kriza bo prizadela vse države Efte, čeprav na različne načine in v različnem obsegu, verjetno se bo brezposelnost povečala, povpraševanje zmanjšalo, proračunski položaj pa poslabšal.

(33)

Nadzorni organ meni, da so nekatere kategorije državne pomoči zaradi resnosti trenutne finančne krize in njenega vpliva na celotno gospodarstvo držav Efte utemeljene za določen čas, da bi se te težave odpravile in da se lahko štejejo za združljive z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma.

(34)

Države Efte morajo zato dokazati, da so ukrepi državnih pomoči, priglašeni Nadzornemu organu na podlagi tega okvira, potrebni, primerni in sorazmerni za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države Efte ter da so vsi pogoji v celoti upoštevani.

4.2 Združljiva omejena raven pomoči

4.2.1 Obstoječi okvir

(35)

Člen 2 uredbe de minimis (13), kot je bila prilagojena Sporazumu EGP, določa:

„Za ukrepe pomoči se šteje, da ne izpolnjujejo vseh meril člena 61(1) Sporazuma EGP in so zato izvzeti iz zahteve glede priglasitve iz člena 2 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, če izpolnjujejo pogoje, določene v odstavkih 2 do 5 tega člena.

Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200 000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli podjetju, ki deluje v cestnoprometnem sektorju, ne sme presegati 100 000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Ti zgornji meji se uporabljata ne glede na obliko pomoči de minimis ali zastavljeni cilj ter ne glede na dejstvo, ali se pomoč, ki jo dodeli država Efte, v celoti ali delno financira s sredstvi Skupnosti. Obdobje se določi ob upoštevanju proračunskih let, ki veljajo za podjetje v zadevni državi Efte.“

4.2.2 Novi ukrep

(36)

Finančna kriza ne vpliva le na strukturno šibka podjetja, ampak tudi na zdrava podjetja, ki se bodo soočila z nenadnim pomanjkanjem ali celo nedostopnostjo kreditov. Izboljšanje finančnega položaja teh podjetij bo ugodno vplivalo na celotno gospodarstvo EGP.

(37)

Zato Komisija glede na trenutne gospodarske razmere meni, da je treba začasno dovoliti dodeljevanje pomoči v omejenem obsegu, za katero pa bo vseeno veljal člen 61(1) Sporazuma EGP, saj presega prag, določen v Uredbi de minimis.

(38)

Nadzorni organ bo štel, da je taka državna pomoč združljiva s skupnim trgom na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP, če bodo izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	pomoč ne presega denarne dotacije v višini 500 000 EUR na podjetje; vsi uporabljeni zneski morajo biti bruto zneski, tj. zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Kadar se pomoč dodeli v obliki, ki ni dotacija, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu dotacije;

(b)	pomoč se odobri v obliki sheme pomoči;

(c)	pomoč se odobri za podjetja, ki 1. julija 2008 niso bila v težavah (14); lahko se uporablja za podjetja, ki na ta dan niso bila v težavah, vendar so pozneje zašla v težave zaradi svetovne finančne in gospodarske krize. Podjetja, ki se ukvarjajo z ribištvom in kmetijstvom, niso upravičena do pomoči;

(d)	pomoč ni izvozna pomoč ali pomoč, ki daje prednost domačim proizvodom pred uvoženimi;

(e)	pomoč se lahko odobri najkasneje do 31. decembra 2010;

(f)

pred dodelitvijo pomoči države Efte pridobijo izjavo zadevnega podjetja v pisni ali elektronski obliki o kakršni koli pomoči de minimis in pomoči v zvezi s tem ukrepom, in se prepričajo, da s tem skupni znesek pomoči, ki ga bo podjetje prejelo v obdobju med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom 2010, ne bo presegel praga 500 000 EUR;

(g)

ta ukrep pomoči se ne uporablja za podjetja, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov; uporablja se lahko za podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (15), razen če je znesek pomoči fiksno določen na podlagi cene ali količine takih izdelkov, ki so bili kupljeni od primarnih proizvajalcev ali ki so jih zadevna podjetja dala na trg, ali če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce (16).

4.3 Pomoč v obliki poroštev

4.3.1 Obstoječi okvir

(39)

Namen Smernic o državni pomoči v obliki poroštev je zagotoviti državam Efte podrobne smernice o načelih, na katerih namerava Nadzorni organ utemeljiti svojo razlago členov 61 in 62 Sporazuma EGP ter njuno uporabo za državna poroštva. Smernice zlasti določajo pogoje, pod katerimi se lahko šteje, da element državne pomoči ni prisoten. Ne določajo pa meril združljivosti za ocenjevanje poroštev.

4.3.2 Novi ukrep

(40)

Za nadaljnje spodbujanje dostopa do financiranja in zmanjšanje sedanje velike zadržanosti bank do tveganja, so subvencionirana poroštva za posojila v omejenem obdobju lahko ustrezna in ciljno usmerjena rešitev, ki podjetjem omogoča lažji dostop do financiranja.

(41)

Nadzorni organ bo štel, da je taka državna pomoč združljiva z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma, če bodo izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	za MSP države Efte odobrijo znižanje letne premije do 25 odstotkov, ki se plača za nova poroštva, dodeljena v skladu s premijo varnega pristana, kot je določena v Prilogi (17);

(b)	tudi za velika podjetja države Efte odobrijo do 15-odstotno znižanje letne premije za nova poroštva na podlagi istih določb glede varnega pristana iz Priloge;

(c)

kadar se element pomoči v poroštvenih shemah izračunava z metodologijami, ki jih je že odobril Nadzorni organ, po njihovi priglasitvi na podlagi uredbe, vključene v Sporazum EGP na področju državne pomoči (18), lahko države Efte odobrijo podobno, do 25-odstotno znižanje letne premije za nova poroštva za MSP in do 15-odstotno znižanje za velika podjetja;

(d)

največji znesek posojila ne presega skupne letne mase plač prejemnika (vključno s prispevki za socialno varnost ter stroški za zaposlene, ki delajo v prostorih podjetja, vendar so uradno zaposleni pri podizvajalcih) za leto 2008. Pri podjetjih, ustanovljenih 1. januarja 2008 ali pozneje, najvišji znesek posojila ne sme preseči ocenjene letne mase plač v prvih dveh letih delovanja;

(e)	poroštva se dodelijo najkasneje do 31. decembra 2010;

(f)	poroštvo ne presega 90 % posojila v času trajanja posojila;

(g)	poroštvo se lahko nanaša na posojila za naložbe in posojila za obratni kapital;

(h)	znižanje premije za poroštva se uporablja v obdobju največ dveh let po dodelitvi poroštva; če je trajanje zadevnega posojila daljše od dveh let, lahko države Efte največ osem nadaljnjih let uporabljajo premije varnega pristana iz Priloge brez znižanja;

(i)	pomoč se odobri za podjetja, ki 1. julija 2008 niso bila v težavah (19); lahko se uporablja za podjetja, ki na ta dan niso bila v težavah, vendar so pozneje zašla v težave zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

4.4 Pomoč v obliki subvencionirane obrestne mere

4.4.1 Obstoječi okvir

(42)

Smernice o referenčnih obrestnih merah in diskontnih stopnjah določajo metodologijo za izračun referenčne obrestne mere na podlagi enoletne medbančne obrestne mere (IBOR), povečane za razliko v višini od 60 do 1 000 bazičnih točk, ki je odvisna od kreditne sposobnosti podjetja in stopnje ponujenega zavarovanja. Zaradi upoštevanja obstoječih tržnih razmer lahko Nadzorni organ spremeni metodo za izračun referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj. Če države Efte uporabijo metodo za izračun referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj, ki je določena v smernicah, veljavnih ob odobritvi posojila, in izpolnjujejo pogoje iz navedenih smernic, obrestna mera načeloma ne vsebuje državne pomoči.

4.4.2 Novi ukrep

(43)

V sedanjih razmerah na trgu imajo podjetja pri iskanju financiranja lahko težave. Zato bo Nadzorni organ dovolil dodeljevanje javnih ali zasebnih posojil po obrestni meri, ki je najmanj enaka obrestni meri centralne banke za depozite čez noč, ter proti plačilu premije, ki je enaka razliki med povprečno enoletno medbančno obrestno mero in povprečno obrestno mero centralne banke za depozite čez noč v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2008, in premije za kreditno tveganje, ki ustreza profilu tveganja prejemnika, kot je določeno v smernicah Nadzornega organa o referenčnih obrestnih merah in diskontnih stopnjah.

(44)

Element pomoči, vsebovan v razliki med to obrestno mero in referenčno obrestno mero, določeno v Smernicah o referenčnih obrestnih merah in diskontnih stopnjah, se bo začasno štel za združljivega z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma, če bosta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

ta metodologija se uporablja za vse pogodbe, sklenjene najkasneje 31. decembra 2010; zajema lahko posojila vseh ročnosti; znižane obrestne mere se lahko uporabljajo za plačila obresti pred 31. decembrom 2012 (20); za posojila po tem datumu se uporablja obrestna mera, ki je najmanj enaka obrestni meri, določeni v Smernicah o referenčnih obrestnih merah in diskontnih stopnjah;

(b)	pomoč se odobri za podjetja, ki 1. julija 2008 niso bila v težavah (21); lahko se uporablja za podjetja, ki na ta dan niso bila v težavah, vendar so pozneje zašla v težave zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

4.5 Pomoč za proizvodnjo zelenih izdelkov

4.5.1 Obstoječi okvir

(45)

Smernice Nadzornega organa o referenčnih obrestnih merah in diskontnih stopnjah določajo metodologijo za izračun referenčne obrestne mere na podlagi enoletne medbančne obrestne mere (IBOR), povečane za razliko v višini od 60 do 1 000 bazičnih točk, ki je odvisna od kreditne sposobnosti podjetja in stopnje ponujenega zavarovanja. Zaradi upoštevanja obstoječih tržnih razmer lahko Nadzorni organ spremeni metodo za izračun referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj. Če države Efte uporabijo metodo za izračun referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj, ki je določena v smernicah, veljavnih ob odobritvi posojila, in izpolnjujejo pogoje iz navedenih smernic, obrestna mera načeloma ne vsebuje državne pomoči.

4.5.2 Novi ukrep

(46)

Zaradi sedanje finančne krize imajo podjetja tudi več težav pri dostopu do financiranja za proizvodnjo okolju prijaznejših izdelkov. Pomoč v obliki poroštev morda ne bo zadostovala za financiranje dragih projektov, ki so namenjeni izboljšanju varstva okolja s predčasnim prilagajanjem prihodnjim standardom, ki še ne veljajo, ali s preseganjem teh standardov.

(47)

Nadzorni organ meni, da mora izpolnjevanje okoljskih ciljev kljub finančni krizi ostati prednostna naloga. Proizvodnja okolju prijaznejših izdelkov, vključno z energetsko učinkovitimi proizvodi, je v skupnem interesu EGP in pomembno je, da finančna kriza ne ovira uresničevanja tega cilja.

(48)

Zato bi dodatni ukrepi v obliki subvencioniranih posojil lahko spodbudili proizvodnjo „zelenih izdelkov“. Vendar lahko subvencionirana posojila povzročijo resno izkrivljanje konkurence, zato jih je treba strogo omejiti na posebne okoliščine in ciljne naložbe.

(49)

Nadzorni organ meni, da bi države Efte v omejenem obdobju morale imeti možnost, da dodelijo pomoč v obliki znižanja obrestne mere.

(50)

Nadzorni organ bo na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP štel, da je subvencionirana obrestna mera za posojila za naložbe združljiva z delovanjem Sporazuma EGP, če bodo izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	pomoč je namenjena posojilom za naložbe, s katerimi se financirajo projekti za proizvodnjo novih izdelkov, ki občutno izboljšujejo varstvo okolja;

(b)	pomoč je potrebna za začetek novega projekta. V primeru obstoječih projektov se pomoč lahko dodeli, če ta postane potrebna zaradi novih gospodarskih razmer, da se projekti lahko nadaljujejo;

(c)	pomoč je odobrena samo za projekte za proizvodnjo izdelkov, ki se predčasno prilagajajo prihodnjim standardom Skupnosti za izdelke (22), ki povečujejo stopnjo varstva okolja in še ne veljajo, ali ki presegajo te standarde;

(d)	naložbe v izdelke, ki se predčasno prilagajajo prihodnjim okoljskim standardom Skupnost ali pa jih presegajo, se začnejo najpozneje 31. decembra 2010 s ciljem, da izdelki pridejo na trg najmanj dve leti pred začetkom veljavnosti standarda;

(e)

posojila se lahko dodelijo za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva (23) razen posojil za naložbe, namenjene povečanju proizvodnih zmogljivosti za več kot 3 % na proizvodnih trgih (24), kadar je bila povprečna letna stopnja rasti vidne potrošnje na trgu EGP, merjena z vrednostnimi podatki, v zadnjih petih letih pred začetkom naložbe nižja od povprečne letne stopnje rasti BDP Evropskega gospodarskega prostora v istem petletnem referenčnem obdobju;

(f)	posojila se dodelijo najpozneje do 31. decembra 2010;

(g)

osnova za izračun pomoči mora biti obrestna mera posameznega upravičenca, izračunana na podlagi metodologije iz točke 4.4.2 teh smernic. V skladu s to metodologijo se lahko podjetju odobri znižanje obrestne mere v višini:

—	25 % za velika podjetja,

—	50 % za MSP;

(h)	subvencionirana obrestna mera se uporablja v obdobju največ dveh let po odobritvi posojila;

(i)	znižanje obrestne mere se lahko uporablja za posojila, ki jih odobri državna ali javna finančna institucija, ter za posojila, ki jih dodelijo zasebne finančne institucije. Zagotoviti je treba, da ni diskriminacije med osebami javnega in zasebnega prava;

(j)	pomoč se odobri za podjetja, ki 1. julija 2008 niso bila v težavah (25); lahko se uporablja za podjetja, ki na ta dan niso bila v težavah, vendar so pozneje zašla v težave zaradi svetovne finančne in gospodarske krize;

(k)	države Efte zagotovijo, da se pomoč ne prenese neposredno ali posredno finančnim institucijam.

4.6 Ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom

4.6.1 Obstoječi okvir

(51)

Smernice o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja določajo pogoje, pod katerimi se državna pomoč za naložbe rizičnega kapitala lahko šteje za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP v skladu s členom 61(3) Sporazuma EGP.

(52)

Nadzorni organ na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju Smernic o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja, meni, da v EGP ni splošne tržne nepopolnosti rizičnega kapitala. Vendar sprejema dejstvo, da obstajajo tržne vrzeli za nekatere vrste naložb na nekaterih stopnjah razvoja podjetij, ki so posledica pomanjkljive usklajenosti ponudbe in povpraševanja po rizičnem kapitalu ter jih lahko na splošno opišemo kot vrzel lastniškega kapitala.

(53)

Točka 4.3 navedenih smernic določa, da se pri tranšah sredstev do 1,5 milijona EUR na ciljno MSP za vsako dvanajstmesečno obdobje lahko pod določenimi pogoji domneva na tržno nepopolnost in je državam Efte ni treba dokazovati.

(54)

Točka 5.1(a) istih smernic navaja, da se „Nadzorni organ […] zaveda neprestanih nihanj, ki se sčasoma pojavijo na trgu rizičnega kapitala in pri vrzeli lastniškega kapitala, ter različnih stopenj tržnih nepopolnosti, ki prizadenejo podjetja, odvisno od njihovega obsega, od stopnje poslovnega razvoja in gospodarskega sektorja. Zato je Nadzorni organ pripravljen preučiti razglasitev ukrepov, ki se nanašajo na rizični kapital o tranšah razpoložljivega kapitala nad pragom, ki znaša 1,5 milijona EUR letno na podjetje, in so združljivi z delovanjem Sporazuma EGP, če so predloženi potrebni dokazi o tržni nepopolnosti.“

4.6.2 Začasna prilagoditev obstoječih pravil

(55)

Kriza finančnih trgov zaradi manjše razpoložljivosti rizičnega kapitala negativno vpliva na trg rizičnega kapitala za MSP v nastajanju. Zaradi trenutno močno povečanega zaznavanja tveganja, povezanega z rizičnim kapitalom, ki izvira iz negotovosti zaradi potencialno nižjih pričakovanj o donosih, investitorji trenutno raje vlagajo v varnejša sredstva, katerih tveganje je lažje oceniti, v primerjavi z naložbami rizičnega kapitala. Poleg tega je tudi nelikvidnost naložb rizičnega kapitala dokazala dodatno odvračanje investitorjev od tovrstnih naložb. Podatki kažejo, da je posledično omejena likvidnost v sedanjih tržnih razmerah povečala vrzel lastniškega kapitala za MSP. Zato Nadzorni organ meni, da je primerno začasno povišati prag varnega pristana za naložbe rizičnega kapitala ter tako zadostiti povečani vrzeli lastniškega kapitala in začasno znižati delež najmanjše udeležbe zasebnih investitorjev na 30 %, tudi v primeru ukrepov, namenjenih MSP na območjih, ki ne prejemajo pomoči.

(56)

V skladu z navedenim so na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP nekatere omejitve, določene v Smernicah o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednja podjetja, začasno prilagojene do 31. decembra 2010:

(a)	za namene točke 4.3.1, najvišje tranše finančnih sredstev so povečane z 1,5 milijona EUR za ciljno MSP na 2,5 milijona EUR za ciljno MSP v vsakem dvanajstmesečnem obdobju;

(b)	za namene točke 4.3.4, najnižji znesek financiranja zasebnih investitorjev je 30 % sredstev (na območjih, ki prejemajo pomoč, in zunaj njih);

(c)	drugi pogoji iz smernic se še naprej uporabljajo;

(d)	ta začasna prilagoditev smernic se ne uporablja za ukrepe v zvezi z rizičnim kapitalom, ki jih ureja Uredba o splošnih skupinskih izjemah;

(e)	države Efte lahko prilagodijo odobrene sheme tako, da upoštevajo začasno prilagoditev smernic.

4.7 Kumulacija

(57)

Pragi pomoči, določeni v teh smernicah, se bodo uporabljali ne glede na to, ali se podpora za projekt, ki prejema pomoč, v celoti financira iz državnih virov ali jo delno financira Skupnost.

(58)

Začasni ukrepi pomoči, ki jih predvidevajo te smernice, in pomoč de minimis za enake upravičene stroške, se ne smejo kumulirati. Če je podjetje že prejelo pomoč de minimis, preden je ta začasni okvir začel veljati, vsota pomoči, prejete v okviru ukrepov iz točke 4.2 teh smernic, in prejete pomoči de minimis med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom 2010 ne sme preseči 500 000 EUR. Vsota pomoči de minimis, prejete po 1. januarju 2008, se mora odšteti od vsote združljive pomoči, dodeljene za isti namen na podlagi točk 4.3, 4.4, 4.5 ali 4.6.

(59)

Začasni ukrepi pomoči se lahko kumulirajo z drugimi združljivimi pomočmi ali drugimi oblikami financiranja Skupnosti pod pogojem, da je upoštevana največja intenzivnost pomoči, določena v zadevnih smernicah ali uredbah o skupinskih izjemah.

5. UKREPI ZA POENOSTAVITEV

5.1 Kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov

(60)

Smernice o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov določajo, da zavarovanje izvoznih kreditov ne more pokrivati tržnih tveganj ob podpori držav Efte. Tržna tveganja so trgovinska in politična tveganja za javne in nejavne dolžnike, ustanovljene v državah, navedenih v prilogi k Smernicam, z najdaljšim obdobjem tveganja, krajšim od dveh let. Tveganja za dolžnike, ustanovljene v državah članicah EU in državah Efte ter šestih dodatnih članicah OECD, štejejo za tržna.

(61)

Nadzorni organ meni, da zaradi trenutne finančne krize zavarovalnih ali pozavarovalnih kapacitet ne primanjkuje v vseh državah Efte, ni pa mogoče izključiti, da v nekaterih državah kritje za tržna tveganja trenutno ni na voljo.

(62)

V odstavkih 9 do 13 točke 4 zgoraj navedenih Smernic je navedeno, da:

„v takšnih okoliščinah lahko takšna začasno netržna tveganja prevzame javni ali javno podprti zavarovatelj in jih zavaruje na račun ali z jamstvom države. Zavarovatelj mora, kolikor je mogoče, uskladiti svoje premijske stopnje za takšna tveganja s stopnjami, ki jih drugje zaračunavajo zasebni zavarovatelji izvozih kreditov za zadevno vrsto tveganj.

Vsaka država Efte, ki namerava uporabiti navedeno odstopno klavzulo, mora osnutek odločbe takoj priglasiti Nadzornemu organu Efte. Takšna priglasitev mora vsebovati tržno poročilo, ki dokazuje pomanjkanje kritja za tveganja na trgu zasebnih zavarovateljev tako, da predloži dokazila dveh velikih in znanih mednarodnih zasebnih zavarovateljev izvoznih kreditov ter domačega zavarovatelja kreditov, ki upravičujejo uporabo odstopne klavzule. Sicer pa se pomanjkanje kritja za tveganje na trgu zasebnih zavarovateljev lahko dokaže tudi s tržnim poročilom neodvisnega svetovalca, ki ga Nadzorni organ šteje za zanesljivega in nepristranskega. Priglasitev mora vsebovati tudi opis pogojev, ki jih namerava javni ali javno podprti zavarovatelj izvoznih kreditov uporabiti za takšna tveganja.

V roku dveh mesecev od prejema priglasitve Nadzorni organ preuči, ali je uporaba odstopne klavzule v skladu z zgoraj navedenimi pogoji in združljiva s Sporazumom EGP.

Če Nadzorni organ ugotovi, da so pogoji za uporabo odstopne klavzule izpolnjeni, je njegova odločba o združljivosti omejena na dve leti od datuma sprejetja, če se pogoji na trgu, ki upravičujejo uporabo odstopne klavzule, v tem času ne spremenijo.

Poleg tega lahko Nadzorni organ po posvetovanju z drugimi državami Efte spremeni pogoje za uporabo odstopne klavzule, jo prekine ali pa nadomesti z drugim ustreznim sistemom.“

(63)

Te določbe, ki se uporabljajo za velika podjetja in MSP, so ustrezen instrument v sedanjih gospodarskih razmerah, če države Efte menijo, da trg zasebnih zavarovateljev ne zagotavlja kritja za tržna kreditna tveganja in/ali za nekatere kupce zaščite proti tveganju.

(64)

V tem okviru Nadzorni organ meni, da bi bilo zaradi pospešitve postopka primerno, da države Efte do 31. decembra 2010 dokazujejo pomanjkanje kritja za tveganje na trgu zasebnih zavarovateljev s predložitvijo ustreznih dokazil. V vsakem primeru se bo uporaba odstopne klavzule štela za upravičeno, če:

—	znani mednarodni zasebni zavarovatelj izvoznih kreditov in nacionalni zavarovatelj kreditov predložita dokazila o nedostopnosti navedenega kritja ali

—	vsaj štirje uveljavljeni izvozniki v državi Efte predložijo dokazila, da so zavarovatelji zavrnili kritje določenih poslov.

(65)

Nadzorni organ bo v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami Efte zagotovil hitro sprejetje odločitev o uporabi odstopne klavzule.

5.2 Poenostavitev postopkov

(66)

Ukrepe državne pomoči iz teh Smernic je treba priglasiti Nadzornemu organu. Poleg vsebinskih ukrepov, predstavljenih v teh smernicah, si bo Nadzorni organ prizadeval zagotoviti tudi hitro odobritev ukrepov pomoči, namenjenih reševanju trenutne krize, v skladu s temi smernicami, pod pogojem, da bodo zadevne države Efte tesno sodelovale z njim in mu zagotovile vse potrebne informacije.

(67)

Komisija poleg vsebinskih ukrepov, opredeljenih v tem sporočilu, pripravlja tudi številne izboljšave svojih splošnih postopkov državnih pomoči, njihov namen pa je hitrejše in bolj učinkovito sprejemanje odločitev v tesnem sodelovanju z državami članicami. Ta sveženj poenostavitev mora zlasti vključevati skupne zaveze Komisije in držav članic za bolj racionalizirane in predvidljive postopke na vsaki stopnji preiskave državne pomoči in omogočati, da se odločitve o odobritvi v enostavnih zadevah sprejemajo po hitrejšem postopku.

6. SPREMLJANJE IN POROČANJE

(68)

Odločba št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 o izvedbenih določbah iz člena 27 dela II Protokola 3 k Sporazumu med državami Efta o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča, ki določa podrobna pravila za uporabo člena 1 dela I Protokola 3 k Sporazumu med državami Efta o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča, zahteva, da države Efte predložijo letna poročila Nadzornemu organu.

(69)

Države Efte morajo do 31. julija 2009 Nadzornemu organu predložiti seznam shem, ki so bile uvedene na podlagi teh smernic.

(70)

Države Efte morajo zagotoviti, da se vodijo podrobne evidence o dodeljevanju pomoči iz teh smernic. Te evidence, ki morajo vsebovati vse potrebne informacije za ugotavljanje, ali so izpolnjeni zahtevani pogoji, je treba hraniti deset let in jih na zahtevo dati na voljo Nadzornemu organu. Države Efte morajo pred dodelitvijo pomoči pridobiti informacije, da upravičenci do pomoči na podlagi ukrepov iz točk 4.2, 4.3, 4.4 in 4.5 na dan 1. julija 2008 niso bili podjetja v težavah.

(71)

Poleg tega morajo države Efte Nadzornemu organu do 31. oktobra 2009 predložiti poročilo o ukrepih, ki so jih uvedle na podlagi teh smernic. Poročilo mora vsebovati zlasti dokumentacijo, ki dokazuje potrebo, da Nadzorni organ ohrani ukrepe iz teh smernic tudi po 31. decembru 2009, ter podrobne informacije o okoljskih koristih subvencioniranih posojil. Države Efte morajo te informacije predložiti tudi za vsako naslednje leto, v katerem bodo veljale te smernice, in sicer vsako leto do 31. oktobra.

(72)

Nadzorni organ lahko zahteva dodatne informacije v zvezi z dodeljeno pomočjo, da bi preveril, ali so bili spoštovani pogoji iz odločitve Nadzornega organa o odobritvi ukrepa pomoči.

7. KONČNE DOLOČBE

(73)

Nadzorni organ bo te smernice uporabljal od dneva njihovega sprejetja. Te smernice so upravičene zaradi sedanjih izrednih in prehodnih težav s financiranjem, povezanih s krizo v bančnem sektorju, in se bodo prenehale uporabljati 31. decembra 2010. Nadzorni organ jih lahko po posvetovanju z državami Efte spremeni pred navedenim datumom na podlagi pomembnih pomislekov glede konkurenčne politike ali gospodarstva. Če bi bilo v pomoč, lahko Nadzorni organ za določene težave zagotovi tudi dodatna pojasnila o svojem pristopu do posebnih vprašanj.

(74)

Nadzorni organ določbe teh smernic uporablja za vse priglašene ukrepe rizičnega kapitala, o katerih mora odločiti po sprejetju smernic, tudi če so bili ukrepi priglašeni pred njihovo objavo.

(75)

V skladu s Smernicami o državni pomoči glede pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči, bo Nadzorni organ v primeru nepriglašene pomoči uporabil:

(a)	te smernice, če je bila pomoč dodeljena pred sprejetjem teh smernic;

(b)	smernice, ki so se uporabljale, ko je bila pomoč dodeljena, v vseh drugih primerih.

(76)

Nadzorni organ bo po popolni priglasitvi ukrepov, zajetih v tem dokumentu, v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami Efte zagotovil hitro sprejetje odločitev. Države Efte naj Nadzorni organ obvestijo o svojih namenih ter čim hitreje in čim bolj popolno priglasijo načrte za uvedbo takih ukrepov.

(77)

Nadzorni organ opozarja, da je vsako izboljšanje postopkov odvisno od predložitve jasnih in popolnih priglasitev.

(1) Sporočilo Komisije Evropskemu svetu, COM(2008) 800.

(2) Sklepi Ekonomsko-finančnega sveta z dne 7. oktobra 2008.

(3) UL C 270, 25.10.2008, str. 8.

(4) Glej poglavja Smernic o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize in o dokapitalizaciji finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence, sprejetih 29. januarja 2009.

(5) UL L 310, 9.11.2006, str. 15.

(6) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(7) Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L 214, 9.8.2008, str. 3), vključena v Sporazum EGP v točki 1j Priloge XV k Sporazumu s Sklepom št. 120/2008 z dne 7. novembra 2008 (UL L 339, 18.12.2008, str. 111, in Dopolnilo EGP št. 79, 18.12.2008), ki je začel veljati 8. novembra 2008.

(8) Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L 379, 28.12.2006, str. 5), vključena v Sporazum EGP v točki 1ea Priloge XV k Sporazumu s Sklepom št. 29/2007 (UL L 209, 9.8.2007, str. 52, in Dopolnilo EGP št. 38, 9.8.2007, str. 34), ki je začel veljati 28. aprila 2007.

(9) Posodobljena različica Smernic o državni pomoči je objavljena na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldstateaid/state_aid_guidelines/.

(10) Združeni zadevi T-132/96 in T-143/96 Freistaat Sachsen in Volkswagen AG proti Komisiji, Recueil 1999, str. II–3663, točka 167.

(11) Odločba Komisije 98/490/ES v zadevi C-47/96 Crédit Lyonnais (UL L 221, 8.8.1998, str. 28), točka 10.1, Odločba Komisije 2005/345/ES v zadevi C 28/02 Bankgesellschaft Berlin (UL L 116, 4.5.2005, str. 1), točka 153 in naslednje in Odločba Komisije 2008/263/ES v zadevi C 50/06 BAWAG (UL L 83, 26.3.2008, str. 7), točka 166. Glej tudi Odločbo Komisije v zadevi NN 70/07, Northern Rock (UL C 43, 16.2.2008, str. 1) in Odločbo Komisije z dne 4. junija 2008 v zadevi C9/08, SachsenLB, ki še ni objavljena.

(12) Nadzorni organ ni nikoli odobril ukrepa pomoči na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP.

(13) Glej opombo 3 zgoraj.

(14) Za velika podjetja glej točko 2.1 Smernic o državni pomoči za prestrukturiranje podjetij v težavah. Za MSP glej člen 1(7) o opredelitvi Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

(15) Kot je določeno v členu 2.3 in 2.4 Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L 358, 16.12.2006, str. 3).

(16) Določbe o državni pomoči iz členov 61 do 63 Sporazuma EGP za državno pomoč veljajo samo, če je ta dodeljena podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo blaga, ki spada med proizvode Sporazuma EGP. Člen 8(3) Sporazuma določa, da „če ni določeno drugače, se določbe tega sporazuma uporabljajo samo za: (a) izdelke iz poglavij 25 do 97 Harmoniziranega sistema poimenovanja in šifrskih oznak blaga razen izdelkov, navedenih v Protokolu 2; (b) izdelke iz Protokola 3, ob upoštevanju posebne ureditve iz navedenega protokola.“ Kmetijski proizvodi, ki ne spadajo v poglavja 25 do 97 Harmoniziranega sistema poimenovanja in šifrskih oznak blaga ali niso navedeni v Protokolu 3 k Sporazumu EGP, ne spadajo v splošno področje uporabe Sporazuma EGP.

(17) Premije, določene v Prilogi, upoštevajo različne stopnje zavarovanja in tako izpopolnjujejo določbe glede varnega pristana iz Smernic o državni pomoči v obliki poroštev. Uporabijo se lahko tudi kot osnova za izračun s trgom združljivega elementa pomoči za ukrepe v obliki poroštev, ki spadajo pod točko 4.2 tega okvira.

Izračun premij varnega pristana temelji na razlikah, določenih v Smernicah o referenčnih obrestnih merah in diskontnih stopnjah, ob upoštevanju dodatnega znižanja za 20 bazičnih točk (glej opombo 12 (opombo 11 za besedilo EU) Smernic o državni pomoči v obliki poroštev). Vendar pa je za vsako oceno kreditne sposobnosti zgornja meja premije ostala premija varnega pristana, kot je določena v Smernicah o državni pomoči v obliki poroštev. Za definicije različnih stopenj zavarovanja glej opombo 2, str. 1 Smernic o referenčnih obrestnih merah in diskontnih stopnjah.

(18) Kot je na primer Uredba o splošnih skupinskih izjemah ali Uredba Komisije (ES) št. 1628/2006 z dne 24. oktobra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni regionalni pomoči za naložbe (UL L 302, 1.11.2006, str. 29), vključena v Sporazum EGP v točki 1i Priloge XV k Sporazumu s Sklepom št. 157/2006 (UL L 89, 29.3.2007, str. 33, in Dopolnilo EGP št. 15, 29.3.2007, str. 26), pod pogojem, da je odobrena metodologija izrecno prilagojena za zadevno vrsto poroštev in vrsto zadevnih transakcij.

(19) Glej opombo 9 zgoraj.

(20) Države Efte, ki želijo uporabiti ta instrument, morajo na spletu objaviti svoje obrestne mere za depozite čez noč in jih dati na voljo Nadzornemu organu.

(21) Glej opombo 9 zgoraj.

(22) Prihodnji standard Skupnosti za izdelke je obvezni standard Skupnosti, ki določa okoljske zahteve za izdelke v prodaji v Evropski uniji in je bil sprejet, vendar še ne velja.

(23) Kot so opredeljena v točki 70 Smernic o državni pomoči za varstvo okolja.

(24) Kot so opredeljena v točki 58 Smernic o regionalni pomoči.

(25) Glej opombo 9 zgoraj.

Začasni okvir premij varnega pristana v bazičnih točkah (*1)
Ocena kreditne sposobnosti (Standard & Poor’s)	Zavarovanje
Ocena kreditne sposobnosti (Standard & Poor’s)	Visoko	Običajno	Slabo
AAA	40	40	40
AA+ AA AA-	40	40	40
A+ A A-	40	55	55
BBB+ BBB BBB-	55	80	80
BB+ BB	80	200	200
BB- B+	200	380	380
B B-	200	380	630
CCC in manj	380	630	980