ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) ter zlasti členov 61 do 63 Sporazuma in Protokola 26 k Sporazumu,

ob upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (3) ter zlasti člena 24 Sporazuma,

ob upoštevanju člena 1(2) in (3) dela I in členov 4(4), 6 in 7(4) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču,

ob upoštevanju Smernic Nadzornega organa o državni pomoči (4) glede uporabe in razlage členov 61 in 62 Sporazuma EGP, zlasti oddelkov o pomoči za raziskave in razvoj ter pomoči za inovacije,

ob upoštevanju Odločbe št. 59/06/COL Nadzornega organa z dne 8. marca 2006 o začetku formalnega postopka preiskave, predvidenega v členu 1(2) dela I in členu 6 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču,

potem ko je zainteresirane stranke pozval k predložitvi pripomb v skladu z navedeno določbo (5),

Z dopisom z dne 14. oktobra 2005 norveške misije pri Evropski uniji, v katerem je posredovala dopis norveškega Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 5. oktobra 2005, ki ga je Nadzorni organ prejel in evidentiral 17. oktobra 2005 (št. dogodka: 346675), so norveški organi v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču priglasili predlog nove sheme državne pomoči v podporo neplačanemu delu v zvezi z dejavnostmi raziskav in razvoja. Predlagana shema je v nadaljevanju navedena kot „shema za neplačano delo za R-R“.

Z dopisom z dne 8. marca 2006 (št. dogodka: 364666) in po izmenjavi različnih sporočil (6), je Nadzorni organ norveške organe obvestil, da je sklenil uvesti postopek, določen v členu 6 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču v zvezi s shemo za neplačano delo za raziskave in razvoj ter jih pozval k predložitvi pripomb o Odločbi.

Z dopisom z dne 19. aprila 2006 predstavništva Norveške pri Evropski uniji, v katerem je posredovalo dopisa Ministrstva za javno upravo in reforme ter Ministrstva za trgovino in industrijo, z dne 11. oz. 7. aprila 2006, so norveški organi predložili pripombe. Dopisa je Nadzorni organ prejel in evidentiral dne 20. aprila 2006 (št. dogodka: 370829).

Odločba št. 59/06/COL o začetku formalnega postopka preiskave je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije (7). Nadzorni organ je zainteresirane stranke pozval k predložitvi pripomb. Nadzorni organ ni prejel nobenih pripomb zainteresiranih strank.

Norveški organi so v dopisu, ki ga je Ministrstvo za javno upravo in reforme v elektronski obliki poslalo dne 15. februarja 2008 (št. dogodka: 465311), povzeli informacije, posredovane kot rezultat neformalnih stikov po telefonu in elektronski pošti v letu 2007 ter v januarju 2008.

Iz pripravljalnih zakonodajnih del izhaja, da je splošni cilj sheme za neplačano delo za R-R spodbuditi večja vlaganja v dejavnosti raziskav in razvoja pri majhnih družbah, kot so podjetniki in enoosebne družbe. (8) Cilj nove sheme je posebej spodbuditi prizadevanja posameznikov v družbah, usmerjenih v raziskave in razvoj, ki so v zagonski fazi pogosto odvisne od delovne sile, ki je ni mogoče plačati. Družbe, usmerjene v raziskave in razvoj, so po mnenju norveških organov pomembne za ustvarjanje vrednosti, ki izhaja iz raziskav, pa tudi za inovacije.

Norveški organi so podrobneje razložili, da je bila shema za neplačano delo za R-R predlagana, ker v okviru obstoječe sheme „Skattefunn“ (9) ni mogoče podpreti neplačanega dela v dejavnostih raziskav in razvoja, ki jih opravljajo podjetniki in enoosebne družbe, ker je shema Skattefunn upravičena do davčnega odbitka (10). V tem smislu so organi razložili, da se v okviru sheme Skattefunn pomoč za dejavnosti raziskav in razvoja zagotavlja v obliki davčne olajšave (ali dobropisa na plačan davek), pri čemer se znesek, ki ustreza odstotku upravičenih stroškov, odbije od zneska davka, ki bi ga družba morala plačati. Vendar pa norveški organi menijo, da je nezdružljivo s splošno davčno zakonodajo, da se od obdavčljivega zneska odšteje znesek, ki ne temelji na dejanskih upravičenih stroških, ampak na neplačanem delu, tj. „stroških“, ki jih ni bilo, saj ni bila izplačana nobena plača ter v računovodskih knjigah podjetja ni nič izkazano. Na tej podlagi je obveljalo, da neplačanega dela ni mogoče šteti za upravičen strošek v okviru sheme Skattefunn.

Zaradi teh okoliščin so norveški organi predlagali uvedbo sheme za neplačano delo za R-R, po kateri bi se dodeljevala finančna podpora za neplačano delo za raziskave in razvoj v obliki subvencij, ki so oproščene davka. Zato norveški organi menijo, da je shema za neplačano delo za R-R nekak popravek ali dopolnilo k obstoječi shemi Skattefunn.

Norveški organi so v obvestilu nadalje pojasnili, da so številne družbe vodile projekte, odobrene po shemi Skattefunn, vendar pa nekatere od njih nato niso mogle uveljavljati davčne olajšave (ali pa so morale plačati zneske, ki so ustrezali že odobrenim davčnim olajšavam), saj je bilo vključeno neplačano delo. Norveški organi so zato sklenili uvesti „odškodninsko shemo“ kot nadomestilo družbam za finančne izgube, ki so jih te imele s svojimi projekti raziskav in razvoja med letoma 2000 in 2004 ter so bile posledica dejstva, da shema Skattefunn (11) ni vključevala neplačanega dela. V svoji odločbi o začetku formalnega postopka preiskave glede sheme za neplačano delo za R-R je Nadzorni organ sprejel stališče, da se pomoč, dodeljena podjetju v okviru odškodninske sheme lahko opredeli kot pomoč de minimis v okviru „Uredbe de minimis“ (12). Odškodninska shema ni bila vključena v formalni postopek preiskave.

V prvotnem predlogu proračuna, ki ga je norveška vlada poslala norveškemu parlamentu (13) in mu je sledilo priporočilo parlamentarnega odbora parlamentu (14), je vlada predlagala nameniti skupno 70 milijonov NOK tako shemi za neplačano delo za R-R, kot tudi odškodninski shemi (15). Med čakanjem na odobritev Nadzornega organa niso bila izplačana nikakršna sredstva v okviru sheme za neplačano delo za R-R, vendar so norveški organi pojasnili, da bo po pričakovanjih letni proračun za shemo največ okoli 50 milijonov NOK (16).

Poleg sprejetja prvotnega proračuna za shemo za neplačano delo za R-R je norveški parlament 17. junija 2005 sprejel predlog sprememb norveškega Zakona o obdavčenju premoženja in dohodka, ki uvaja določbe o davčni obravnavi in zgornjih mejah dodeljevanja sredstev v okviru sheme za neplačano delo za R-R (17) (v nadaljnjem besedilu: davčno pravo glede sheme za neplačano delo za R-R).

Poleg sprejetja proračuna in davčnega prava o shemi za neplačano delo za R-R je norveško Ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo osnutek Smernic za izvajanje sheme za neplačano delo za R-R (18) (v nadaljnjem besedilu: Smernice za shemo za neplačano delo za R-R). Osnutek smernic določa, da je Norveški raziskovalni svet („Norges forskningsråd“) organ, pristojen za upravljanje in izvajanje sheme.

Iz Smernic za shemo za neplačano delo za R-R izhaja, da morajo upravičeni projekti vključevati dejavnosti raziskav in razvoja, ki jih izvajajo posamezniki, ki ne prejemajo plačila ali drugega nadomestila za svoje delo. Posamezniki, ki prejemajo plačilo iz drugih proračunskih virov, tukaj niso zajeti (19).

Norveški organi so navedli, da so te definicije upravičenih projektov za raziskave in razvoj enake definicijam upravičenih projektov za raziskave in razvoj v okviru obstoječe sheme Skattefunn. Pravzaprav norveški organi v praksi navajajo upravičene projekte v okviru sheme za neplačano delo za R-R kot projekte, ki izpolnjujejo „merila Skattefunn“, ali so bili odobreni v okviru sheme Skattefunn (22).

Kot je navedeno zgoraj, bo shemo za neplačano delo za R-R upravljal in izvajal Norveški raziskovalni svet. Ta organ je obenem sekretariat in upravni organ, ki ocenjuje, ali so projekti upravičeni v okviru sheme Skattefunn (23). Norveški organi so pojasnili, da ker so upravičene dejavnosti raziskav in razvoja opredeljene na enak način v okviru sheme Skattefunn kot tudi sheme za neplačano delo za R-R, in ker je upravni organ, ki ocenjuje, ali so projekti lahko opredeljeni kot upravičeni, isti za obe shemi, se za potrebe izvajanja obe shemi med seboj usklajujeta. Namen tega je, da vlagatelj prošnje za pomoč pri upravičeni dejavnosti raziskav in razvoja izpolni samo eno vlogo, v kateri lahko navede, ali prosi za pomoč v zvezi s plačanim in/ali neplačanim delom za ustrezno dejavnost raziskav in razvoja (24). Poleg tega se bo finančna pomoč, dodeljena v okviru sheme za neplačano delo za R-R, upoštevala tudi, ko bo vlagatelj prosil za pomoč v okviru sheme Skattefunn in bo za skupno pomoč veljala zgornja meja za pomoč v okviru slednje sheme (25). Pravzaprav je po mnenju norveških organov edina razlika med obema shemama v vrsti upravičenih stroškov (tj. ali gre za plačano ali neplačano delo) in v obliki dajanja pomoči (tj. davčna oprostitev ali neobdavčene subvencije).

Poleg tega so norveški organi navedli, da za upravičene v okviru sheme za neplačano delo za R-R veljajo le projekti, ki se niso začeli pred vložitvijo prošnje za pomoč (26).

Norveški organi so v obvestilu pojasnili, da bi bila shema za neplačano delo za R-R odprta za vse davkoplačevalce, ki so davčni zavezanci na Norveškem, vključno s podjetji, ne glede na njihov obseg, sektor in regijo (27). Podjetja, ki nastopajo skupno v projektu sodelovanja, so tudi upravičena do uporabe sheme (28).

Norveški organi so pojasnili, da je razlog za vključitev malih in srednje velikih podjetjih v shemo za neplačano delo za R-R zagotovitev njene skladnosti s pogoji sheme Skattefunn (ki je odprta za vsa podjetja ne glede na njihov obseg). Norveški organi so v tem okviru navedli, da „[ravno] zato v opredelitvi upravičencev sheme za neplačano delo za R-R ni formalne diskriminacije do velikih podjetij“ (poudarek dodan) (29).

Vendar so norveški organi prav tako pojasnili, da je shema za neplačano delo za R-R v praksi usmerjena samo pomoči podjetnikom in enoosebnim družbam: „Čeprav shema vključuje različno velika podjetja, sama narava sheme (pomoč za neplačano delo) pomeni, da je spodbudni učinek največji v primeru podjetnikov in enoosebnih družb“ (30). Poleg tega so organi navedli, da je shema za neplačano delo za R-R „(…) primarno namenjena novoustanovljenim tehnološkim družbam, ki niso sposobne izplačevati plač posameznikom, ki opravljajo dejavnosti R-R“ in „(ker) se iz sheme za neplačano delo za R-R dodeljuje pomoč za neplačano delo, ki ga opravlja osebje na področju R-R, ki ne prejema plače ali drugega nadomestila za delo, shema ni primerna za navadna mala in srednje velika podjetja“ (31).

Na tej podlagi so norveški organi navedli, da „družbe, katerih skupni letni promet ali letni izkaz prihodkov in izdatkov ustreza ESR opredelitvam srednje velikih podjetij, v praksi ne bodo prejemale pomoči za neplačano delo“ (32). Organi so dodali, da „večje družbe na splošno uporabljajo zaposleno in plačano osebje na področju raziskav in razvoja za opravljanje teh dejavnosti pri projektih v okviru sheme Skattefunn“ in „[da] so stroški plačevanja teh zaposlenih upravičeni do davčnega povračila iz sheme Skattefunn, zato te družbe nimajo niti potrebe, niti osnove, da bi zaprosile za subvencije iz sheme za neplačano delo za R-R“ (33).

Nazadnje so norveški organi navedli, da glede na to, da je zgornja meja pomoči za upravičene projekte enaka, če se dodeli izključno v obliki davčne olajšave v okviru sheme Skattefunn, ali v kombinaciji davčne olajšave in subvencije iz sheme za neplačano delo za R-R, to večjih družb ne spodbuja k pridobivanju pomoči iz obeh shem.

Zaradi tega so norveški organi z dopisom z dne 15. februarja 2008 (dogodek št. 465311) Nadzorni organ obvestili, da „je shema formalno omejena na opredelitev malih in mikro podjetij Nadzornega organa“.

Norveški organi so izjavili, da v okviru sheme za neplačano delo za R-R upravičeni izdatki zajemajo stroške za neplačano delo v zvezi z upravičenim projektom (34). Kar zadeva opredelitev ustreznih(-e) urnih(-e) postavk(-e) za neplačano delo, so norveški organi pojasnili, da ker se formalna usposobljenost posameznika vedno ne odraža v zmogljivosti za izvajanje projektov raziskav in razvoja, je težko določiti ločene postavke, ki ustrezajo izobrazbi, izkušnjam in področju dela. Zato so se odločili, da bodo za izračun pomoči v okviru sheme za neplačano delo za R-R uporabljali enotno urno postavko.

Urna postavka, ki so jo predlagali norveški organi, temelji na izračunu 1,6 ‰ nominalne letne plače delavca v industriji za leto 2005 (348 300 NOK) (35), po katerem znaša urna postavka 557,28 NOK, ki je bila zaradi poenostavitve zaokrožena na 500 NOK. Ministrstvo za trgovino in industrijo lahko urno postavko 500 NOK prilagodi na podlagi splošnega gibanja plač.

Metodologijo za izračun urne postavke (kot 1,6 ‰ nominalne letne plače) je oblikoval Norveški raziskovalni svet. Glede tega so norveški organi pojasnili, da se urna postavka za delo lahko pravzaprav zlahka določi s sklicevanjem na povprečno letno plačo (na podlagi statistike) ter povprečje delovnih ur na leto. Vendar je Norveški raziskovalni svet zaradi nadaljnje poenostavitve dodeljevanja pomoči za dejavnost raziskav in razvoja želel to še izpopolniti, zato je razvil metodologijo, po kateri urna postavka vključuje ne samo (i) čiste stroške za plačo, ampak tudi (ii) „druge operativne stroške“, izračunane na zaposlenega, ki vključujejo (a) socialne stroške iz naslova plače (kot je pokojninsko in socialno zavarovanje itd.); (b) stroške za uporabo opreme na zaposlenega (npr. uporaba telefona, računalnika/IT opreme, kopirnega stroja itd.); (c) splošne režijske stroške za elektriko, ogrevanje, najem pisarniških prostorov, menzo in strežno osebje ter začasno uporabo pomožnega osebja; ter (d) najem/nakup pripomočkov in pisarniške opreme.

Urna postavka za „neplačano delo“ torej zajema ne samo čiste stroške za plačo, ampak tudi „druge operativne stroške“, izračunane na posameznega zaposlenega (36).

Pri oblikovanju metodologije je Norveški raziskovalni svet opravil pregled poslovanja številnih norveških družb, ki je pokazal, da so letni operativni stroški v povprečju 1,8-krat večji od letnih stroškov za plače (vključno s socialnimi stroški) (37). Po popravku letnih stroškov za plače zaradi vključitve socialnih stroškov (ki ustrezajo 40 % plače) se je izkazalo, da povprečni operativni stroški znašajo 2,52-krat več od čistih stroškov za plače. Če to število delimo z letnim povprečjem delovnih ur (1 500) (38), znašajo operativni stroški, izmerjeni po urni postavki, 1,68 ‰ (zaokroženo na 1,6 ‰) krat stroški za čisto letno plačo. V skladu s tem je po metodologiji urna postavka za neplačano delo (ki zajema čiste stroške za plačo in „druge operativne stroške“) izračunana kot 1,6 ‰ ustrezne letne plače.

Smernice za shemo za neplačano delo za R-R določajo, da morajo upravičeni stroški za neplačano delo upoštevati fiksno zgornjo mejo 2 milijona NOK letno za posamezno podjetje (39).

Končno mora kot kontrolni ukrep za vsako vlogo za pomoč računovodja potrditi stroške neplačanega dela in druge stroške projekta (40). Medtem ko se dokazila za „druge operativne stroške“ preverijo preko faktur, so norveški organi pojasnili, da glede na to, da ni dokazil za prijavljene ure neplačanega dela, morajo družbe zabeležiti datum, zadolžitev, število opravljenih ur in ime zadevne osebe. V projektih z več kot eno osebo mora zapisnik poleg osebe, ki je opravila neplačano delo podpisati tudi oseba, odgovorna za projekt. Poleg tega lahko Norveški raziskovalni svet zmanjša priglašeno število ur, če se med postopkom ugotovi, da je bilo prijavljeno nepravilno število ur.

Smernice za shemo za neplačano delo za R-R določajo, da za subvencije, dodeljene v okviru sheme, velja prag, določen v oddelkih 16–40 norveškega Zakona o obdavčenju premoženja in dohodka (41). Ta določba je podlaga za shemo Skattefunn in določa, da je intenzivnost pomoči do največ 20 % v primeru malih in srednje velikih podjetij (MSP) sprejemljiva.

V priglasitvi so norveški organi predložili podatke o bruto intenzivnosti pomoči v višini 27,8 % za MSP (42). Pomoč v okviru sheme za neplačano delo za R-R se izplačuje v obliki subvencije, ki ustreza 20 % upravičenih stroškov (43). Vendar so poleg tega na podlagi davčnega prava za shemo za neplačano delo za R-R subvencije oproščene davka na dohodke pravnih oseb, katerega stopnja trenutno znaša 28 %. Neobdavčena subvencija 20 % upravičenih stroškov torej ustreza obdavčljivi subvenciji 27,8 % teh stroškov. Bruto intenzivnost pomoči je zato 27,8 %.

Subvencije, dodeljene v okviru sheme za neplačano delo za R-R, se upoštevajo v povezavi s pomočjo, prejeto v okviru sheme Skattefunn, pomoč v okviru prve sheme pa se vključi v izračun zgornje meje v okviru slednje sheme. Celotni znesek pomoči za MSP v okviru sheme Skattefunn ne sme presegati 20 % upravičenih stroškov, ki ne smejo znašati več kot 4 milijone NOK letno za posamezno podjetje. Če skupni znesek finančne pomoči presega meje, določene v okviru sheme Skattefunn, se bo temu ustrezno zmanjšala davčna olajšava. Norveški organi so pojasnili, da te meje ne vplivajo na dejstvo, da morajo biti v vsakem primeru stroški za neplačano delo v okviru zgoraj navedene zgornje meje 2 milijonov NOK letno za posamezno podjetje. Končno so organi pojasnili, da bodo v primerih, ko projekt prejme subvencije v okviru sheme za neplačano delo za R-R ter javna sredstva iz drugih virov, kot je shema Skattefunn, in ki skupaj presegajo mejo skupne pomoči, zmanjšali znesek pomoči, dodeljene v okviru sheme za neplačano delo za R-R.

Kot je navedeno zgoraj, so norveški organi predvideli, da bo prihodnji proračun sheme za neplačano delo za R-R največ okoli 50 milijonov NOK letno.

Shema za neplačano delo za R-R je bila priglašena kot časovno neomejena. Vendar so v dopisu z dne 15. februarja 2008 (dogodek št. 465311) norveški organi navedli, da bo maksimalno trajanje sheme vezano na veljavnost sedanjih Smernic o državni pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije (v nadaljevanju „Smernice R-R-I“), ki preteče 31. decembra 2013. Norveški organi se zavedajo, da daljše trajanje sheme za neplačano delo za R-R zahteva novo priglasitev.

Nadzorni organ je začel formalni postopek preiskave na podlagi predhodne ugotovitve, da shema za neplačano delo za R-R vključuje državno pomoč, za katero dvomi, da se lahko šteje kot združljiva s Sporazumom EGP. Ena od skrbi Nadzornega organa je bila, ali intenzivnost pomoči v okviru sheme za neplačano delo za R-R lahko presega tisto, določeno v Smernicah o državni pomoči (44). Dejansko so subvencije, ki se lahko dodelijo v okviru sheme za neplačano delo za R-R, oproščene davka, zato lahko sprememba davčne stopnje povzroči višjo bruto intenzivnost pomoči. Poleg tega, ker stroški za „neplačano delo“ dejansko niso nastali, Nadzorni organ dvomi, ali se lahko štejejo kot upravičeni stroški na podlagi teh smernic. V tem smislu je Nadzorni organ upošteval dejstvo, da v okviru 6. okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave pomoč za „neplačano“ delo ni dovoljena. Končno je Nadzorni organ izrazil zaskrbljenost tudi glede potrebnega spodbudnega učinka.

Norveški organi so pojasnili, da če se poveča davčna stopnja, se bo po potrebi zmanjšala subvencija v okviru sheme za neplačano delo za R-R, da se zagotovi, da intenzivnost pomoči ne bo presegla največje intenzivnosti pomoči, določene v okviru Smernic R-R-I. Norveški organi so to izjavo utemeljili na zadnjem odstavku oddelka 3 Smernic za shemo za neplačano delo za R-R, ki (v angleškem prevodu) določajo, da „(če) upoštevamo skupno proračunsko financiranje projekta, se subvencija (za neplačano delo) upošteva na enak način kakor davčna olajšava. Če skupno proračunsko financiranje projekta presega (zgornjo mejo) dovoljene pomoči v skladu s pravili ESR, se davčna olajšava zmanjša. Če pomoč za neplačano delo sama po sebi povzroči prekoračenje meje skupne dovoljene pomoči, se subvencija za neplačano delo zmanjša“ (45).

V zvezi z izjavo, da „(fizične) osebe ne smejo zaračunati stroškov za delo v zvezi z njihovo osebno vključenostjo v projekt“ iz 6. okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, so norveški organi trdili, da se izraz „fizične osebe“ nanaša na zaposleno osebje na univerzah/kolidžih, ki prejemajo plačo od raziskovalne institucije (v nasprotju z enoosebno družbo). Ker te osebe nikakor niso upravičene do pomoči v okviru sheme za neplačano delo za R-R, je po mnenju norveških organov sklicevanje na 6. okvirni program Evropske skupnosti za raziskave neustrezno.

Kar zadeva predlagano urno postavko, so norveški organi poudarili, da je izhodišče za izračun urne postavke 500 NOK nominalna letna plača delavca v industriji, kar je veliko manj kot nominalna letna plača osebja na področju raziskav in razvoja. Ker izobrazbena raven v enoosebnih družbah in podjetnikov na splošno ustreza višji ravni izobrazbe osebja na področju raziskav in razvoja, bi lahko izračun urne postavke za namene sheme za neplačano delo za R-R temeljil na višji plači za gradbene inženirje. V letu 2005 je ta znašala 460 000 oz. 530 000 NOK (glede na to, ali imajo zaposleni pet ali deset let delovnih izkušenj), kar pomeni urno postavko 772,80 oz. 890,40 NOK (46). Na tej podlagi so norveški organi trdili, da se s tem, ko se predlaga urna postavka, ki je izračunana na podlagi veliko nižje nominalne letne plače za delavce v industriji, urna postavka ohranja na najnižji ravni.

Kar zadeva spodbudni učinek, norveški organi trdijo, da glede na to, da so v zagonski fazi največji problem denarna sredstva, bo spodbudni učinek avtomatično občutila glavna ciljna skupina sheme, to so majhni podjetniki in enoosebne družbe.

„Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte, ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“

Da bi ukrep označili za državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, mora ta izpolnjevati vsa naslednja štiri merila: (i) ukrep mora prejemnikom prinesti gospodarsko prednost, ki je ne bi bili deležni pri običajnem poteku poslovanja; (ii) ugodnost mora dodeliti država ali mora biti dodeljena iz državnih sredstev; (iii) ukrep mora dajati prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga; in (iv) ukrep mora izkrivljati konkurenco in vplivati na trgovino med pogodbenicami. Sledi pregled, ali so v tem primeru izpolnjena vsa štiri merila.

Ukrep mora prejemnikom prinesti gospodarsko prednost, ki je ne bi bili deležni pri običajnem poteku poslovanja.

V okviru sheme za neplačano delo za R-R bodo norveški organi dodelili finančna sredstva davkoplačevalcem, vključno s podjetji. Podjetja, ki prejemajo take subvencije, imajo torej gospodarsko prednost, ki je ne bi bila deležna pri običajnem poteku poslovanja.

Poleg tega so subvencije oproščene davka na dohodek pravnih oseb. Davčna oprostitev prejemnike razbremeni obveznosti, ki običajno bremeni njihov proračun, zato ta oprostitev, poleg same subvencije, predstavlja dodatno gospodarsko prednost.

Subvencije, dodeljene v okviru sheme za neplačano delo za R-R, financira Ministrstvo za trgovino in industrijo, torej jih financira država.

Poleg tega, kar zadeva izvzetje subvencij iz davka na dohodek pravnih oseb, davčna oprostitev pomeni, da se država odreka davčnemu prihodku in je izguba davčnega prihodka enakovredna porabi državnih virov v obliki davčnih izdatkov (47).

Ukrep mora dajati prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“.

V priglasitvi je bilo navedeno, da bo financiranje v okviru sheme za neplačano delo za R-R na voljo vsem podjetjem ne glede na njihov obseg, sektor in regijo.

V Odločbi št. 16/03/COL z dne 5. februarja 2003, s katero se odobri širitev sheme Skattefunn na vsa podjetja ne glede na njihov obseg in sektor (48), Nadzorni organ ugotavlja, da organ, pristojen za upravljanje in izvajanje sheme Skattefunn (Norveški raziskovalni svet) uživa diskrecijsko pravico za namene ocenjevanja raziskovalnega značaja projektov in spodbudnega učinka podpornega ukrepa.

Glede na zgoraj navedeno in na dejstvo, da so merila za določanje upravičenosti projektov v okviru sheme Skattefunn in sheme za neplačano delo za R-R enake in jih ocenjuje isti upravni organ, tj. Norveški raziskovalni svet, Nadzorni organ meni, da slednji uživa diskrecijsko pravico tudi za namene izvajanja sheme za neplačano delo za R-R. V tem smislu Nadzorni organ opozarja na stališče Evropskega sodišča, da so diskrecijske pravice, ki jih uživajo javni organi, ki upravljajo shemo za finančno pomoč, dejansko selektivne (49). Zato Nadzorni organ sklepa, da bi bila tovrstna shema dejansko selektivna.

Dejansko izjave norveških organov, da čeprav „(…) v opredelitvi upravičencev sheme za neplačano delo za R-R ni formalne diskriminacije do velikih podjetij“ (poudarek dodan), „družbe, katerih skupni letni promet ali letni izkaz prihodkov in izdatkov ustreza ESR opredelitvam srednje velikih podjetij, v praksi ne prejemajo pomoči za neplačano delo“, potrjujejo, da bi Norveški raziskovalni svet uporabil svoje diskrecijske pravice, da bi v praksi večje družbe izvzel iz sheme pomoči.

Zgoraj navedena ocena bi enako veljala za oprostitev davka na dohodek pravnih oseb, ki jo uživajo prejemniki subvencij v okviru sheme za neplačano delo za R-R.

Zato so med postopkom formalne preiskave norveški organi sklenili formalno omejiti shemo za neplačano delo za R-R na mikro ter mala podjetja v skladu z opredelitvami v Smernicah o državni pomoči za MSP (50). Shema je zato selektivna.

Shema za neplačano delo za R-R se nanaša na vse sektorje gospodarstva na Norveškem. Ker je v letu 2006 izvoz v EU predstavljal okoli 82 % celotnega norveškega izvoza, medtem ko je uvoz iz EU predstavljal okoli 69 % skupnega uvoza v Norveško, obstaja obsežna trgovinska menjava med Norveško in EU (51).

V teh okoliščinah Nadzorni organ meni, da bo dodelitev pomoči in z njo povezana davčna oprostitev v okviru sheme za neplačano delo za R-R sorazmerno okrepila položaj prejemnikov v primerjavi s podjetji, ki se nahajajo v drugih državah EGP in tekmujejo v podobnih sektorjih ali poslih. Poleg tega se bo glede na formalno izključitev večjih družb iz sheme okrepil položaj malih in mikro podjetij, ki prejemajo pomoč v okviru sheme. Shemo za neplačano delo za R-R je zato treba obravnavati kot shemo, ki vpliva na trgovanje in izkrivlja konkurenco.

Glede na zgoraj navedeno Nadzorni organ sklepa, da dodelitev pomoči, vključno z davčno oprostitvijo v okviru sheme za neplačano delo za R-R pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

V skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču se „Nadzorni organ EFTA pravočasno obvesti, kar mu omogoča, da lahko predloži pripombe na kakršne koli načrte dodelitve ali spremembe pomoči […]. Zadevna država članica ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokončna odločitev“.

Z dopisom z dne 14. oktobra 2005 so norveški organi priglasili shemo za neplačano delo za R-R. Na podlagi pripravljalnih zakonodajnih del lahko shema za neplačano delo za R-R začne veljati šele po priglasitvi in odobritvi Nadzornega organa (52). Zato sta odobritev norveških organov začetka veljavnosti davčnih predpisov o shemi za neplačano delo za R-R in končno sprejetje osnutka Smernic za shemo za neplačano delo za R-R odvisna od predhodne odobritve sheme s strani Nadzornega organa (53).

V teh okoliščinah Nadzorni organ meni, da so norveški organi upoštevali priglasitev in mirovanje obveznosti v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

Ker je sklepna ugotovitev Nadzornega organa, da shema za neplačano delo za R-R vključuje državno pomoč, je treba preveriti, ali shemo lahko štejemo kot združljivo z delovanjem Sporazuma EGP po členu 61(2) ali (3) Sporazuma EGP.

V tem primeru se ne uporablja nobena od izjem iz člena 61(2) Sporazuma EGP, saj shema za neplačano delo za R-R ni namenjena ciljem, navedenim v tej določbi.

Ukrep državne pomoči velja za združljivega z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(a) Sporazuma EGP, kadar je namenjen pospeševanju gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka, ali kjer je podzaposlenost velika. Ker pa norveški zemljevid regionalne pomoči ne opredeljuje nobenih takih območij, se ta določba ne uporablja (54).

Poleg tega se izjema iz člena 61(3)(b) Sporazuma EGP ne uporablja, ker državna pomoč, dodeljena v okviru sheme za neplačano delo za R-R, ni namenjena pospeševanju izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali odpravljanje resne motnje v gospodarstvu Norveške.

Vendar pa bi se lahko uporabljala izjema iz člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, ki določa, da se državna pomoč lahko šteje za združljivo z delovanjem skupnega trga, če pospešuje razvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

V nadaljevanju Nadzorni organ obravnava združljivost sheme za neplačano delo za R-R z delovanjem Sporazuma EGP v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP na podlagi Smernic za R-R-I.

V skladu s Smernicami za R-R-I se na splošno predpostavlja združljivost pomoči v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP, če so izpolnjeni pogoji, določeni v oddelku 5 teh smernic in če pomoč pomeni spodbudo za večje prizadevanje na področju raziskav in razvoja v skladu z oddelkom 6 Smernic (55).

Oddelek 5 Smernic za R-R-I našteva različne vrste raziskav in razvoja, kot so „temeljne raziskave“, „industrijske raziskave“ in „eksperimentalni razvoj“ ter navaja, kakšna intenzivnost pomoči se uporablja za posamezno kategorijo raziskav.

Iz oddelka 2.2, pododstavka (f) Smernic za R-R-I izhaja, da „industrijske raziskave“ pomenijo „načrtovane raziskave ali kritične preiskave, katerih namen je pridobivanje novega znanja in spoznanj za razvijanje novih izdelkov, procesov ali storitev ali pri zagotavljanju pomembnih izboljšav obstoječih proizvodov, procesov ali storitev. Zajemajo ustvarjanje komponent kompleksnih sistemov, ki je potrebno za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije, razen prototipov, ki so zajeti v (eksperimentalni razvoj) točki (g)“. Pododstavek (g) tega oddelka določa, da je „eksperimentalni razvoj“ opredeljen kot „pridobivanje, kombiniranje, oblikovanje in uporaba obstoječih znanstvenih, tehnoloških, poslovnih in drugih ustreznih znanj ter spoznanj za oblikovanje načrtov, ureditev ali zasnove za nove, spremenjene ali izboljšane izdelke, procese ali storitve. To lahko vključuje na primer tudi druge dejavnosti, če so namenjene konceptualnemu oblikovanju, načrtovanju in dokumentiranju novih izdelkov, procesov ali storitev. Dejavnosti lahko vključujejo tudi izdelavo osnutkov, načrtov in druge dokumentacije, če jih ni mogoče izkoristiti v komercialne namene. Razvoj komercialno uporabnih prototipov in pilotnih projektov je prav tako vključen, če je prototip končni komercialni izdelek in če je predrag, da bi ga proizvedli samo za predstavitev in ovrednotenje. V primeru naknadne komercialne uporabe predstavitvenih ali pilotnih projektov se prihodki iz te uporabe odbijejo od upravičenih stroškov“.

Nadzorni organ meni, da so opisi upravičenih projektov v okviru sheme za neplačano delo za R-R, kot je določeno v oddelku 2.1 dela I zgoraj, v skladu z opisi, podanimi v zvezi z „industrijskimi raziskavami“ in „eksperimentalnim razvojem“ v oddelku 2.2, pododstavkih (f) in (g) Smernic za R-R-I.

Na podlagi oddelka 5.1.2 Smernic za R-R-I je dovoljena bruto intenzivnost pomoči za industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj določena na 50 % oziroma 25 % upravičenih stroškov. Poleg tega se, glede na oddelek 5.1.3, če se pomoč dodeli MSP (kot je opredeljeno v Prilogi k Uredbi o skupinskih izjemah o pomoči MSP), lahko dodeli dodatnih 10 odstotnih točk (za srednja podjetja) ali 20 (za mala podjetja) (56). To pomeni, da je dovoljena intenzivnost pomoči do 60 % upravičenih stroškov (za srednja podjetja) ali 70 % upravičenih stroškov (za mala podjetja) v primeru industrijskih raziskav. V primeru eksperimentalnega razvoja je največja intenzivnost pomoči torej 35 % (za srednja podjetja) za 45 % (za mala podjetja).

Norveški organi so sicer v okviru sheme za neplačano delo za R-R priglasili intenzivnost pomoči tako za MSP kot za velika podjetja, vendar je treba opozoriti, da so sklenili shemo omejiti samo na mikro in mala podjetja. Zato je pomembna samo intenzivnost pomoči za mala in srednja podjetja (20 %). Za subvencijo velja davčna oprostitev po sedanji stopnji 28 %. Bruto intenzivnost pomoči je zato 27,8 % (57). Največja intenzivnost pomoči za mikro in mala podjetja v okviru sheme za neplačano delo za R-R je torej na podlagi oddelka 5 Smernic o državni pomoči za R-R-I na sprejemljivi ravni.

Če se poveča davek na dohodek pravnih oseb, se bo ustrezno povečala tudi skupna bruto intenzivnost pomoči. Vendar so norveški organi glede tega pojasnili, da tudi če se davčna stopnja poveča, Smernice za shemo za neplačano delo za R-R zahtevajo, da subvencije ne smejo presegati intenzivnosti pomoči z uporabo Smernic o državni pomoči. Ker je shema za neplačano delo za R-R omejena na mikro in mala podjetja, je na podlagi sedanjih Smernic za R-R-I največja zgornja meja torej 70 % za industrijske raziskave in 45 % za eksperimentalni razvoj. Nadzorni organ se strinja, da se ob dvigu davčne stopnje za dohodek pravnih oseb lahko skupna intenzivnost pomoči za mikro in mala podjetja v okviru sheme za neplačano delo za R-R poveča do teh zgornjih mej.

Nadzorni organ potrjuje intenzivnost pomoči 27,8 %, ki se uporablja za mikro in mala podjetja, in dodaja, da zaradi povečanja davčne stopnje za dohodek pravnih oseb to lahko spodbudi povečanje za industrijske raziskave na 70 % in za eksperimentalni razvoj na 45 %. Norveški organi so Nadzorni organ obvestili, da bodo Smernice za shemo za neplačano delo za R-R formalno spremenjene in bodo odražale splošno mejo za vsako kategorijo raziskav in največjo stopnjo, do katere se pomoč lahko poveča kot posledica povečanja davčne stopnje (58).

Oddelek 5.1.4 Smernic za R-R-I navaja seznam stroškov, ki jih lahko opredelimo kot upravičene za izračun intenzivnosti pomoči. Ti stroški med drugim vključujejo (i) stroške za osebje, ki zajemajo stroške za raziskovalce, tehnike in drugo pomožno osebje, zaposleno izključno na področju raziskovalnih dejavnosti; (ii) dodatne režijske stroške, ki so neposredno povezani z raziskovalnim projektom; in (iii) druge operativne stroške, vključno s stroški za material, sredstva za oskrbo in podobne izdelke, neposredno povezane z raziskovalno dejavnostjo (59).

Oddelek 5.1.4 Smernic za R-R-I ne navaja podrobneje, ali se iz stroškov za osebje lahko krijejo stroški za neplačano delo. Vendar Nadzorni organ meni, da je mogoče smernice za razlago izraza, kot se uporablja v Smernicah o državni pomoči, pridobiti s proučitvijo rabe tega izraza v tako imenovanem Okvirnem raziskovalnem programu Skupnosti (60).

Kot je navedeno v Odločbi o začetku formalnega postopka preiskave, v okviru 6. okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave ni mogoče pridobiti pomoči za neplačano delo. Del B.II.22.3 Priloge II k Splošnemu vzorčnemu sporazumu, ki se uporablja za dodeljevanje pomoči v okviru 6. okvirnega programa, navaja, da „(fizične) osebe ne smejo zaračunati stroškov za delo v zvezi s svojo osebno vključenostjo v projekt“, iz dela B.II.19.1(a) pa izhaja, da morajo upravičeni stroški „biti dejanski, racionalni in potrebni za izvajanje projekta“. V tem smislu je Evropska komisija sprejela mnenje, da če ni mogoče opredeliti in zabeležiti vrednosti stroškov dela v knjigovodstvu družbe, z njimi tudi ni mogoče obremeniti okvirnega programa. V skladu s tem je Nadzorni organ v svoji Odločbi o začetku formalnega postopka preiskave v zvezi s shemo za neplačano delo za R-R izrazil dvome o tem, ali se stroški za neplačano delo lahko opredelijo kot upravičeni stroški v okviru Smernic za R-R-I.

Vendar je zdaj sprejet 7. okvirni program, ki določa, da se lahko pod določenimi pogoji zahteva pomoč za stroške, ki niso „dejanski“ stroški (61). V tem smislu standardni sporazum o subvencijah, ki ga uporablja Evropska komisija (Splošni vzorčni sporazum o pomoči v okviru Sedmega okvirnega programa) navaja, da ne glede na splošni pogoj, da morajo biti upravičeni stroški dejanski, „lahko upravičenci prijavijo povprečne stroške za osebje, če ti temeljijo na metodologiji, ki jo je odobrila Komisija, in se ujemajo z načeli upravljanja ter običajno računovodsko prakso upravičenca. Povprečni stroški za osebje, ki jih po tem sporazumu zaračuna upravičenec, ki je predložil potrdilo o metodologiji, se štejejo kot stroški, ki se bistveno ne razlikujejo od dejanskih stroškov za osebje (62)“.

V ustreznih navodilih je razloženo, da zgoraj navedeno pravilo, ki se navaja kot „metoda povprečnih stroškov za osebje, ki temelji na certificirani metodologiji“, omogoča (i) fizičnim osebam, povezanim z MSP; in (ii) lastnikom MSP, ki ne prejemajo plače za svoje delo v okviru MSP, da zaprosijo in prejmejo pomoč za svoje delo v zvezi s projekti R-R. Čeprav ne obstaja nobena izrecna zahteva glede metodologije, ki jo je treba uporabiti, iz navodil jasno izhaja, da v okviru programa Skupnosti „certificirana metodologija“ pomeni, da mora revizor potrditi metodologijo, ki je osnova za izračun vrednosti dela ali „stroškov dela“ (tj., dejansko, urne postavke).

V zvezi s sprejemljivimi metodologijami Nadzorni organ najprej ugotavlja, da smernice v zvezi s fizičnimi osebami navajajo metodologijo za opredelitev urne postavke na podlagi dohodka (npr. davčne napovedi) (63). Vendar zlasti v smislu smernic Evropske komisije v primeru lastnikov MSP, ki ne prejemajo plače in ne morejo izkazovati stroškov za svoje delo v računovodskih knjigah družbe, kar pomeni, da se stroški lahko izračunajo z uporabo ocen, Nadzorni organ meni, da sklicevanje na metodologijo na podlagi dohodka ne zadostuje za to, da bi samodejno izključili uporabo alternativnih metodologij. Cilj 7. okvirnega programa je omogočiti izračun vrednosti dela v okviru projektov za R-R. Ne obstaja pa izrecna zahteva, da mora potencialni upravičenec prejemati kakršen koli dohodek v zvezi s to dejavnostjo. Na tej podlagi je Nadzorni organ sprejel stališče, da v zvezi z navedbami pod točkama (i) in (ii) zgoraj prisotnost dohodka sama po sebi ni pogoj za upravičenost do pomoči in da so lahko sprejemljive druge metodologije za določitev urne postavke.

Kar pa zadeva metodologijo, ki so jo predlagali norveški organi, Nadzorni organ ugotavlja kot izhodiščno točko, da se s pristopom za izračun 1,6 ‰ nominalne letne plače določa urna postavka, ki vključuje ne samo element stroška za delo, ampak tudi element „drugih operativnih stroškov“. Čeprav je bil namen te analize preveriti upravičenost stroškov za delo, je zato, da bi lahko sprejeli končni zaključek o tem, ali je metodologija sprejemljiva, treba preveriti, ali se element, ki se nanaša na „druge operativne stroške“, lahko opredeli kot upravičeni strošek v okviru Smernic za R-R-I. Ta dva elementa se zato v nadaljevanju obravnavata ločeno.

Kar zadeva stroške, ki izhajajo iz neplačanega dela, je ta element metodologije enostavno opredeljen s sklicevanjem na statistiko plač. Predlagana metodologija dejansko pomeni, da element stroška za delo ustreza temu, kar bi bil rezultat, če bi urne postavke določili z deljenjem letnega povprečja delovnih ur z nominalno letno plačo delavca v industriji, kot izhaja iz statistike za leto 2005. Element stroška za plačo delavca v industriji je enak urni postavki 232,20 NOK (348 300/1 500).

Nadzorni organ meni, da urna postavka, opredeljena s sklicevanjem na uradno statistiko plač (za leto 2005) zagotavlja, da element stroška za delo ni napihnjen. Poleg tega dejstvo, da se urna postavka določa s sklicevanjem na letno plačo delavca v industriji (namesto na veliko višjo plačo na primer gradbenega inženirja), pomeni, da se element stroška za delo ohranja na sorazmerno nizki ravni (64). Končno pa dejstvo, da mora prijavljene ure neplačanega dela na vsaki vlogi sopodpisati vodja projekta in potrditi računovodja, pomeni jamstvo revizorskega nadzora, ki je v skladu z – ali celo strožji kot revizorski certifikat, naveden v Splošnem vzorčnem sporazumu v okviru 7. okvirnega programa (65). Nadzorni organ torej ugotavlja, da nadzor poleg tega izvaja tudi Norveški raziskovalni svet, ki preverja, ali prijavljeni podatki niso očitno nepravilni.

V teh okoliščinah Nadzorni organ ugotavlja, da je opredelitev elementa stroška za neplačano delo v metodologiji za izračun urne postavke sprejemljiva. Stroški za neplačano delo, ki se upoštevajo ločeno, zato veljajo kot upravičeni stroški za osebje v smislu Smernic za R-R-I.

Nadzorni organ meni, da opis „drugih operativnih stroškov“ v okviru sheme za neplačano delo za R-R (kot so navedeni v oddelku 2.3 dela I) ustreza upravičenim stroškom v obliki „dodatnih režijskih stroškov“ in/ali „drugih operativnih stroškov“ v pododstavkih (e) in (f) oddelka 5.1.4 Smernic za R-R-I. Obseg operativnih stroškov se izračuna samodejno na podlagi urne postavke na zaposlenega v zvezi s plačo za delavca v industriji namesto na podlagi stroškov, navedenih na fakturah (66). Vendar je element operativnih stroškov v okviru metodologije izračunan na podlagi revizije družbe, ki jo je opravil Norveški raziskovalni svet. To zagotavlja, da je obseg operativnih stroškov realen. Poleg tega se delež operativnih stroškov izračunava na podlagi nizke plače delavca v industriji in element operativnega stroška ostaja na fiksno določeni najvišji urni postavki. Glede na to in ob upoštevanju, da se dejanski nastanek operativnih stroškov preverja s fakturami v okviru revizorskega nadzora, Nadzorni organ meni, da je predlagana metodologija sprejemljiv način opredelitve obsega „drugih operativnih stroškov“, zato se jih lahko opredeli kot upravičene stroške v smislu Smernic za R-R-I.

Nadzorni organ v sklepni ugotovitvi meni, da se na podlagi sprememb načela v 7. okvirnem programu stroški za neplačano delo lahko opredelijo kot upravičeni stroški, odvisno od metodologije za določitev urne postavke. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, Nadzorni organ meni, da je na podlagi metodologije, ki jo predlagajo norveški organi, način, s katerim se določa obseg stroškov za delo in operativnih stroškov, sprejemljiv. Zato potrjuje metodologijo in stroški se štejejo za upravičene v okviru Smernic za R-R-I. Ta sklep je tudi v skladu s stališčem Nadzornega organa, ki ga je sprejel leta 2002 v Odločbi o shemi Skattefunn, v kateri je odobril enako metodologijo za določanje (obsega) upravičenih stroškov (67).

Čeprav predlagana metodologija pomeni, da se uporablja ena sama urna postavka, četudi se obseg potencialnih upravičencev v okviru sheme lahko spreminja, je treba opozoriti, da so norveški organi sklenili omejiti shemo na mikro in mala podjetja, zato potencialni upravičenci predstavljajo dokaj homogeno skupino. Nadzorni organ zaradi tega odobrava uporabo enotne stopnje.

Na podlagi oddelka 6 Smernic za R-R-I samodejno velja, da gre za spodbujevalni učinek, če se R-R-I projekt ni začel pred vložitvijo prošnje za pomoč, če je upravičenec za pomoč MSP, in če je znesek za pomoč manjši od 7,5 milijona EUR na projekt za posamezno MSP (68).

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da so norveški organi shemo za neplačano delo za R-R omejili na mala in mikro podjetja. Poleg tega ob upoštevanju dejstva, da za upravičene stroške v okviru sheme za neplačano delo za R-R velja fiksna zgornja meja upravičenih stroškov 2 milijona NOK letno za posamezno podjetje, in da je veljavna intenzivnost pomoči 27,8 %, bi bila najvišja vrednost pomoči, dodeljena podjetju v posameznem letu, 556 000 NOK (približno 70 500 EUR), kar je daleč pod navedeno zgornjo mejo. Tudi če upoštevamo največjo intenzivnost pomoči do 45 % (ki jo lahko sproži povečanje davčne stopnje), je lahko največji znesek pomoči 900 000 NOK (približno 114 000 EUR), kar je še vedno daleč pod navedeno zgornjo mejo, določeno v Smernicah za R-R-I (69).

Končno so norveški organi potrdili, da se pomoč v okviru sheme ne bo dodelila, če so se raziskovalni projekti začeti pred vložitvijo prošnje za pomoč.

Na tej podlagi Nadzorni organ meni, da imajo subvencije, ki se lahko dodelijo v okviru sheme za neplačano delo za R-R, spodbujevalni učinek v skladu z oddelkom 6 Smernic za R-R-I.

Shemo za neplačano delo za R-R so norveški organi priglasili kot časovno neomejeno. Vendar so se strinjali s formalno omejitvijo trajanja sheme do 31. decembra 2013, ki je hkrati datum preteka zdaj veljavnih Smernic za R-R-I. Nadzorni organ zato meni, da je trajanje sheme sprejemljivo.

Kot izhaja iz zgoraj navedenega, Nadzorni organ meni, da se projekti in elementi stroškov po shemi za neplačano delo za R-R lahko opredelijo kot upravičeni v okviru Smernic za R-R-I. Ker je shema omejena na mala in mikro podjetja, ker je intenzivnost pomoči v skladu s temi smernicami, ker je bil izkazan spodbudni učinek in je trajanje sheme omejeno v skladu s Smernicami, je Nadzorni organ sprejel stališče, da je shema za neplačano delo za R-R združljiva z delovanjem Sporazuma EGP.

Na podlagi zgornje ocene Nadzorni organ meni, da je shema za neplačano delo za R-R združljiva s Sporazumom EGP, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Norveški organi so opozorjeni na obveznost predložitve letnega poročila o izvajanju sheme v skladu členom 21 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču v povezavi s členom 6 Odločbe št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004.

Norveški organi so navedli, da se lahko urne postavke, ki se uporabljajo okviru sheme za neplačano delo za R-R, prilagodijo v skladu z gibanjem plač. Pri tem Nadzorni organ norveške organe opozarja na obveznost, da v skladu s členom 1 dela 1 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču sporočijo kakršne koli spremembe v smislu člena 1 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (70) –

Shema za neplačano delo za R-R, ki jo norveški organi nameravajo izvajati, pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, vendar se lahko opredeli kot združljiva z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP in Smernic za R-R-I ter pogojev, določenih v členu 2 spodaj.

Shema za neplačano delo za R-R je omejena na mikro in mala podjetja, kot je navedeno v Smernicah o pomoči za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP), največja skupna intenzivnost pomoči pa je 27,8 %, ki se lahko poveča v primeru morebitnega povečanja stopnje davka na dohodek pravnih oseb (v tem primeru bo največja veljavna zgornja meja 45 % za eksperimentalni razvoj in 70 % za industrijske raziskave). Trajanje sheme za neplačano delo za R-R je omejeno na 31. december 2013.

Norveški organi v dveh mesecih od prejetja uradnega obvestila o tej odločbi obvestijo Nadzorni organ Efte o ukrepih, sprejetih za uskladitev s to odločbo.

V Bruslju, 17. marca 2008

Za Nadzorni organ Efte

Per SANDERUD

Predsednik

Kurt JAEGER

Član kolegija

(4) Postopkovna in vsebinska pravila na področju državne pomoči – Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je Nadzorni organ sprejel in izdal 19. januarja 1994, in so objavljena v UL L 231, 3.9.1994, str. 1, in v Dopolnilu EGP št. 32, 3.9.1994, str. 1. Smernice so bile nazadnje spremenjene z Odločbo Nadzornega organa št. 154/07/COL z dne 3. maja 2007. V nadaljnjem besedilu: Smernice o državni pomoči.

(6) Podrobnejše informacije o tem dopisovanju so navedene v Odločbi št. 59/06/COL o začetku formalnega postopka preiskave, katere povzetek je objavljen v UL C 258, 26.10.2006, str. 28, in v Dopolnilu EGP št. 53, 26.10.2006. Celotno besedilo odločbe je objavljeno na spletni strani Nadzornega organa: www.eftasurv.int

(9) Shemo Skattefunn je Nadzorni organ odobril v svoji Odločbi št. 171/02/COL z dne 25. septembra 2002, spremembe sheme Skattefunn pa v svoji Odločbi št. 16/03/COL z dne 5. februarja 2003.

(10) Izraza, ki ju norveški organi uporabljajo za navedeni obliki podjetij, sta „gründerselskaper“ in „enkeltpersonforetak“.

(11) Dne 2. julija 2006 so norveški organi sprejeli Kraljevi odlok št. 123 o izvajanju odškodninske sheme: „Forskrift om kompensasjon for ulønnet arbeidsinnsats i Skattefunn-godkjente forsknings- og utviklingsprosjekter for inntektsårene 2002, 2003 og 2004“. Glej tudi opis v oddelku 3.9 St. prp. št. 65 (2004–2005).

(12) Uredba Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči de minimis (UL L 10, 13.1.2001, str. 30), ki je bila vključena v točko 1(e) Priloge XV k Sporazumu EGP.

(14) Oddelek 10.1.1.2 Innst. S. št. 240 (2004–2005), poglavje 928, točka 71.

(15) Proračun je odobril parlament 17. junija 2005. V obdobju 2006–2007 je bilo v okviru odškodninske sheme dodeljenih 35 milijonov NOK.

(17) Lov 2005-06-17 nr 74: Lov om endringer i lov 26. mars 1999 nr. 14 om skatt av formue og inntekt (skatteloven). Predlog vlade parlamentu je v oddelku 14.1 Ot. prp. št. 92 (2004–2005) in se nanaša na prvotni predlog proračuna v St. prp. št. 65 (2004–2005). Parlamentarni Odbor za finance je predlog podprl v svojem priporočilu, glej oddelek 15.1 Innst. O. št. 125 (2004–2005).

(18) Osnutek Smernic za shemo za neplačano delo za R-R je upravno navodilo, izdano na podlagi notranjih predpisov o upravljanju financ v državi z naslovoma „Reglement for økonomistrying i staten“ in „Bestemmelser om økonomistyring i staten“.

(19) Oddelek 6 dela III.6.A v standardnem obrazcu za priglasitev in oddelek 3 Smernic za shemo za neplačano delo za R-R.

(20) Priglasitev se je nanašala na shemo Skattefunn in posebej omenjala vrsto projekta iz točke (ii) spodaj, zato ni bilo jasno, če so bile druge vrste projektov tudi vključene v okvir sheme za neplačano delo za R-R. Vendar so v elektronski pošti z dne 12. marca 2008 (dogodek št. 469276) norveški organi potrdili, da je vrsta raziskav in razvoja, opisana v točki (i) zgoraj, zajeta v shemi.

(21) Oddelek 6 dela I v standardnem obrazcu za priglasitev in oddelek 3 Smernic za shemo za neplačano delo za R-R. Vendar v to ni zajet običajen poslovno usmerjen razvoj izdelkov, ki ni raziskovalne narave, na primer projekti, ki so trajni ali vsebujejo spremembo metod in ne zahtevajo razvoja novega znanja ali uporabe obstoječega znanja na nove načine, ki so organizacijske narave ali jih sestavljajo poizvedbe ipd.

(22) Oddelek 3 Smernic za shemo za neplačano delo za R-R in oddelek IX davčnega prava glede sheme za neplačano delo za R-R.

(23) Oddelek 3.9 St. prp. št. 65 (2004–2005), oddelek 14.1 Ot. prp. št. 92 (2004–2005) in uvod v Smernice za shemo za neplačano delo za R-R. Čeprav je „Innovasjon Norge“, ali prej imenovani „Statens nærings- og distriktsutviklingsfond“ tudi vključen v upravljanje sheme Skattefunn, ima le podrejeno vlogo.

(25) Glej tudi oddelek 2.3 o „upravičenih stroških in intenzivnosti pomoči“ spodaj.

(26) Elektronsko sporočilo norveških organov z dne 12. marca 2008 (dogodek št. 469275).

(27) Glej tudi oddelek 3.9 St. prp. št. 65 (2004–2005), ki navaja, da je shema za neplačano delo za R-R namenjena enoosebnim družbam, družbam z omejeno odgovornostjo in drugim vrstam družb.

(28) V tem primeru so stroški projekta dodeljeni udeležencem sorazmerno z njihovim deležem.

(35) Glej NOU: 2004:14 z naslovom „Om grunnlaget for inntektsoppgjørene“, to je poročilo o pregledu podlag za določitev ravni plač v javni statistiki, ki ga izdaja vladni organ. Glede na poročilo je povprečna letna plača delavca v industriji (zaposlenega za polni delovni čas) za leto 2003 znašala 319 600 NOK. Ob upoštevanju rasti letnih plač, ocenjene na 4,4 % v obdobju 2004–2005 (ki ustreza rasti letnih plač v letih 2002 in 2003), je bila povprečna letna plača delavca v industriji za leto 2005 ocenjena na 348 300 NOK. Razlog za ta pristop je, da so bili v času priglasitve leta 2005 to najboljši razpoložljivi podatki. Za primerjavo NOU: 2007:3 kaže, da je povprečna letna plača delavca v industriji za leto 2006 znašala 355 600 NOK.

(36) Medtem ko se obseg teh „drugih operativnih stroškov“ izračuna na posameznega zaposlenega/na uro, se dejstvo, ali so ti stroški dejansko nastali, preverja prek faktur, kot je razloženo v nadaljevanju.

(37) Pregled je bil opravljen leta 1990 na podlagi številnih podjetij različnega obsega.

(39) Oddelek 3 Smernic za shemo za neplačano delo za R-R. Iz oddelka 3.9 St. prp. št. 65 (2004–2005) izhaja, da je zgornja meja v resnici 50 % zgornje meje stroškov (za projekte, ki jih izvaja podjetje samo) v okviru sheme Skattefunn (4 milijoni NOK).

(43) Norveški organi so navedli, da glede na dejstvo, da je zgornja meja za upravičene stroške za neplačano delo 2 milijona NOK in da je intenzivnost pomoči 20 % za MSP, bi bila zgornja meja pomoči v absolutnih številkah 400 000 NOK letno. Oddelek 3 Smernic za shemo za neplačano delo za R-R in oddelek 6 dela I v standardnem obrazcu priglasitve.

(44) Prejšnje Smernice o državni pomoči za raziskave in razvoj so nadomestile nove Smernice o raziskavah, razvoju in inovacijah z dne 7. februarja 2007. Ob sprejetju odločitve za začetek formalnega postopka preiskave v zvezi s shemo za neplačano delo za R-R so prejšnje smernice še veljale. Ker pa so vsebinska pravila, ki se nanašajo na oceno sedanje zadeve, ostala skoraj enaka, v nadaljevanju ni pripomb na zakonodajno spremembo.

(46) Vir: Plačna statistika, ki jo je leta 2007 objavila „TEKNA“, norveško združenje za osebe z višjo tehnično izobrazbo.

(47) Oddelek 3(3) Smernic o državni pomoči za uporabo pravil državne pomoči glede ukrepov na področju obdavčenja podjetij.

(48) Čeprav ni izrecno navedeno, so bila sredstva dodeljena tudi ne glede na regijo.

(49) Glej zadevo C-241/94 Francija proti Komisiji, Recueil 1996, str. I-4551, odstavka 23 in 24; zadevo C-200/97 Ecotrade proti AFS, Recueil 1998, str. I-7907, odstavek 40; in zadevo C-295/97 Piaggio proti Ifitalia, Recueil 1999, str. I-3735, odstavek 39.

(50) Dopis norveških organov z dne 15. februarja 2008 (dogodek št. 465311). Na podlagi oddelka 2.2 Smernic o državni pomoči za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) je malo podjetje opredeljeno kot podjetje, ki zaposluje manj kot 50 oseb in katerega letni promet in/ali letni proračunski izkaz stanja ne presega 10 milijonov EUR, mikro podjetje pa je opredeljeno kot podjetje, ki zaposluje manj kot 10 oseb in katerega letni promet in/ali letni proračunski izkaz stanja ne presega 2 milijonov EUR. Lastniška struktura lahko izloči mala in mikro podjetja iz obsega opredelitve, določene v Smernicah o državni pomoči za MSP.

(51) Te statistične podatke je izdal statistični urad „Statistisk Sentralbyrå“ in se imenujejo „Utenrikshandel med varer, årsserier 2006“ (tabela 17 „Import etter handelsområder, verdensdeler og land“ za obdobje 2001–2006 in tabela 18 „Eksport etter handelsområder, verdensdeler og land“ za obdobje 2001–2006). Statistični podatki so na voljo na naslovu: http://www.ssb.no/emner/09/05/nos_utenriks/

(52) Oddelek 14.3 Ot. prp. št. 92 (2004–2005), ki se nanaša na oddelek 3.9 St. prp. št. 65 (2004–2005).

(53) Oddelek 15.1 Innst. O. št. 125 (2004–2005) in Oddelek 14.3 Ot. prp. št. 92 (2004–2005), ki se nanaša na oddelek 3.9 St. prp. št. 65 (2004–2005).

(54) Odločba št. 226/06/COL z dne 19. julija 2006 o zemljevidu območij, ki so prejela pomoč, in obsegu pomoči na Norveškem.

(56) Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L 10, 13.1.2001, str. 33), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 364/2004 z dne 25. februarja 2004 (UL L 63, 28.2.2004, str. 22). Obe uredbi sta vključeni v točko 1(f) Priloge XV k Sporazumu EGP. Tam navedena opredelitev ustreza opredelitvi v Smernicah o državni pomoči za MSP (glej oddelek 1.3 v delu II).

(57) Prejem neobdavčene subvencije v višini 20 % stroškov po davčni stopnji 28 % ustreza prejemu 27,8 % bruto stroškov (28 % od 27,8 = 7,8, ki jih je treba „plačati“ v dajatvah, 20 pa ostane kot subvencija).

(58) Izjava v Smernicah za shemo za neplačano delo za R-R, da največja intenzivnost pomoči, navedena v Smernicah za R-R-I, ni zadostna.

(59) Ustrezajo pododstavkom: (a) stroški za osebje, (e) dodatni režijski stroški in (f) drugi operativni izdatki v oddelku 5.1.4 Smernic za R-R-I.

(60) Okvirni program Skupnosti za raziskave je osrednji instrument Skupnosti za financiranje raziskav v Evropi in je naveden v Okviru Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (UL C 323, 30.12.2006, str. 1).

(61) Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

(62) Del B.II.14.1(g) Priloge II k Splošnemu vzorčnemu sporazumu o pomoči v okviru Sedmega okvirnega programa. Besedilo Sporazuma je na voljo na spletni strani GD za raziskave: http://ec.europa.eu/research/index.cfm

(63) V skladu s členom II.12.3 „Neupravičeni stroški“, str. 42 „Navodila za finančna vprašanja, povezana s posrednimi ukrepi 7. okvirnega programa“ (pripravljena za razlago Splošnega vzorčnega sporazuma v okviru 7. okvirnega programa), se lahko ti posamezniki odločijo „prijaviti povprečne stroške za osebje na podlagi certificirane metodologije, ki jo je odobrila Komisija, in ki temeljijo na njihovem dohodku (npr. davčne napovedi), kot jih priznava nacionalna zakonodaja (običajno davčno pravo)“.

(64) Letna plača delavca v industriji 348 300 NOK, v nasprotju s plačo gradbenega inženirja 460 000 NOK (ali 530 000 NOK), prinese urno postavko 500 NOK namesto 772,80 NOK (ali 890,40 NOK), če bi temeljila na metodologiji. Element stroška za delo ustreza 232,20 NOK za delavce v industriji, v primerjavi s 333,33 NOK oz. 353,33 NOK za gradbene inženirje.

(65) Dejansko je kontrola vsakega posameznega primera podobna ali celo strožja od enkratnega revizorskega nadzora metodologije.

(66) Element za operativne stroške predstavlja 267,80 NOK, kar je razlika med kombinirano urno postavko in elementom stroška za delo: 500 NOK – 232,20 NOK = 267,80 NOK.

(67) Odločba št. 171/02/COL z dne 25. septembra 2002, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 16/03/COL z dne 5. februarja 2003.

(69) Dejansko je omejitev na posamezno podjetje strožja od omejitve na projekt. Tudi če bi podjetje letno prejemalo sredstva iz sheme do največjega zneska za isti projekt v celotnem obdobju trajanja sheme, še vedno ne bi bila dosežena zgornja meja 7,5 milijona EUR.

(70) Razen če bi bilo spremembe treba priglasiti po poenostavljenem postopku v skladu z Odločbo št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 o izvedbenih določbah, navedenih v členu 27 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (UL L 139, 25.5.2006, str. 37).