NADZORNI ORGAN EFTE JE (1) –

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

1.   Postopek

V dopisu z dne 5. marca 2002 (dok. št. 02-1733-A) je Nadzorni organ prejel pritožbo, v kateri je bilo navedeno, da je Norveška preko Norveškega raziskovalnega sveta (v nadaljevanju „NRS“) dodelila državno pomoč različnim raziskovalnim projektom, povezanim z razvojem programske opreme turborouter.

Nadzorni organ je zahteval informacijo od norveških organov z dopisom z dne 26. aprila 2002 (dok.št. 02-2605-D). Ministrstvo za trgovino in industrijo je odgovorilo z dopisom z dne 3. junija 2002 (dok. št. 02-4177-A), ki je vključevalo pripombe NRS o tako imenovanem projektu turborouter.

Po obširnem dopisovanju (8) je Nadzorni organ 8. marca 2006 (dogodek št. 363353) obvestil norveške organe, da se je odločil začeti postopek v skladu s členom 1(2) v delu I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču glede pomoči za raziskave in razvoj, ki jo je dodelil Norveški raziskovalni svet v povezavi z razvojem programske opreme turborouter.

V dopisu z dne 7. aprila 2006 so norveški organi predložili pripombe k odločbi Nadzornega organa, da sproži formalni postopek preiskave.

Odločba Nadzornega organa št. 60/06/COL o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije  (9). Nadzorni organ je pozval zainteresirane stranke k predložitvi pripomb.

Prejel je pripombe od ene zainteresirane stranke. V dopisu z dne 1. decembra 2006 (dogodek št. 400677) je Nadzorni organ posredoval te pripombe norveškim organom. Norveški organi so predložili svoje pripombe v dopisu ministrstva za državno upravo in reforme z dne 8. januarja 2007 (dogodek št. 405517), v katerem je bil posredovan dopis ministrstva za izobraževanje in raziskovalno delo z dne 5. januarja 2007.

2.   Štirje projekti, povezani z razvojem programske opreme turborouter, podprti s sredstvi NRS

2.1   Opis projektov

V nadaljevanju je Nadzorni organ pripravil le kratek opis projektov, ki se ocenjujejo. Podrobni opisi posameznih projektov so navedeni v Odločbi Nadzornega organa št. 60/06/COL (10).

2.1.1   Projekt 40049 – Strateške dejavnosti pri pomorskem prevozu in logistiki (prva različica programske opreme turborouter)

Turborouter je orodje (11) za boljše načrtovanje časovnega razporeda plovil, to je za odločanje, kateri ladji dodeliti različne tovore. Združuje znanje in izkušnje načrtovalcev z računskimi sposobnostmi računalnika. Turborouter temelji na elektronskih pomorskih kartah z možnostjo prikaza informacij o razporedu ter vključuje zbirko podatkov za plovila, pristanišča, tovore itd; samodejen izračun razdalj med pristanišči; poročila o položaju plovil in samodejno posodabljanje ocenjenega časa prihoda; kompleksno optimizacijo postopkov za razporejanje plovil in prikaz razporeda ali izračun razporeda pri ročnem načrtovanju.

Prvo različico pilotske programske opreme turborouter so razvili v prvem letu raziskav enega od podprojektov Projekta 40049 „Strateške dejavnosti pri pomorskem prevozu in logistiki“, imenovanem „Postopki in analitična orodja za razvoj in delovanje integriranih transportnih in logističnih verig“.

2.1.2   Nadaljnji razvoj programske opreme turborouter

Po informacijah norveških organov je NRS izbral več projektov, povezanih z razvojem paketa programske opreme turborouter za podporo za raziskave in razvoj.

2.1.2.1   Projekt 138811 – AlgOpt

Cilj tega projekta (12) je bil razviti in izvesti uporabne preskuse algoritmov za izračun optimalne uporabe ladjevja ob upoštevanju obveznosti natovarjanja tovora za različne stranke, zahtev glede časa natovarjanja in raztovarjanja v namembnem pristanišču, možnosti prevoza skupnega tovora omejenega števila razsutih tovorov na vsaki vožnji, kot tudi omejitev, ki pomenijo, da vsa vključena plovila niso primerna za prevoz tovora za vse stranke ali v vsa pristanišča. Algoritme bi bilo treba vključiti v zasnovo programske opreme, ki bi uporabnikom omogočila popoln nadzor in možnost razveljavljanja predlogov, izračunanih z algoritmi.

Po informacijah, posredovanih od norveških organov, je bil projekt AlgOpt samo predhodna študija, ki je opredelila uporabnikove zahteve in raziskala izvedljivost uporabe turborouterja za pogodbenega partnerja, podjetje Beltship Management AS.

2.1.2.2   Projekt 144265 – Shiplog II

Projekt Shiplog se je ukvarjal predvsem s pomorskim prevozom. Ta projekt (13) naj bi uporabljal rezultate prejšnjega projekta, imenovanega Shiplog (ki ni vključeval uporabe turborouterja), da bi se osredotočil na zahteve dostave blaga od-vrat-do-vrat, kadar je pomorski promet ključni dejavnik. Ena od glavnih dejavnosti je zadevala vključevanje sistema za upravljanje prevozne verige (TCMS) in turborouterja, ki bi določila vmesnik in prikazala izmenjavo podatkov med turborouterjem in prikazovalnikom TCMS. Projekt ni izpolnil svojega cilja, predvsem zato, ker sistema TCMS in turborouterja ni bilo mogoče uspešno združiti.

2.1.2.3   Projekt 144214 – Knjižnica postopkov za optimizacijo razporejanja v ladijskem prometu

Cilj predkonkurenčnega raziskovalnega projekta „Knjižnica postopkov za optimizacijo razporejanja v ladijskem prometu“ je bil razviti algoritme za napredno optimizacijo in razporejanje zelo zapletenih dejavnosti v prometu z ladijskimi tovori. Norveški organi so pojasnili, da je knjižnica algoritmov posebej povezana s prometom in podjetjem, in mora zato biti v lasti podjetja, ne pa del standardnega „orodja“ programa turborouter.

2.2.   Opis odnosa med štirimi dodeljenimi pomočmi in norveško shemo pomoči za programe industrijskih raziskav in razvoja

Glede na informacije, ki so jih zagotovili norveški organi, je bila s to odločbo v okviru sheme pomoči „programi industrijskih raziskav in razvoja“ (brukerstyrte forskningsprogrammer) pomoč dodeljena štirim projektom.

Shemo pomoči, imenovano „programi industrijskih raziskav in razvoja“ (brukerstyrte forskningsprogrammer), ki jo je dodelil NRS, so uvedli pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP.

Decembra 1994 je Nadzorni organ sprejel odločbo o več shemah pomoči za raziskave in razvoj, ki so na Norveškem obstajale pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP, med drugimi o shemi pomoči program industrijskih raziskav in razvoja (rukerstyrte forskningsprogrammer, št. primera 93-183). V tej odločbi je Nadzorni organ predlagal ustrezne ukrepe za uskladitev te pomoči s predpisi o državni pomoči Sporazuma EGP (14). Nadzorni organ je Norveški še posebej predlagal uvedbo natančnejših določb, ki bi zagotavljale, da je pomoč bila dodeljena v skladu z načeli, določenimi v poglavju 14 Smernic o državni pomoči.

Norveška je sprejela ustrezne ukrepe, ki jih je Nadzorni organ predlagal v dopisu z dne 19. decembra 1994. Sprejetje ustreznih ukrepov je pomenilo, da bi se pomoč v okviru programa industrijskih raziskav in razvoja dodelila v skladu z določbami Smernic Nadzornega organa o raziskavah in razvoju, kot so bile sprejete leta 1994.

NRS je pomoč tem projektom dodelil v okviru sheme programa industrijskih raziskav in razvoja.

3.   Dvomi Nadzornega organa, izraženi v Odločbi št. 60/06/COL

Nadzorni organ se je 8. marca odločil sprožiti formalni postopek preiskave iz člena 1(2) v delu II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču o pomoči za raziskave in razvoj, ki jo je NRS dodelil v povezavi z razvojem programske opreme turborouter (Odločba št. 60/06/COL). V uvodni odločbi je Nadzorni organ opisal pritožbo, štiri projekte, povezane z razvojem programske opreme turborouter, podprte s sredstvi NRS, in odnos med štirimi dodeljenimi pomočmi in norveško shemo za programe industrijskih raziskav in razvoja.

Nadzorni organ je podrobno ocenil veljavni pravni okvir za ocenitev štirih zadevnih projektov (15). Po sprejetju ustreznih ukrepov, predlaganih v Odločbi Nadzornega organa št. 217/94/COL, je morala biti vsaka pomoč v okviru programa industrijskih raziskav in razvoja dodeljena v skladu s Smernicami o raziskavah in razvoju iz leta 1994. Zato nobena pomoč, dodeljena po shemi programov industrijskih raziskav in razvoja , ki ne ustreza določbam Smernic o raziskavah in razvoju iz leta 1994, ne bi sodila na področje uporabe sheme. To bi torej bila nova posamezna pomoč, ki bi jo kot takšno morali posebej priglasiti Nadzornemu organu ter jo oceniti na podlagi Smernic o raziskavah in razvoju, ki so veljale v času dodelitve pomoči.

Kar zadeva razloge za začetek formalne preiskave je Nadzorni organ v več točkah izrazil dvom, da so štirje zadevni projekti raziskav in razvoja dobili podporo v okviru sheme pomoči programov industrijskih raziskav in razvoja.

Nadzorni organ je imel pomisleke, ali ti projekti niso prestopili stopnje uporabne ali predkonkurenčne raziskave in postali tržni proizvod. Meja med pilotskim projektom, ki ga ni mogoče tržno uporabiti, in tržnim končnim proizvodom, se v danem primeru zdi zelo nejasna, ker je treba programsko opremo nanovo prilagoditi za vsako novo aplikacijo, ki je lastna vsakemu končnemu uporabniku. Nadzorni organ se je spraševal, v kolikšni meri je lahko nadaljnji razvoj programske opreme turborouter za uporabo pri razvijajočih se aplikacijah, ki izpolnjujejo konkretne potrebe končnih uporabnikov, zajet v opredelitev pojma uporabne raziskave.

Na podlagi razpoložljivih informacij na tej stopnji postopka Nadzorni organ ni mogel ugotoviti, ali so bili ti projekti pravilno razvrščeni kot predkonkurenčne razvojne dejavnosti, ali pa so bili nasprotno že preblizu tržni uporabnosti, da bi bili lahko upravičeni do državne pomoči.

Poleg tega je Nadzorni organ dvomil o ustreznosti financiranja projektov, še zlasti glede dejstva, ali so prejemniki pomoči za projekte dejansko plačali lastne prispevke v naravi.

Po argumentih, ki jih je navedel pritožnik, je Nadzorni organ dvomil, ali niso skupnih stroškov umetno povečali, da bi pokrili operativne stroške podjetij prejemnikov pomoči in ali so dejanski raziskovalni stroški projektov ustrezali zneskom, ki jih je dodelil NRS.

Nadzornemu organu se je zdelo, da je Marintek, raziskovalni zavod, ki je razvil prvo programsko opremo turborouter, imel potrebno strokovno znanje in izkušnje in tehnološko usposobljenost za projekt. Zato se je zdelo primerno domnevati, da bo večino dela opravilo njegovo osebje. To bi načeloma pomenilo, da bi vključenost osebja sodelujočih podjetij najverjetneje bila povezana z opredelitvijo potreb uporabnikov in/ali, do neke mere, s preskušanjem. Kolikor prispevek v naravi sodelujočih podjetij ni ustrezal stroškom raziskave, bi bili skupni stroški raziskovalnega projekta nižji in intenzivnost pomoči ustrezno večja.

Zato je imel Nadzorni organ pomisleke, ali so zgoraj navedeni projekti prejeli pomoč v skladu z veljavnimi Smernicami o raziskavah in razvoju in tudi ali prejemniki pomoči niso uporabili v nasprotju s sprejetimi ustreznimi ukrepi pri shemi programov industrijskih raziskav in razvoja.

4.   Pripombe tretjih strank

Nadzorni organ je 24. novembra 2006 prejel pripombe od ene zainteresirane stranke, ki so bile bolj splošne narave in ne neposredno vezane na dvome, ki jih je izrekel v Odločbi št. 60/06/COL, s katero je sprožil formalni postopek preiskave o pomoči za raziskave in razvoj, dodeljeni v povezavi z razvojem programske opreme turborouter. Ta stranka je navedla, da je norveški raziskovalni svet dodelil precejšnja sredstva novemu projektu, imenovanemu OPTIMAR (16). Ta projekt je v celoti podprt s sredstvi norveškega raziskovalnega sveta za obdobje od 2005 do 2009. Idealno je, da ga usmerja Oddelek za operativne raziskave pri Norveški univerzi za znanost in tehnologijo (v nadaljevanju „NTNU“) v Trondheimu. Končni cilj projekta je nadalje razvijati turborouter v tržni proizvod in ta postopek že poteka.

Ta stranka je dodala: „Prof. Marielle Christiansen (vodja projekta OPTIMAR) iz Trondheima meni, da podjetja zelo težko sodelujejo in izkoristijo rezultate tega programa, za katerega velja, da je javni raziskovalni program za razširjanje baze za vsa norveška podjetja, ker že tesno sodelujejo s podjetjema SINTEF in MARINTEK in so obljubila, da bodo s temi gospodarskimi organizacijami delili rezultate raziskav (SINTEF in MARINTEK sta zavoda v Trondheimu, ki sta zaradi številnih razlogov tesno povezana s Tehnično univerzo NTNU).“

Po mnenju te stranke je „turborouter v tej zadevi pravi skupni element, saj vse osebje, ki dela na Tehnični univerzi/oddelku za operativne raziskave/Marinteku/SINTEFU vidi v TURBOROUTER-ju svoj skupni cilj“.

Stranka trdi, da podjetja, ki razvijajo TURBOROUTER, zdaj preko NTNU dobivajo še več državne pomoči, prikazane kot sredstva za osnovne raziskave.

Končna pripomba je bila, da nobeno od podjetij, ki je prejelo sredstva za njegov razvoj, ni uporabljalo turborouterja, zato ta stranka sklepa, da so bila sredstva, prejeta za raziskovalni projekt, samo subvencije za njihove dnevne dejavnosti.

5.   Pripombe norveških organov

5.1   Pripombe na odločbo Nadzornega organa, da sproži formalni postopek preiskave

5.1.1   Pripombe ministrstva za vladno upravo in reforme

V dopisu z dne 7. aprila 2006 se je ministrstvo za državno upravo in reforme sklicevalo na opis formalnega dopisovanja z norveškimi organi, ki ga je Nadzorni organ navedel v Odločbi št. 60/06/COL. Norveški organi so se nadalje sklicevali na sestanke med Nadzornim organom in norveškimi organi oktobra 2002 in septembra 2004 ter dodali, da sta obe strani imeli sestanek v Bruslju 22. maja 2003.

Norveški organi so poudarili, da v Odločbi Nadzornega organa št. 60/06/COL ni opisano, kako je pomoč za razvoj programa turborouter izkrivljala konkurenco v EGP ali na tretjih trgih. Po njihovem mnenju bi bilo treba to vprašanje razjasniti, ker program raziskav in razvoja turborouter ni dal pričakovanih rezultatov. Čeprav so norveški organi priznali, da se je neopredmeteno strokovno znanje iz tega projekta razširilo na druge projekte raziskav in razvoja, pa se jim ni zdelo očitno, da je to vplivalo na konkurenco na notranjem trgu ali na trgih tretjih držav.

Norveški organi so oporekali nekaterim dejstvom v navedbah pritožnika, ki so bile ponovljene v odločbi Nadzornega organa, še zlasti navedbam iz razdelka tri na strani 3 Odločbe št. 60/06/COL in podpornim navedkom pritožnika.

Norveški organi so se predvsem spraševali, kako je pritožnik lahko razvrstil projekte kot preblizu tržni uporabnosti. Nadalje jih je zanimalo, kako je lahko pritožnik navedel, da se rezultati raziskav in razvoja niso razširili, kljub temu, da je Marintek dobil lastninske pravice za ta program. Nazadnje so se spraševali, kako je pritožnik lahko trdil, da so bili lastni prispevki kapitala sodelujočih podjetij dejansko nižji, kot so bili navedeni v prijavi. Po informacijah NRS so pritožniku zavrnili zahtevek za dostop do prijav in pogodb raziskav in razvoja zaradi varovanja poklicne tajnosti. Na tej podlagi so norveški organi menili, da se zdi, da navedbe pritožnika na splošno niso podkrepljene z zadostnimi dokazi. Norveški organi so še dodali: „Navedbe pritožnika, da so bili prispevki lastnega kapitala zadevnih podjetij nižji od tistih, navedenih v prijavah, tudi pomenijo, da so ta podjetja obtožena zlorabe državne pomoči. To tudi sproži vprašanja, povezana s pravno varnostjo podjetij, ki so sodelovala v projektih turborouter. Te navedbe pritožnika bo zato treba jasno podkrepiti z dokazi.“

5.1.2   Pripombe Norveškega raziskovalnega sveta

V dopisu, priloženem zgoraj navedenemu dopisu ministrstva za vladno upravo in reforme, je Norveški raziskovalni svet (v nadaljevanju „NRS“) predložil pripombe o Odločbi Nadzornega organa št. 60/06/COL. NRS je poudaril, da je Nadzornemu organu poslal vse razpoložljive informacije in zahtevana pojasnila in mu tudi predložil kopije celotne projektne dokumentacije za štiri projekte, povezane z razvojem turborouterja, podprte s sredstvi NRS. Po mnenju NRS je bil edini predmet razprave na sestankih in v dopisovanju do vključno dopisa norveških organov z dne 20. junija 2003 pravilna razvrstitev projektov v skladu s Smernicami za pomoč za raziskave in razvoj.

Glede opisa projektov je NRS navedel, da preglednice opisa financiranja projektov v Odločbi Nadzornega organa št. 60/06/COL niso popolnoma ustrezale številkam v besedilu. Sredstva, ki jih je NRS podelil za projekte, so bila sestavljena iz dveh delov. En del sredstev NRS so bila dejansko zasebna sredstva Norveškega združenja ladjarjev, ostalo pa so bila javna sredstva. Spodnja preglednica, ki je enaka tisti, ki so jo predložili Nadzornemu organu v dopisu z dne 11. aprila 2003, ponazarja stanje. Glede projekta 138811 AlgOpt, preglednica v Odločbi No 60/06/COL podaja številke, kot so bile na začetku projekta. Med izvajanjem je projekt dobil še dodatna sredstva v višini 100 000 NOK, od katerih je 25 000 NOK podelil NRS.

Preglednica 1

Projekti, ki jih je podprl NRS, vključno z razvojem turborouterja

	str. 40049		str. 144265		str. 138811		str. 144214
	Strateške dejavnosti pri pomorskem prevozu in logistiki		Shiplog II		AlgOpt		Knjižnica postopkov za optimizacijo razporejanja v ladijskem prometu
	1 000 NOK	%	1 000 NOK	%	1 000 NOK	%	1 000 NOK	%
Lastna sredstva	4 500	43	800	13	625	61	1 950	28
Druga zasebna sredstva	0	0	3 250	52	75	7	2 750	39
Druga javna sredstva	0	0	0	0	0	0	0	0
NRS prgr. MARITIM	6 000	57	2 150	35	325	32	2 300	33
od tega Norv. združ. ladj.	1 380	13	750	12	120	12	805	12
od tega javna sredstva	4 620	44	1 400	23	205	20	1 495	21
Skupaj sredstva	10 500	100	6 200	100	1 025	100	7 000	100
Osebje in posredni stroški	8 700	83	800	13	545	53	4 100	59
Nakup R-R	600	6	2 150	35	380	37	2 900	41
Oprema	450	4	100	2	0	0	0	0
Drugi operativni stroški	750	7	3 150	51	100	10	0	0
Skupaj stroški	10 500	100	6 200	100	1 025	100	7 000	100
Pogodbeni partner	Marintek		UECC		Beltship Management AS		Beltship Management AS
Sodelujoči	Tehnična univerza NTNU		Marintek		Marintek		Marintek
			R.S. Platou Shipbrokers				Iver Ships AS
			Iver Ships AS				Shipnet AS
			LogIT AS				Laycon Solutions AS
			Lorentsen & Stemoco AS
			Astrup Fearnleys AS
			DFDS Tollpost Globe
			Shipnet AS
			Wallenius Wilhelmsen
			SINTEF Tele og data
Obdobje projekta	jan. 1996–dec. 1998		jan. 2001–dec. 2002		jan. 2000–okt. 2000		jan 2001–dec. 2002

Glede pripombe Nadzornega organa v Odločbi št. 60/06/COL, da se zdi, da NRS ni nadzoroval, kako so se lastni prispevki prejemnikov pomoči porazdelili na različne dejavnosti in ali so bili dejansko izplačani, je NRS menil, da so v predhodnem dopisovanju z Nadzornim organom opisali, kako so nadzirali upravičene stroške pred plačilom pomoči pogodbenemu partnerju in kako so bili izplačani različni prispevki (17).

Glede razvrščanja projektov 138811 AlgOpt, 144265 Shiplog II in 144214 Knjižnica postopkov za optimizacijo razporejanja v ladijskem prometu je NRS ponovno navedel, da so bili vsi trije projekti razvrščeni na področje predkonkurenčnega razvoja na podlagi temeljite presoje in ocene aplikacij projekta v skladu s postopki NRS in smernicami za ocenjevanje projekta. Ti postopki in smernice so bili vzpostavljeni, da bi zagotovili, da je pomoč, dodeljena v okviru sheme pomoči programov industrijskih raziskav in razvoja, v skladu z načeli, določenimi v poglavju 14 Smernic o državni pomoči.

NRS je pojasnil, da obstaja notranji sistem zagotavljanja kakovosti dejavnosti NRS. Ta sistem se imenuje DOKSY. Vsebuje obsežno dokumentacijo smernic, postopkov in praks, po katerih se ravna NRS. Eden od teh dokumentov so smernice za določanje intenzivnosti pomoči, uporabljene za izbrane projekte. Ta interni dokument DOKSY-5-6-1-4-IE, z naslovom „ Støtteandel etter EØS-bestemmelser “ (intenzivnost pomoči v skladu s pravili EGP) ustreza Smernicam Nadzornega organa o raziskavah in razvoju. V dokumentu se uporabljajo opredelitve in ustrezne intenzivnosti pomoči v skladu z opredelitvijo različnih stopenj raziskav in razvoja v Smernicah Nadzornega organa o raziskavah in razvoju. Ocena in razvrščanje vseh projektov, ki prejmejo pomoč od NRS, temelji na smernicah DOKSY.

Po letu 1999 so bili poleg DOKSY 5-6-1-4-IE vsi projekti ocenjeni z uporabo računalniškega sistema „ Provis “. Provis je opisan v Doksyju št. 5-6-1-2-EE „ Prosjektvurdering i Provis “. V Provisu je vsak projekt ocenjen po enajstih različnih vidikih. Najpomembnejša vidika pri Provisu, povezana z razvrščanjem razredov raziskave, sta vidik št. 3 „Vsebina raziskave“ in vidik št. 9 „Dodatnost“ . Pri vsakem od vidikov obstaja več meril ali lastnosti, ki se uporabljajo, da bi označili, v kolikšni meri projekt ustreza vidikom.

V opisu navodila za ocenjevanje vidika št. 3 v Doksyju št. 5-6-1-2-IE je poudarjeno, da „ vsebina raziskave označuje, do katere stopnje projekt ustvarja novo znanje “. To merilo je neposredno povezano z opisom industrijskih raziskav v Smernicah o raziskavah in razvoju, v katerih se zahteva, da mora dejavnost biti „ciljno usmerjena k pridobivanju novega znanja“ .

V navodilu za ocenjevanje vidika št. 9 v Doksyju št. 5-6-1-2-EE je opisano: „ Dodatnost označuje, do katere stopnje bo pomoč Raziskovalnega sveta spodbudila prizadevanja, rezultate in učinke, ki jih ne bi dosegli, če pomoč ne bi bila dodeljena “. Merilo je povezano s smernicami o raziskavah in razvoju, točka 14.7, Spodbujevalen vpliv pomoči za raziskave in razvoj.

Na tej podlagi je NRS trdil, da, ker so bili projekti temeljito ocenjeni v skladu s postopki NRS in smernicami za ocenjevanje projekta, ne bi smelo biti vprašljivo, ali so bili pravilno razvrščeni. Potem ko je bila vložena pritožba in je Nadzorni organ začel predhodno preiskavo, je NRS ponovno pregledal te projekte, a vseeno ni spremenil svojega prvotnega stališča.

V primeru projekta 144265 Shiplog II je NRS o pripombi Nadzornega organa, da je znesek, ki ga je dodelil NRS, bil enak znesku, potrebnemu za nakup raziskav in razvoja, menil, da to ne pomeni, da zasebnih sredstev, vloženih v Shiplog II, niso uporabili pri dejavnostih raziskav in razvoja: „Pri projektih, ki jih podpira industrija in za katere lahko tudi zasebna podjetja vložijo zahtevek za pomoč, na splošno spodbujamo sodelovanje med zasebnimi podjetji in javnimi zavodi za raziskave in razvoj. Da bi spodbudili takšno sodelovanje, lahko pri nekaterih razpisih za oddajo predlogov za projekte, ki jih podpira industrija, navedemo, da bo zahtevek (vloga/prijava) ugodno ocenjen, če so zunanji nakupi raziskav in razvoja od raziskovalnih ustanov (zavodi ali univerze) vsaj tako visoki, kot je pomoč, ki jo dodeli NRS. Namen takšnega pristopa je zagotoviti spodbude za večja vlaganja zasebnega sektorja pri nakupih raziskav in razvoja od raziskovalnih ustanov. Zato sredstva, ki jih dodeli NRS, natančno ustrezajo znesku, potrebnemu za nakup storitev raziskav in razvoja pri različnih projektih.“

V Odločbi št. 60/06/COL je Nadzorni organ navedel, da je bilo vprašljivo, ali je ta pristop NRS prejemnike pomoči vodil k temu, da so svoje običajne operativne stroške vključili v stroške raziskav in razvoja. Zato se je spraševal, ali niso številk za celotni projekt napihnili, da bi navidezno dobili več javnih sredstev. Po mnenju NRS ni razumljivo, kako bi lahko pristop NRS z vgrajeno strukturo za spodbudo nakupa raziskav in razvoja privedel do takšnih rezultatov.

V svojem dopisu Nadzornemu organu z dne 31. januarja 2005 je NRS pojasnil standardni postopek za dokumentiranje stroškov projekta, ki je veljal v času teh projektov: „Za vključene projekte je moral pogodbeni partner predložiti poročilo z zahtevkom za povračilo stroškov (regnskapsrapport) trikrat letno, v katerem je natančno navedel stroške projekta, vključno s pregledom vključenega osebja (po imenih), število delovnih ur po osebi, in stroške na uro, zaračunane na račun projekta. Poročilo je podpisala odgovorna oseba za projekt. Ob koncu leta zaključni račun preveri in podpiše tudi pooblaščeni računovodja. Ta ne sme biti zaposlen pri pogodbenem partnerju. Plačilo NRS je bilo pogojeno z odobritvijo predloženega zaključnega računa.“

NRS je obvestil Nadzorni organ, da je bil v stiku z Evropskim združenjem ladjarjev za prevoz avtomobilov (UECC) in Jebsensom (naslednik podjetja Beltship Management) in da je zahteval dodatno dokumentacijo o stroških, povezanih s temi projekti. Nadzornemu organu je poslal dopis Jebsensa z dne 17. marca 2006 in dopis Evropskega združenja ladjarjev za prevoz avtomobilov z dne 29. marca 2006. Poročila z zahtevkom za povračilo stroškov za projekt 144265 Shiplog II, poslana v dopisu UECC, vključujejo podpisane obračune stroškov sodelujočih partnerjev. Podjetja niso imela nobenega splošnega sistema za beleženje delovnih ur, kar pomeni, da so bile ure, porabljene za projekte, dokumentirane samo v poročilih zahtevkov za povračilo stroškov, ki so se pošiljala NRS trikrat letno. Ni nobene dodatne dokumentacije. Po mnenju NRS to pomeni, da je treba stroške projektov ocenjevati na podlagi poročil z zahtevkom za povračilo stroškov.

NRS je nazadnje poudaril, da so bila ta poročila v skladu s postopki poročanja NRS in da so prejemniki pomoči izpolnili vse svoje obveznosti v skladu s pogodbami o dodelitvi pomoči. NRS meni „če ni jasnih dokazov o nasprotnem, ni nobenega razloga za domnevo, da je prišlo do kakršne koli zlorabe pomoči“.

5.2   Pripombe na pripombe tretje stranke

Norveški organi so predložili svoje pripombe na pripombe tretje stranke v dopisu ministrstva za državno upravo in reforme z dne 8. januarja 2007 (dogodek št. 405517), v katerem je bil posredovan dopis ministrstva za izobraževanje in raziskovalno delo z dne 5. januarja 2007.

Po mnenju norveških organov pripombe v zvezi s projektom OPTIMAR ne zagotavljajo nobenih informacij glede štirih projektov, ki so predmet Odločbe Nadzornega organa št. 60/06/COL: „Čeprav ni izrecno navedeno, se zdi, da tretja stranka meni, da je bila za podporo osnovnega raziskovalnega projekta, imenovanega OPTIMAR (optimizacija pomorskega prevoza in logistike), dodeljena nezakonita državna pomoč. Mi menimo, da temu ni tako. Za podporo projekta OPTIMAR prejme Norveška univerza za znanost in tehnologijo (NTNU) v Trondheimu sredstva od NRS pod številko projekta 1666S6. Industrijski partnerji, ki so sodelovali v štirih prvotnih projektih, ne sodelujejo pri osnovnem raziskovalnem projektu.“

Glede navedb tretje stranke, da turborouterja ne uporablja nobeno od podjetij, ki je prejelo sredstva, NRS meni, da tudi če bi temu res bilo tako, to ni argument za nezakonito uporabo državne pomoči v primeru štirih projektov, ki so predmet Odločbe Nadzornega organa št. 60/06/COL. Ena od najbolj značilnih lastnosti raziskav in razvoja je prisotnost tveganja. Včasih se rezultate raziskav lahko uporabi pri poslovanju ali kot tržne proizvode oziroma storitve, včasih pa ne.

II.   PRESOJA

1.   Prisotnost državne pomoči

1.1   Državna pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP

Člen 61(1) Sporazuma EGP se glasi:

To pomeni, da morajo ukrepi, da se lahko štejejo za državno pomoč, dati selektivno prednost posameznim podjetjem, biti dodeljeni iz državnih sredstev, izkrivljati konkurenco in prizadeti trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP.

Nadzorni organ je že v svoji oceni v Odločbi št. 60/06/COL prišel do zaključka, da so obravnavane subvencije, ki jih je NRS dodelil projektom, povezanim z razvojem programske opreme turborouter, državna pomoč. V tej zvezi se sklicuje na točko II.2 te odločbe. Tej oceni ne oporeka tretja stranka ali norveški organi. Nadzorni organ torej potrjuje svoje stališče, da so subvencije državna pomoč.

1.2   Veljavni pravni okvir

V Odločbi št. 60/06/COL o začetku formalnega postopka preiskave o pomoči za raziskave in razvoj, ki jo je NRS dodelil v povezavi z razvojem programske opreme turborouter, je Nadzorni organ podrobno pojasnil, kaj naj bi bil veljavni pravni okvir za oceno štirih projektov, ki jih zadeva ta preiskava. Da bi razumeli oceno, v nadaljevanju Nadzorni organ na kratko opisuje pravni položaj (18).

Štirim projektom, ki se ocenjujejo v tej odločbi, je bila dodeljena pomoč za raziskave in razvoj v okviru programa industrijskih raziskav in razvoja (brukerstyrte forskningsprogrammer, primer št. 93-183). Program industrijskih raziskav in razvoja je bil vzpostavljen že pred letom 1994. Z Odločbo št. 217/94/COL iz decembra 1994 je Nadzorni organ ocenil program industrijskih raziskav in razvoja in predlagal ustrezne ukrepe, v katerih zahteva, da mora biti pomoč dodeljena v skladu z načeli, določenimi v poglavju 14 Smernic o državni pomoči.

Ker so norveški organi predlagane ustrezne ukrepe sprejeli, je to pomenilo, da je morala biti dodelitev vsake pomoči od takrat naprej v okviru programa industrijskih raziskav in razvoja opravljena v skladu s Smernicami o raziskavah in razvoju, ki so veljale v času, ko je Nadzorni organ sprejel Odločbo št. 217/94/COL, to je, s Smernicami o raziskavah in razvoju iz leta 1994 (19).

1.3   Ocena projektov na podlagi programov sheme pomoči industrijskih raziskav in razvoja

Z začetkom formalne preiskave v Odločbi št. 60/06/COL je Nadzorni organ menil, da je bila štirim projektov podeljena pomoč za raziskave in razvoj v okviru programa industrijskih raziskav in razvoja. Ta je bil vzpostavljen že pred letom 1994. Po sprejetju novih smernic o raziskavah in razvoju leta 1994 je morala biti vsaka dodelitev pomoči po shemi raziskav in razvoja od takrat naprej opravljena v skladu s temi novimi pravili. Zato je Nadzorni organ menil, da po opredelitvi vsaka pomoč, dodeljena po shemi programov industrijskih raziskav in razvoja, ki ne ustreza določbam Smernic o raziskavah in razvoju iz leta 1994, ne bi sodila na področje uporabe sheme. To bi torej bila nova posamezna pomoč, ki bi jo kot takšno morali posebej priglasiti Nadzornemu organu.

V nadaljevanju bo Nadzorni organ na podlagi določb Smernic o raziskavah in razvoju iz leta 1994 ocenil, ali je uporaba sheme programov industrijskih raziskav in razvoja za štiri projekte, ki se nanašajo na razvoj programske opreme turborouter, potekala v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP.

1.3.1   Projekt 40049 – Strateške dejavnosti pri pomorskem prevozu in logistiki (prva različica programske opreme turborouter)

Eden od podprojektov projekta 40049 „Strateške dejavnosti pri pomorskem prevozu in logistiki kot industrijska raziskava“ je privedel do prve različice programske opreme turborouter. NRS je ves projekt 40049 strateških dejavnosti pri pomorskem prevozu in logistiki kot celoto razvrstil kot industrijsko raziskavo.

Osnovna industrijska raziskava je bila po točki 14.1.(2) Smernic o raziskavah in razvoju iz leta 1994 opredeljena kot „izvirno teoretično in eksperimentalno delo, katerega cilj je doseči novo ali boljše razumevanje pravil znanosti in inženiringa, kot bi jih lahko uporabljali v industrijskem sektorju ali pri dejavnostih posameznega podjetja“.

Čeprav je turborouter postal tržno programsko orodje, Nadzorni organ meni, da so sredstva NRS, dodeljena podprojektu z naslovom „ Postopki in analitična orodja za razvoj in delovanje integriranih transportnih in logističnih verig “ projekta 40049, ki je privedel do razvoja prvega programskega orodja turborouter, zadevala stopnjo raziskav in razvoja, ki je bila označena kot industrijska raziskava v smislu Smernic o raziskavah in razvoju iz leta 1994. Nadzorni organ je v svoji Odločbi št. 60/06/COL ugotovil, da se je, odkar je bila v začetku leta 1996 v prvi stopnji podprojekta razvita prva programska oprema, ta programska oprema nadalje izboljševala in tudi tržila. Vendar pa se zdi, da se dodelitve pomoči projektu 40049, ki je med drugim privedla do razvoja prve programske opreme tourborouter, zaradi tega dejstva v zvezi z bližino do tržne uporabnosti ne da obravnavati, kot da je presegla stopnjo industrijske raziskave, v katero jo je razvrstil NRS. Nadzorni organ nima nobenega razloga, da bi spodbijal oceno NRS, da je podprojekt „Postopki in analitična orodja za zasnovo in delovanje integriranih transportnih in logističnih verig“ dosegel novo ali boljše razumevanje pravil znanosti in inženiringa, uporabnega za industrijski sektor, kar v smislu Smernic o raziskavah in razvoju iz leta 1994 pomeni industrijsko raziskavo.

Kot industrijski raziskavi je NRS projektu 40049 dodelil pomoč v znesku, ki ustreza 43,8 % stroškov projekta. Intenzivnost je pod najvišjo intenzivnostjo pomoči, ki jo dovoljujejo Smernice, po katerih „ raven pomoči za osnovne industrijske raziskave ne sme presegati 50 % bruto stroškov projekta ali programa “.

Za namen izračuna intenzivnosti pomoči od dejavnosti raziskav in razvoja so bili v razdelku 14.5.1 Smernic o raziskavah in razvoju iz leta 1994 predvideni naslednji upravičeni stroški:

„—	stroški dela (raziskovalci, tehniki, drugo podporno osebje), ki se izračunajo kot znesek od skupnega zneska, potrebnega za izvedbo projekta;

—	drugi tekoči stroški, izračunani na enak način (stroški materiala, dobav itd.);

—	naprave in oprema, zemljišča in zgradbe;

—	stroški svetovanja in enakovrednih storitev, vključno s kupljenimi raziskavami, tehničnim znanjem, patenti itd.;

—	drugi (režijski, splošni) stroški, ki nastanejo neposredno kot posledica raziskovalne dejavnosti.“

Po informacijah, ki so jih zagotovili norveški organi, so bili stroški projekta, ki so se upoštevali pri določanju dodelitve pomoči, zajeti v opredelitev upravičenih stroškov iz Smernic o raziskavah in razvoju iz leta 1994. Razdelek 3 „Retningslinjer for Norges Forskningsråds behandling av brukerstyrte og næringsrettede prosjekter“ se je nanašal na stroške, ki jih NRS lahko šteje za upravičene pri ocenjevanju dodelitve pomoči za raziskave in razvoj za projekt. Zajemali so stroške dela (plače in socialni stroški osebja za raziskave in razvoj, to so raziskovalci, tehniki in asistenti, povezani s projektom in potrebni za njegovo izvedbo), nakup storitev raziskav in razvoja (svetovalne in enakovredne storitve), operativne stroške (vključno s stroški materiala in drugimi operativnimi stroški, neposredno povezanimi s projektom in potrebnimi za njegovo izvedbo) ter opremo in naprave, če so se uporabljale samo za raziskave in razvoj. Tako Nadzorni organ meni, da je opis upravičenih stroškov v skladu z opredelitvijo, določeno v Smernicah o raziskavah in razvoju iz leta 1994.

Projekt je izključno izpeljal raziskovalni zavod Marintek brez dodatne udeležbe ali sodelovanja zasebnih podjetij na tej stopnji raziskav in razvoja.

Kot je že bilo navedeno v odločbi, s katero se je začel postopek formalne preiskave v skladu s Smernicami o raziskavah in razvoju iz leta 1994 in določbami o shemi pomoči programov industrijskih raziskav in razvoja, ni bilo nobene pisne zaveze, po kateri bi bilo treba razširiti rezultate raziskave. Tako kljub navedbam, ki jih je izpostavil pritožnik, da se rezultat raziskave ni razširil, in tudi če je res, da je raziskovalni zavod Marintek dobil lastninsko pravico za prodajo programa, to ne bi bilo v nasprotju z določbami Smernic o raziskavah in razvoju, veljavnimi v času dodelitve pomoči.

Zato Nadzorni organ meni, da spada dodelitev pomoči projektu 40049 v shemo programa industrijskih raziskav in razvoja, kot je bila spremenjena na podlagi poglavja 14 Smernic Nadzornega organa o raziskavah in razvoju iz leta 1994. Zato je pomoč dodeljena v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP.

1.3.2   Projekti, povezani z nadaljnjo uporabo programske opreme turborouter

1.3.2.1   Dvomi Nadzornega organa, izraženi v Odločbi št. 60/06/COL

Leta 2000 je NRS odobril dodelitev pomoči za raziskave in razvoj trem raziskovalno-razvojnim projektom, ki so se nanašali na uporabo in nadaljnji razvoj programske opreme turborouter: projektu 138811 „ AlgOpt “, projektu 144265 „ Shiplog II “ in projektu 144214 „ Knjižnica postopkov za optimizacijo razporejanja v ladijskem prometu “.

V Odločbi št. 60/06/COL o začetku formalnega postopka preiskave je Nadzorni organ izrazil dvome glede razvrstitve raziskovalno-razvojnih projektov v predkonkurenčni razvoj in različnih delov posameznega projekta v posamezno skupino raziskave. Poleg tega je Nadzorni organ podvomil, ali je bila upoštevana intenzivnost pomoči in ali je bilo financiranje projektov izpeljano v skladu z določbami Smernic o raziskavah in razvoju iz leta 1994 in členom 61(3)(c) Sporazuma EGP. Nadzorni organ je imel pomisleke, ali so finančni prispevki zasebnih udeležencev, ki bi morali biti večinoma izplačani v naravi, v resnici ustrezali številu delovnih ur, povezanih z razvojem raziskovalno-razvojnih projektov, ali pa so, nasprotno, pokrivali operativne stroške zadevnih podjetij.

1.3.2.2   Veljavne določbe Smernic o raziskavah in razvoju

NRS je vse tri projekte razvrstil v dejavnost predkonkurenčnega razvoja. Točka 14.1.(2) Smernic o raziskavah in razvoju iz leta 1994 je razlikovala med tremi skupinami raziskav: temeljnimi, osnovnimi industrijskimi ter uporabnimi raziskovalnimi in razvojnimi. Uporabne raziskave in razvoj so ustrezali zasnovi predkonkurenčnega razvoja, ki se je uporabljal od sprejetja Smernic o raziskavah in razvoju iz leta 1996 naprej. Po tej določbi uporabna raziskava „zajema raziskovanje ali eksperimentalno delo na podlagi rezultatov osnovnih industrijskih raziskav za pridobitev novega znanja, da bi olajšali doseganje posebnih uporabnih ciljev, kot so ustvarjanje novih proizvodov, proizvodnih procesov ali storitev. Ponavadi lahko rečemo, da se zaključi z izdelavo prvega prototipa“. Razvoj se šteje, da zajema „delo na podlagi uporabne raziskave z namenom izdelave novih ali bistveno izboljšanih proizvodov, proizvodnih procesov ali storitev do, vendar ne vključno, industrijske in tržne uporabe.“

V razdelku 14.4 Smernic o raziskavah in razvoju iz leta 1994 je določena dovoljena intenzivnost pomoči. „Intenzivnost pomoči, ki se lahko sprejme, ocenjuje Nadzorni organ na osnovi posameznega primera. Pri presoji se upošteva narava projekta ali programa, prisotnost tehničnega in finančnega tveganja, celovit političen vidik, povezan s konkurenčnostjo evropske industrije, in tveganje izkrivljanja konkurence ter vpliv na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP. Splošna ocena takšnih tveganj vodi Nadzorni organ k sklepu, da so osnovne industrijske raziskave lahko upravičene do višjih ravni pomoči kot dejavnosti uporabnih raziskav in razvoja, ki so bolj povezane z uvedbo rezultatov raziskav in razvoja na trg, in bi zato lahko lažje povzročile izkrivljanje konkurence in trgovine.“ Ob upoštevanju teh dejavnikov je v Smernicah o raziskavah in razvoju iz leta 1994 določeno, da raven pomoči za osnovne industrijske raziskave ne sme presegati 50 % bruto stroškov projekta in da bi morala biti raven pomoči nižja, ko se dejavnost, ki je dobila pomoč, približa trgu. Šele v Smernicah o raziskavah in razvoju iz leta 1996 je določeno, da je dovoljena bruto intenzivnost pomoči za dejavnosti predkonkurenčnega razvoja v višini 25 % upravičenih stroškov.

1.3.2.3   Presoja, ali je bila pomoč dodeljena v skladu s Smernicami o raziskavah in razvoju in ali je prišlo do zlorabe pomoči

a)   Razvrstitev v dejavnost predkonkurenčnega razvoja

Kot je zgoraj navedeno in podrobno pojasnjeno v Odločbi št. 60/06/COL je Nadzorni organ izrazil dvome glede razvrstitve projekta 138811 „ AlgOpt “, projekta 144265 „ Shiplog II “ in projekta 144214 „ Knjižnica postopkov za optimizacijo razporejanja v ladijskem prometu “ v dejavnosti predkonkurenčnega razvoja.

V Odločbi št. 60/06/COL je Nadzorni organ izrazil dvome glede razlike med predkonkurenčno stopnjo proizvoda in končnim tržnim proizvodom pri tovrstnih projektih informacijske tehnologije. Norveški organi niso podrobno določili, kakšna bi morala biti ta razlika. Vendar pa so poudarili, da je razvrščanje projektov temeljilo na temeljiti presoji in oceni projektov v skladu s postopki in smernicami NRS za oceno projekta. Po dobljenih informacijah te smernice vključujejo določbe Smernic Nadzornega organa o raziskavah in razvoju.

NRS je pojasnil, da obstaja notranji sistem zagotavljanja kakovosti njegovih dejavnosti, ki se imenuje DOKSY. DOKSY vsebuje obsežno dokumentacijo smernic, postopkov in praks, po katerih se ravna NRS. Eden od teh dokumentov so smernice za določanje intenzivnosti pomoči, uporabljene za izbrane projekte. Ta interni dokument DOKSY-5-6-1-4-IE z naslovom „Stotteandel etter EOS-bestemmelser“ (intenzivnost pomoči v skladu s pravili EGP) ustreza Smernicam Nadzornega organa o raziskavah in razvoju. V dokumentu se uporabljajo opredelitve in ustrezne intenzivnosti pomoči v skladu z opredelitvijo različnih stopenj raziskav in razvoja v Smernicah Nadzornega organa o raziskavah in razvoju. Presoja in razvrščanje vseh projektov, ki prejmejo pomoč od NRS, temelji na smernicah DOKSY.

Po letu 1999 so bili razen po DOKSY 5-6-1-4-IE vsi projekti ocenjeni z uporabo računalniškega sistema „Provis“, ki je opisan v Doksyju št. 5-6-1-2-EE „Prosjektvurdering i Provis“. Po določbah Provisa se vsak projekt ocenjuje v skladu z enajstimi različnimi vidiki (20). Za vsakega od vidikov je v Provisu predvidena uporaba različnih meril ali lastnosti za označitev, v kolikšni meri projekt ustreza temu vidiku. Eden od najpomembnejših vidikov, povezanih z razvrščanjem v skupine raziskav, je vsebina raziskave.

V opisu navodila za ocenjevanje vsebine raziskave projekta v Doksyju št. 5-6-1-2-IE je poudarjeno, da „vsebina raziskave označuje, do katere stopnje projekt ustvarja novo znanje“. Po informacijah, ki jih je zagotovil NRS, je to merilo neposredno povezano z opisom v Smernicah o raziskavah in razvoju, v katerih je zahteva, da mora biti dejavnost „ciljno usmerjena k pridobivanju novega znanja“.

NRS je obvestil Nadzorni organ, da so bili projekti temeljito ocenjeni v skladu s postopki in smernicami NRS za ocenjevanje projekta, še bolj podrobno, na podlagi zahtev, določenih v internih dokumentih Doksyja in Provisa, ki so usklajeni s Smernicami o raziskavah in razvoju.

Na podlagi informacij, predloženih pred in med formalnim postopkom preiskave, Nadzorni organ ni mogel sklepati, da je šlo za slabo upravljanje ali zgrešeno presojo projektov. Ker takšnega prepričljivega dokaza ni in zaradi zgoraj navedenih postopkov ter sposobnosti strokovnega osebja, ki dela za NRS, Nadzorni organ nima nobene podlage, da bi sklepal, da so projekte nepravilno ocenili kot predkonkurenčno raziskavo.

b)   Udeležba upravičenih podjetij in intenzivnost pomoči

Norveški organi so pojasnili številke financiranja projektov, kot je navedeno zgoraj v razdelku 4.1.2 te odločbe.

V Odločbi št. 60/06/COL, s katero je Nadzorni organ začel postopek formalne preiskave, je izrazil dvome o udeležbi podjetij, vključenih v raziskovalni projekt. Po njegovem mnenju bi bilo smotrno domnevati, da bi večino dela opravilo osebje zaposleno pri raziskovalnem zavodu Marintek, kar bi načeloma pomenilo, da bi udeležba osebja sodelujočih ladjarskih družb kot končnih uporabnikov programske opreme najverjetneje bila povezana z opredelitvijo potreb uporabnikov in/ali, do določene mere, s preskušanjem. Zato je Nadzorni organ postavil vprašanje, ali niso številk za celotni projekt napihnili, da bi navidezno dobili več javnih sredstev.

Norveški organi so Nadzornemu organu zagotovili kopije poročil z zahtevkom za povračilo stroškov, ki so jih sodelujoča podjetja morala predložiti NRS trikrat letno in v katerih so podrobno navedla stroške projekta, vključno s pregledom vključenega osebja, številom delovnih ur po osebi, in stroški na uro, zaračunanimi na račun projekta. Po pojasnilih norveških organov so ta poročila podpisale odgovorne osebe za projekt, ob koncu leta pa jih je preveril in podpisal tudi pooblaščeni računovodja. Nadzorni organ nima nobenega razloga, da bi dvomil o resničnosti teh poročil, na podlagi katerih so upravičena podjetja prejela zneske pomoči za raziskave in razvoj.

Čeprav bi na splošno lahko trdili, da bi bilo med razvojem raziskovalnih projektov treba uvesti določen nadzor za preverjanje točnosti teh poročil o stroških, Nadzorni organ meni, da je NRS pravilno uporabil določbe Smernic o raziskavah in razvoju iz leta 1994, ki ne zahtevajo izvajanja nadaljnjih preverjanj.

1.4   Sklep

Na podlagi te ocene Nadzorni organ meni, da je bila dodelitev pomoči za zgoraj navedene projekte raziskav in razvoja opravljena v skladu z določbami obstoječe sheme pomoči za programe industrijskih raziskav in razvoja, usklajenih s Smernicami o raziskavah in razvoju. Nadzorni organ med postopkom formalne preiskave ni mogel ugotoviti, ali so prejemniki pomoči za raziskave in razvoj za projekt 40049 „ Strateške dejavnosti pri pomorskem prevozu in logistiki“ , projekt 138811 „ AlgOpt“ , projekt 144265 „Shiplog II“ in projekt 144214 „Knjižnica postopkov za optimizacijo razporejanja v ladijskem prometu“ pomoč uporabili v nasprotju s shemo ali členom 61(3)(c) Sporazuma EGP.

Ker je projekt dobil državno pomoč v okviru sheme programov industrijskih raziskav in razvoja in ne posamezno pomoč, ni potrebno presojati, ali bi pomoč bila združljiva, če bi bila podeljena zunaj sheme –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO: