ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 298/05/COL

z dne 22. novembra 2005

o predlogu za stopnje prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, za nekatere gospodarske sektorje (Norveška)

NADZORNI ORGAN EFTA (1) JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) ter zlasti členov 61 do 63 Sporazuma in Protokola 26 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (3) ter zlasti člena 24 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU člena 1(2) dela I ter člena 4(4), člena 6 in člena 7(5) dela II Protokola 3 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča,

OB UPOŠTEVANJU smernic Organa (4) o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP,

OB UPOŠTEVANJU Odločbe Organa z dne 14. julija 2004 o izvajanju določb iz člena 27 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču,

OB UPOŠTEVANJU sodbe Sodišča EFTA v zadevi E-6/98 vlada Norveške proti Nadzornemu organu EFTA (5),

OB UPOŠTEVANJU Odločbe Organa št. 172/02/COL z dne 25. septembra 2002, ki predlaga primerne ukrepe glede sheme prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah (6), in dopisa norveških oblasti z dne 29. oktobra 2002, s katerim sprejemajo ustrezne ukrepe,

OB UPOŠTEVANJU Odločbe Organa št. 218/03/COL z dne 12. novembra 2003 glede državne pomoči v obliki prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, (7)

PO POZIVU zainteresiranim strankam, da predložijo svoje pripombe v skladu z zgoraj navedenimi določbami (8),

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

1.   Postopek

Na podlagi člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču so norveške oblasti sporočile svojo namero, da bodo uporabile znižane stopnje prispevkov za socialno varnost v podjetjih iz označenih geografskih con 2, 3 in 4 na Norveškem, ki so dejavna v nekaterih gospodarskih sektorjih. Priglasitev je bila poslana z dopisom norveške misije pri Evropski uniji z dne 26. aprila 2004, ki je posredoval dopis Ministrstva za trgovino in industrijo skupaj z dopisom Ministrstva za finance, oba z dne 23. aprila 2004, ter ki ga je Organ prejel in evidentiral 27. aprila 2004 (dogodek št. 278992).

Po različnih izmenjavah korespondence, srečanjih med Organom in norveškimi oblastmi (9) ter ob upoštevanju resnih težav, ki jih je imel Organ z izrekanjem priglašenega ukrepa za združljivega s členom 61 Sporazuma EGP, se je Organ odločil, da sproži postopek, določen v členu 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

Odločba Organa št. 245/04/COL z dne 6. oktobra 2006 o začetku formalnega postopka preiskave je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu (10). Organ je pozval zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe.

Norveške oblasti so predložile svoje pripombe na uvodno odločbo v dopisu Norveške misije pri Evropski uniji z dne 12. novembra 2004 (dogodek št. 299087). Organ ni prejel pripomb zainteresiranih strank.

2.   Opis predlaganega ukrepa

a)   Ozadje

Na podlagi norveškega Zakona o socialni varnosti z dne 28. februarja 1997 („Lov om folketrygd“) so vsi delodajalci na Norveškem zavezani k plačilu obveznih prispevkov v nacionalno shemo socialne varnosti. Ti prispevki se izračunajo glede na bruto plače zaposlenih in se razlikujejo glede na kraj bivališča zaposlenih. V ta namen je Norveška razdeljena na pet geografskih con. Cona 1 (11) obsega najbolj osrednje dele južnega dela države in vključuje 76,6 % celotnega prebivalstva Norveške. Cona 2 (12) obsega manj osrednje dele južne Norveške in vključuje 9,4 % celotnega prebivalstva Norveške. Cona 3 (13) obsega predvsem nekatere gorate predele južne Norveške in vključuje 2,6 % celotnega prebivalstva Norveške. Cono 4 (14) sestavljajo najsevernejši del južne Norveške in severna Norveška južno od cone 5. Cona 4 vključuje 9,4 % celotnega prebivalstva. Cona 5 (15) obsega najsevernejše dele države.

19. novembra 1997 je Organ sprožil formalni postopek preiskave v zvezi s stopnjo prispevkov za socialno varnost na Norveškem, ki se razlikujejo po regijah (16). 2. julija 1998 je Organ sprejel odločbo (17), v kateri ugotavlja, da sistem iz državnega proračuna zagotavlja ugodnosti nekaterim podjetjem, česar ni mogoče opravičiti na podlagi splošne narave in značaja sistema ter kar izkrivlja ali grozi z izkrivljanjem konkurence znotraj Evropskega gospodarskega prostora (18). Sistem je bilo treba uskladiti s pravili Sporazuma EGP.

Norveške oblasti so 2. septembra 1998 vložile tožbo na podlagi člena 36(1) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču pri Sodišču EFTA, s katero zahtevajo razveljavitev odločbe z dne 2. julija 1998.

Sodišče je 20. maja 1999 zavrnilo vlogo za razveljavitev (19) in podprlo odločbo Organa. Sodišče je potrdilo, da je sistem različnih prispevkov za socialno varnost državna pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

V skladu z odločbo Organa z dne 2. julija 1998 so norveške oblasti predlagale nove predpise o prispevkih za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah. Organ je 22. septembra 1999 odobril nove predpise za omejeno časovno obdobje, ki je trajalo najdlje do 31. decembra 2003 (20).

21. decembra 2000 je Evropska komisija sprejela negativno odločitev o shemi pomoči v obliki znižanih prispevkov za socialno varnost, ki jo je priglasila Švedska (21). Komisija je v odločitvi poudarila, da Norveška v dopisu z dne 27. julija 2000 ni le predložila pripomb na odločbo o začetku postopka v zvezi s švedsko zadevo, temveč je obenem tudi potrdila, da deluje na podlagi podobne sheme.

V luči odločitve o Švedski so o norveškem sistemu nato razpravljali na več srečanjih med norveškimi oblastmi in Organom ter Evropsko komisijo in Organom. Ob upoštevanju podobnosti med norveško in švedsko shemo in da bi zagotovili enake možnosti znotraj EGP, se je Organu zdelo potrebno preučiti združljivost norveške sheme, zato je z dopisom norveškim oblastem z dne 4. junija 2002 sprožil uradno presojo norveškega sistema (dok. št.: 02-4189 D).

V odločbi z dne 25. septembra 2002 (22) je Organ zaključil, da shema prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, ne izpolnjuje pogojev za izjemo v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP in predlagal sprejetje ustreznih ukrepov, ki zahtevajo odpravo kakršne koli nezdružljive pomoči, vključene v sistem, ali pa omogočijo združljivost od 1. januarja 2004 naprej.

Z dopisom norveške misije pri Evropski uniji z dne 29. oktobra 2002, ki ga je Organ prejel in evidentiral 31. oktobra 2002 (dok. št.: 02-7855 A), so norveške oblasti sprejele ustrezne ukrepe.

Marca 2003 so norveške oblasti Organu priglasile triletno prehodno obdobje od 2004 do 2007 za postopno prilagoditev stopenj prispevkov za socialno varnost, ki veljajo v conah 3 in 4 (dok. št.: 03-1846 A). V skladu s priglasitvijo bi bile stopnje prispevkov za socialno varnost naslednje (23):

Tabela 1

Norveške oblasti so z dopisom z dne 15. aprila 2003 (dok. št.: 03-2647 A) priglasile tudi nadaljnjo uporabo prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, v okrožjih Nord-Troms in Finnmark (cona 5), vendar je to priglasitev z dopisom z dne 4. julija 2003 (dok. št.: 03-4403 A) umaknil norveški ambasador pri Evropski uniji, ker so se države Efte s soglasjem v Stalnem odboru držav Efte dne 1. julija 2003 (št. 2/2003/SC) in s sklicevanjem na člen 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču odločile, da je trenutna shema v coni 5 združljiva s Sporazumom EGP zaradi izjemnih okoliščin v tej coni.

Po uvedbi formalnega postopka preiskave z odločbo z dne 16. julija 2003 (24) in skladno s sodbo Sodišča EFTA v zadevi E-6/98 (25) je Organ sklenil, da znižane stopnje prispevkov za socialno varnost v conah 2, 3 in 4 pomenijo izplačilo pomoči. Kljub temu je Organ z odločbo št. 213/03/COL z dne 12. novembra 2003 odobril priglašeno triletno prehodno obdobje za prispevke za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, v conah 3 in 4. V tej odločbi je Organ navedel, da bi povišanje plačil za socialno varnost brez prehodnega obdobja neugodno vplivalo na zaposlovanje. Organ je upošteval, da bi postopno opuščanje različnih davčnih stopenj v obdobju treh let pomenilo, da se letno povečanje stroškov za podjetja porazdeli na to obdobje. Po drugi strani pa bi nenadna razveljavitev trenutnega sistema pomenila stroškovni šok za zadevna podjetja. Ustrezno prehodno obdobje se je zdelo priporočljivo, ker bi ublažilo šok in dalo podjetjem čas, da bi se prilagodila novemu gospodarskemu okolju.

b)   Opis trenutno priglašenega ukrepa za prispevke za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, za nekatere gospodarske sektorje

1.   Opis glavnih značilnosti ukrepa

Aprila 2004 so norveške oblasti Organu priglasile svojo namero, da za nekatere gospodarske sektorje od 1. januarja 2005 naprej in za časovno neomejeno obdobje uporabijo stopnje prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, ki so v conah 1, 2, 3 in 4 obstajale do konca leta 2003. Te stopnje so prikazane v tabeli 1 zgoraj, v stolpcu za leto 2003. Cona 5 je bila izvzeta iz priglasitve, ker je zanjo uporabljena stopnja enaka ničli v skladu z Odločbo Stalnega odbora držav Efte št. 2/2003/SC z dne 1. julija 2003.

Priglašeni ukrep bo uporabljen le v nekaterih gospodarskih sektorjih, za katere norveške oblasti menijo, da niso izpostavljeni konkurenci podjetij iz drugih držav EGP. Norveške oblasti so domnevale, da v gospodarskih sektorjih, ki imajo koristi od načrtovane uporabe znižanih stopenj za socialno varnost, ni bilo vpliva na trgovino. Zato so norveške oblasti menile, da priglašeni ukrep ni državna pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

Norveške oblasti so izpostavljenost konkurenci ocenile na podlagi gospodarskega poročila, ki ga je pripravilo neodvisno svetovalno podjetje ECON v sodelovanju z norveško odvetniško družbo (v nadaljnjem besedilu „poročilo ECON“). Naslednji seznam sektorjev, ki domnevno niso prizadeti zaradi konkurence podjetij v drugih državah EGP in jih skladno s tem zajema priglašeni ukrep, temelji na podlagi ocene, predstavljene v poročilu ECON:

Tabela 2

Norveške oblasti so na podlagi poročila ECON vzpostavile naslednja merila za razlikovanje med podjetji, ki niso izpostavljena konkurenci podjetij iz drugih držav EGP, in podjetji, na katere vpliva konkurenca znotraj EGP v zvezi z gospodarskimi sektorji, označenimi s ciframa 0/2:

2.   Metoda za izbiro podjetij, vključenih v priglašeni ukrep glede stopnje prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah

Priglašeni ukrep zajema številne gospodarske sektorje, določene v poročilu ECON in naštete zgoraj. Poročilo ECON temelji na podlagi ocene konkurenčnih vmesnikov („konkurranseflater“) med podjetji v conah 2, 3 in 4 na Norveškem in tistimi v drugih državah EGP. Vsebuje seznam sektorjev, ki domnevno niso bili izpostavljeni konkurenci iz drugih držav EGP.

Za proizvodni sektor je bil seznam gospodarskih sektorjev, ki niso izpostavljeni konkurenci iz drugih držav EGP, zasnovan na podlagi regionalnih podatkov o izvozu in uvozu za ustrezne cone, ki jih je predložil Statistični urad Norveške. Kot so norveške oblasti razložile v dopisu z dne 12. novembra 2004, je pojav neposredne trgovine v skoraj vseh proizvodnih sektorjih (NACE 15 do NACE 37) podjetje ECON privedel do sklepa, da so lahko skoraj vsi ti sektorji izpostavljeni konkurenci podjetij iz drugih držav EGP. Norveške oblasti so obenem razložile, da za le redko katere sektorje (izdajanje in tiskanje časopisov, gradnja ladij) kljub temu velja, da delujejo na krajevnih trgih, ki temeljijo le na naravi in značilnostih teh podsektorjev in ne na analizi uvoza/izvoza.

Kar zadeva podjetja v storitvenem sektorju (NACE 50 do NACE 99), je bila izpostavljenost konkurenci večinoma preučena na podlagi poznavanja razmer na trgu v različnih gospodarskih sektorjih in razgovorov z izbranimi podjetji v conah 2, 3 in 4 na Norveškem.

Čeprav so v priglasitev vključeni številni gradbeni podsektorji, ne vsebuje izrecnega sklica na metodo za določitev izpostavljenosti konkurenci niti v preskrbi z elektriko, plinom in vodo (NACE 40), niti v gradbeništvu (NACE 45).

Trgovina znotraj EGP glede na poročilo ECON ni vplivala na izključno lokalne dejavnosti. V smislu poročila ECON se gospodarski sektor na danem področju lahko uvrsti med izključno lokalne dejavnosti, če izpolnjuje dva skupna pogoja: podjetja v danem sektorju ne sodelujejo v čezmejnih dejavnostih, določena dejavnost v dejanski regiji pa ne more privabljati strank iz drugih krajev.

Poročilo navaja, da bi se določitev konkurenčnih vmesnikov lahko uporabila kot osnutek predloga pravil, ki nadaljujejo, kolikor je to mogoče, staro shemo znižanih stopenj prispevkov za socialno varnost za gospodarske sektorje, ki niso v konkurenci znotraj EGP (28). Kljub temu poročilo ECON ne vsebuje nobenega predloga pravil, kar je sicer v navadi pri shemah pomoči. Prav tako takšnega predloga ni v priglasitvi.

V uvodu k poročilu ECON navaja, da ni bilo dovolj časa ali virov za izvedbo temeljite analize konkurenčnih povezav znotraj vseh gospodarskih sektorjev, zajetih v poročilo, kar je lahko pripeljalo do podcenjevanja in tudi do precenjevanja konkurence s podjetji v drugih državah EGP (29). Poročilo ECON je kljub temu menilo, da rezultati poročila kažejo pravo podobo konkurence med podjetji znotraj EGP.

3.   Zadeve v uvodni odločbi

Dne 6. oktobra 2004 se je Organ odločil, da uvede formalni postopek preiskave o predlogu za stopnje prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, za nekatere gospodarske sektorje. Organ je upošteval, da predlagana uporaba znižanih stopenj prispevkov za socialno varnost v conah 2, 3 in 4 zajema zelo širok obseg gospodarskih sektorjev in podjetij. Priglašeni ukrep je do zelo velike mere ponovil prejšnjo shemo znižanih prispevkov za socialno varnost in prispevkov, ki se razlikujejo po regijah, ki jo je Organ razglasil za nezdružljivo pomoč (30).

Glavna razlika med prej ocenjeno shemo in trenutno priglašenim ukrepom je znižanje števila gospodarskih sektorjev, ki so lahko upravičeni do znižanih stopenj. Na podlagi ocene konkurenčnih vmesnikov je poročilo ECON pripravilo seznam sektorjev, na katere domnevno ni vplivala trgovina znotraj EGP.

V uvodni odločbi je Organ izrazil dvome o metodi zbiranja podatkov, uporabljeni v poročilu ECON, ker se ne zdi sistematična. Organ je izrazil skrb, da poročilo ECON prikazuje le nepopolno sliko nespremenjenega stanja in da ne vsebuje dovolj temeljite analize stanja v prihodnosti.

Organ je poudaril svoje dvome o tem, ali bi bil uporabljeni pristop za ugotavljanje vpliva trgovine znotraj EGP v danem sektorju v skladu z zahtevami, ki so v uveljavljeni sodni praksi določena glede razumevanja merila „vpliva na trgovino“ v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Organ je s sklicevanjem na sodno prakso zlasti opozoril na to, da dejstvo, da se pomoč prizna za izključno lokalne dejavnosti in podjetjem, ki delujejo le na krajevni ravni, samo po sebi ne izključuje možnosti vpliva na trgovino, kar je v nasprotju s pristopom, uporabljenim v poročilu ECON.

Poleg tega Organ dvomi o tem, ali je priglašeni ukrep v vseh primerih omogočil potrebne mehanizme za zagotavljanje odsotnosti vpliva na trgovino, saj njegova uporaba ne vsebuje nobenih splošnih zaščitnih ukrepov za zagotavljanje potrebne pravne in gospodarske varnosti v zvezi z vplivom na trgovino. Organ je izrazil skrb glede nejasne narave ukrepa, ki je časovno neomejen ter ne vsebuje klavzule o pregledu ukrepov in pogojev uporabe.

Organ je sprejel odločitev o uvedbi formalnega postopka preiskave, da bi med drugim Norveški olajšal nalogo pojasnjevanja in boljše utemeljitve trditve, da uporaba priglašenega ukrepa ne bi imela nobenega vpliva na trgovino. Naslednje poglavje se sklicuje na pripombe, ki so jih predložile norveške oblasti.

4.   Pripombe norveških oblasti

Norveške oblasti so z dopisom z dne 12. novembra 2004 predložile svoje pripombe na odločbo Organa o uvedbi formalnega postopka preiskave. O vsebini priglasitve so norveške oblasti pojasnile, da priglasitev glede na standardne industrijske klasifikacijske oznake 52.120 (druga trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah), 52.420 (trgovina na drobno z oblačili) in 52.443 (trgovina na drobno s pohištvom) zajema podjetja iz vseh treh con, vključenih v ukrep. Zaradi napake je bilo to navedeno le za podjetja iz cone 4.

Norveške oblasti so nato pojasnile, da „nekateri gospodarski sektorji v eni coni niso bili priglašeni kot neizpostavljeni konkurenci, medtem ko isti sektorji v drugih conah niso bili vključeni v seznam. […] Razlog za to je bil v ugotovitvi poročila ECON, da v nekaterih gospodarskih sektorjih ni bilo podjetij, ki bi presegla prag de minimis znotraj ustrezne cone. […] Vendar če bi v prihodnje stroški plač takšnih podjetij presegli prag de minimis, bodo ta obravnavana enako kot podjetja, ki spadajo pod ustrezni sektor, priglašen v drugih conah.“

Norveške oblasti so ugotovile tudi, da argumenti, ki jim je Organ sledil pri sklepu o uvedbi formalnega postopka preiskave, kažejo nekoliko poenostavljeno razumevanje metode za zbiranje podatkov, ki jo je podjetje ECON uporabilo za izvedbo ocene. V tej povezavi so norveške oblasti navedle, da je bila izpostavljenost konkurenci za podjetja v proizvodnem sektorju preučena na podlagi regijskih podatkov o izvozu in uvozu. Norveške oblasti so pojasnile, da poročilo ECON ni predpostavilo, da bi analiza teh številk lahko zadostovala za opredelitev gospodarskih sektorjev, ki niso izpostavljeni konkurenci podjetij v drugih državah EGP, lahko pa bi zadostovala za potrditev, da bi pomoč nekaterim sektorjem dejansko lahko vplivala na trgovino.

Glede na podjetja v storitvenem sektorju so norveške oblasti trdile, da je bila izpostavljenost konkurenci preučena predvsem na podlagi poznavanja razmer na trgu v različnih gospodarskih sektorjih in razgovorih z vzorcem podjetij. Podjetja v ustreznem gospodarskem sektorju se lahko uvrstijo med izključno lokalne dejavnosti, če ne sodelujejo v čezmejnih dejavnostih. Vendar ta pogoj ni zadostoval. Poročilo ECON je obenem ocenilo, ali določena storitvena dejavnost v dani regiji lahko privablja stranke iz drugih krajev ali držav EGP. Intervjuvana podjetja so v zvezi z morebitnim prihodnjim stanjem vprašali, kaj bi po njihovem mnenju vplivalo na trgovinske tokove njihovih strank, če bi se cena krajevne storitve zvišala za določen odstotek ali če bi se zvišala cena za enako storitev, ki jo ponujajo podjetja v sosednih nordijskih državah.

Norveške oblasti so upoštevale, da je naloga Organa oceniti, ali se kateremu od sektorjev ali upravičencev, zajetih v priglašeni ukrep, lahko dodeli pomoč, ki ne vpliva na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP.

II.   PRESOJA

1.   Postopkovne zahteve

Priglašeni ukrep ni bil sprejet. Norveške oblasti so zato izpolnile svoje obveznosti na podlagi člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

2.   Priglašeni ukrep

Norveške oblasti so priglasile svojo „namero, da od 1. januarja 2005 naprej nadaljujejo shemo prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah in ki so jih pred 1. januarjem 2004 uporabljali za sektorje, ki niso izpostavljeni konkurenci podjetij iz drugih držav EGP.“ Priglašen ni bil noben dejanski osnutek predloga za uredbe ali zakone, ki urejajo uporabo ukrepa. Norveške oblasti so priglasile poročilo, na podlagi katerega nameravajo v korist nekaterih sektorjev ponovno uvesti staro shemo znižanih prispevkov za socialno varnost in prispevkov, ki se razlikujejo po regijah. Čeprav poročilo ECON navaja, da bi opredelitev konkurenčnih vmesnikov lahko uporabili za izdelavo osnutka predloga pravil, ne vsebuje nobenega predloga pravil, kar je sicer v navadi za shemo pomoči. Tudi v priglasitvi ni takšnega predloga.

Na podlagi redkih informacij, ki so jih norveške oblasti predložile v priglasitvi in med formalnim postopkom preiskave se zdi, da želijo norveške oblasti nadaljevati (ali ponovno uvesti) stari sistem znižanih prispevkov za socialno varnost in prispevkov, ki se razlikujejo po regijah, vendar bi njegovo uporabo omejili na sektorje, naštete v poročilu ECON. Opozoriti je treba, da je bil stari sistem prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, opredeljen kot shema pomoči (31). Organ ne vidi razloga, zakaj priglašeni ukrep ne bi bil opredeljen kot shema, čeprav je bil obseg njegove uporabe zmanjšan.

Glede na opredelitev, določeno v členu 1(d) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, je shema pomoči vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način. Obsega tudi vsak akt, na podlagi katerega je mogoče dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, enemu ali več podjetjem za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku.

Priglašeni ukrep velja za uporabo prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, za zaposlene v vsakem podjetju, ki deluje v številnih sektorjih (ta predlog zajema več kot 200 sektorjev), ki prebivajo v conah 2, 3 in 4 na Norveškem. Uporaba prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, ni individualna pomoč za eno podjetje, ampak primer, ki se v korist številnih upravičencev redno ponavlja v časovno neomejenem obdobju. Zato je treba priglašeni ukrep opredeliti kot shemo.

3.   Obseg trenutne odločbe

Naslednja ocena velja za dejavnosti, zajete v Sporazum EGP. Organ ne more oceniti dejavnosti zunaj obsega Sporazuma, kot je na primer obramba s kodo NACE 75.220.

Poleg tega Organ ni pristojen za temeljito preučevanje pomoči podjetjem, ki opravljajo izključno le dejavnosti, povezane s proizvodi, ki niso zajeti v Sporazumu EGP, kot so kmetijski ali ribiški proizvodi (32). Med drugim to velja za primer kode NACE 01.300, pridelava kmetijskih rastlin v kombinaciji z rejo živine (mešano kmetijstvo). Dejavnosti v sektorjih zunaj pristojnosti Organa za oceno obstoja državne pomoči niso zajete v tej odločbi (33).

4.   Prisotnost državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP

Člen 61(1) Sporazuma EGP se glasi:

V skladu z ustaljeno sodno prakso opredelitev pomoči zahteva izpolnitev vseh štirih pogojev iz člena 61(1) Sporazuma EGP (34): 1) obstajati mora državna intervencija ali pomoč iz državnih sredstev; 2) prejemnikom mora omogočiti selektivno prednost; 3) ta intervencija mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljala konkurenco in 4) da bi spadal v prepovedi iz člena 61(1) Sporazuma EGP, mora ukrep pomoči vplivati na trgovino med pogodbenicami.

Norveška shema znižanih prispevkov za socialno varnost je bila obravnavana v več odločbah Organa (35). Shemo je ocenilo tudi Sodišče EFTA (36) in ugotovilo, da je takšna shema državna pomoč.

Kot je omenjeno zgoraj, namerava trenutni predlog ponovno uvesti prejšnjo shemo z edino razliko v tem, da je obseg predlagane sheme zmanjšan na le nekatere sektorje. Po mnenju Organa odločbe Organa in ugotovitve sodišča EFTA glede opredelitve prejšnje sheme na podlagi člena 61(1) Sporazuma EGP veljajo enako za trenutno priglašeno shemo v povezavi s tremi od štirih skupnih meril.

Priglašena shema tako vključuje porabo državnih sredstev s prihodkom, ki ga država določi z uporabo znižanih stopenj prispevkov za socialno varnost. Poleg tega shema omogoča neposredno konkurenčno prednost podjetjem v ugodnejših sektorjih in regijah v primerjavi s podjetji, ki delujejo drugje ali niso zajeta v priglašene sektorje. S tem v zvezi Organ želi poudariti, da je ukrep državna samo, dokler zadeva podjetje, ki izvaja gospodarsko dejavnost, torej dejavnost ponujanja blaga in storitev, in je konkurenčno na danem trgu (37). Sodna praksa opredeljuje podjetje kot „vsako pravno ali fizično osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njen pravni status in način, na katerega se financira“  (38). Nobena državna pomoč torej ne more biti vključena v negospodarske dejavnosti, kot so med drugim izključno državne upravne dejavnosti, pravne in sodne dejavnosti ali obvezne dejavnosti socialne varnosti. Ta odločba zato torej ne zajema takšnih dejavnosti.

Ostane torej vprašanje, ali pomoč, dodeljena v okviru priglašene sheme, namenjene določenemu številu sektorjev, ki domnevno niso izpostavljeni konkurenci podjetij iz drugih držav EGP, vpliva na trgovino med pogodbenicami.

(a)   Ali pomoč vpliva na trgovino v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP?

Ukrep pomoči mora vplivati na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP, da ga zajema prepoved iz člena 61(1) Sporazuma EGP. Ta določba ne razlikuje med vzroki ali cilji, ampak opredeljuje državno pomoč glede na njene vplive (39).

V nadaljevanju bo Organ ocenil, ali omejitve priglašene sheme na nekatere sektorje ovirajo pomoč, da ne more vplivati na trgovino med pogodbenicami, in jo s tem izključijo iz obsega člena 61(1) Sporazuma EGP.

1.   Zakonski standard

Kadar koli državna finančna pomoč okrepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi podjetji, ki so konkurenčna v trgovini znotraj EGP, se glede na sodno prakso (40) upošteva, da je pomoč vplivala na trgovino.

Prag ali odstotek, za katerega bi se upoštevalo, da nižje od njega ni vpliva na trgovino med pogodbenicami, ne obstaja (41). Sorazmerno majhen znesek pomoči ali sorazmerna majhnost podjetja, ki jo prejme, glede na ustaljeno sodno prakso sama po sebi ne izključujeta možnosti vpliva na trgovino znotraj EGP (42). Kjer je v sektorju veliko število majhnih podjetij, lahko pomoč, ki je načeloma dostopna vsem ali zelo velikemu številu podjetij v tem sektorju, vpliva na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP, tudi če so posamezni zneski majhni (43). Pomoč lahko vpliva tudi na trgovino znotraj EGP, čeprav upravičeno podjetje samo ne sodeluje pri čezmejnih dejavnostih (44).

Vloga pomoči ni odvisna od krajevnega ali regionalnega značaja ponujenih storitev ali od obsega zadevnega področja (45). Krajevni značaj dejavnosti upravičencev iz ukrepa je ena od značilnosti, ki jih je treba upoštevati pri oceni obstoja vpliva na trgovino, vendar ne zadostuje za preprečitev vpliva pomoči na trgovino (46). Dodelitev državne pomoči podjetju namreč lahko vodi do vzdrževanja ali povišanja notranje ponudbe, posledično pa se zmanjšajo možnosti drugih podjetij za prodor na trg zadevnih držav EGP (47).

V oceni vpliva na trgovino Organ ni dolžan opredeliti dejanskega vpliva sheme pomoči, ampak mora preučiti, ali shema lahko vpliva na trgovino znotraj EGP (48). Merilo vpliva na trgovino se je torej ponavadi razumelo kot neomejevalno, zaradi česar ukrep na splošno šteje kot državna pomoč, če lahko vpliva na trgovino med državami EGP (49).

2.   Ocena priglašene sheme

Norveške oblasti ocenjujejo, da priglašena shema zajema približno 75 % storitvenih sektorjev, preučenih v poročilu ECON, majhen del proizvodnih sektorjev in nekaj sektorjev s področja gradbeništva. Glede na priglasitev teh več kot 200 gospodarskih sektorjev, z nekaterimi omejitvami za 13 izmed njih, ni izpostavljenih kakršni koli trgovini znotraj EGP. S tem razlogom priglašena shema po mnenju norveških oblasti ni opredeljena kot državna pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

—   Poročilo ECON in metoda za izbiro gospodarskih sektorjev, zajetih v shemo

Priglašena shema prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, gradi na tako imenovanem poročilu ECON, priloženem k priglasitvi. Glede na poročilo namen poročila kljub temu ni oceniti, ali je shema prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, v skladu s Sporazumom EGP, ampak ocenjuje konkurenčne vmesnike (50).

Norveške oblasti v priglasitvi niso dale nadaljnjih ocen, prav tako pa niso predstavile natančnejše opredelitve konkurenčnih pogojev v povezavi z drugimi pogodbenicami. Izjavile so samo, da se izvorne stopnje različnih prispevkov za socialno varnost uporabijo za podjetja v sektorjih, za katere na podlagi poročila ECON velja, da so brez konkurenčnih vmesnikov. Niso predložile pravnega besedila z določbami, ki bi urejale uporabo znižanih stopenj prispevkov za socialno varnost.

Norveške oblasti soglašajo, da se morebitne napake v podatkih poročila ECON lahko pojavijo v vrednotenju posameznih gospodarskih sektorjev, ki so lahko „najverjetneje izenačeni na skupni ravni“  (51). Vendar Organ ne more odobriti takšnega pristopa. Shema pomoči mora biti dovolj natančna, da zagotovi, da uporaba njenih pravil za vsakega morebitnega upravičenca do pomoči ne krši pravil Sporazuma EGP.

Po mnenju Organa metoda za izbiro gospodarskih sektorjev, na katere meddržavna trgovina domnevno ne vpliva, ne zagotavlja, da pomoč ne bi bila dodeljena podjetjem, vključenim v dejavnosti, ki bi vplivale na trgovino znotraj EGP.

Organ dvomi o zanesljivosti informacij, zbranih za poročilo ECON, ki je zlasti za storitvene sektorje večinoma temeljilo na poznavanju razmer na trgu in telefonskih pogovorih z izbranimi podjetji. Zbrane informacije ne temeljijo na empiričnih dokazih, ampak so bolj obstranske. Poleg tega se Organu na podlagi dostopnih informacij zdi, da zbrani podatki niso bili preverjeni.

Dejavnost se na podlagi poročila ECON šteje kot izključno krajevna in neizpostavljena trgovini znotraj EGP, če sta izpolnjena dva pogoja: da podjetja v danem sektorju ne sodelujejo v čezmejnih dejavnostih in da določena dejavnost v dejanski regiji ne more privabljati strank iz drugih krajev.

Poročilo ECON kljub temu ne presodi, ali bi bilo merilo „vpliv na trgovino“ v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP izpolnjeno ali ne, če je pomoč dodeljena podjetjem v različnih navedenih sektorjih. Vsebuje pa oceno o tem, ali obstaja neposredna konkurenca v zadevnem sektorju in regiji. Kakor je navedeno zgoraj, če prejemnik pomoči deluje na krajevnem trgu, to še ne izključuje možnosti vpliva na trgovino znotraj EGP. Torej, če glede na poročilo ni konkurenčnih vmesnikov, to še ne pomeni, da pomoč podjetjem, dejavnim v teh gospodarskih sektorjih, ne bi vplivala na trgovino med pogodbenicami.

Metoda, ki je bila v poročilu ECON uporabljena za opredelitev gospodarskih sektorjev in pomeni osnovo priglasitve trenutne sheme stopenj prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, torej ne sledi parametrom za razlago merila „vpliv na trgovino“, določenim z ustaljeno sodno prakso Sodišča EFTA in SES, kot je omenjeno zgoraj.

—   Shema

Priglašena shema zajema zelo širok in raznovrsten obseg podjetij (52), ki so med drugim dejavna v naslednjih gospodarskih sektorjih: ladjedelništvo, gradnja avtocest, cest, letališč in športnih objektov, trgovina na drobno in debelo, pošta in telekomunikacije, finančne storitve, dajanje avtomobilov v najem, revizijske storitve, snemanje filmov ter radijske in televizijske dejavnosti.

Na področjih, kjer je bila sprejeta sekundarna zakonodaja za uvedbo in urejanje vzpostavitve notranjega trga, kot so področja finančnih storitev (NACE 65), telekomunikacij (NACE 64) itd., ali na področjih, izpostavljenih določenim pravilom državne pomoči, na primer v ladjedelništvu (NACE 35) (53), Organ na splošno upošteva, da zadevna dejavnost ni zaščitena pred trgovino znotraj EGP.

Ponudniki mobilnih telekomunikacijskih storitev (NACE 64.220), ponudniki internetnih storitev (NACE 64.230) in kurirska dejavnost, razen javne pošte (NACE 64.120), so glavni primeri čezmejnih dejavnosti. Večino teh dejavnosti izvajajo podjetja, ki delujejo mednarodno. (54)

Kar zadeva gradbeništvo (NACE 45), morajo dejavnosti, kot je gradnja avtocest ali vodogradnja, izvajati zelo specializirana velika podjetja, ki z drugimi podjetji konkurirajo znotraj EGP (55).

Zlasti v nekaterih priglašenih gospodarskih sektorjih, za katere sta značilni deregulacija in liberalizacija, bo finančna intervencija države pogosto vplivala na trgovino.

Drugi gospodarski sektorji, ki jih zajema shema, so že bili obravnavani v odločbah o državni pomoči, v katerih je bil jasno naveden obstoj vpliva na trgovino. Gre med drugim za primer izdajanja časopisov (NACE 22), za sektor, v katerem je Komisija lani sprejela odločbo in navedla, da: „[…] na področju zadevnih založniških proizvodov, za katere veljajo obravnavani ukrepi pomoči, obstaja trgovina med državami članicami. Zato bi lahko taki ukrepi izkrivili konkurenco med podjetji, če bi denimo podjetja svojo dejavnost opravljala v različnih državah članicah in proizvajala publikacije v različnih jezikih in bi torej konkurirala glede založniških pravic in oglaševanja.“ (56).

Drug primer sektorja, kjer so že bile sprejete odločbe o državne pomoči, v katerih je bil ugotovljen obstoj vpliva na trgovino, je sektor trgovine na debelo (NACE 51) (57): „Obseg trgovine s farmacevtskimi in drugimi sorodnimi izdelki […] leta 1991 […] s štirimi državami EGP (Avstrijo, Finsko, Švedsko, Norveško) s temi izdelki presega 2,7 milijarde ECU.“

Kot je prikazano v zgornjih primerih, podjetja v mnogih sektorjih, ki jih zajema ta shema, niso samo izpostavljena, ampak se spopadajo s konkurenco podjetij v drugih državah EGP. Pomoč, dodeljena podjetjem, dejavnim v teh sektorjih, bo tako vplivala na trgovino. Tako shema vključuje državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. V zvezi s tem je treba poudariti, da so norveški organi priglasili eno enotno shemo za stopnje prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, ki zajema več kot 200 sektorjev, in ne več kot 200 posameznih priglasitev, eno za posamezni sektor.

V dopisu norveških oblasti z dne 12. novembra 2004 je na kratko navedeno, da „mora Organ […] oceniti, ali se lahko kateremu koli od priglašenih gospodarskih sektorjev ali upravičencev dodeli pomoč, ki ne vpliva na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP“ (58). Vendar mora Organ pri preučevanju sheme oceniti splošne značilnosti sheme kot take, da preveri, ali vključuje državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Ustaljena sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti je ugotovila, da „se lahko Komisija v primeru sheme pomoči omeji na preučitev splošnih značilnosti zadevne sheme, ne da bi pri tem morala preučiti vsak posamezni primer, za katerega velja“ (59). Sodišče EFTA je prav tako potrdilo to razlago (60).

Zato mora Organ oceniti shemo kot tako. Če shema kot taka predvideva državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, zanjo velja ta določba. Organu zato ni treba izrecno dokazati v vsakem posameznem primeru, ki spada v okvir sheme, da so izpolnjeni pogoji člena 61(1) Sporazuma EGP.

V tej odločbi poleg tega ni mogoče (61) ugotoviti, ali bi lahko shema vplivala na trgovino v zvezi z vsakim od več kot 200 sektorjev, ki jih zajema. V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba zagotoviti, da ne bo prišlo do vpliva na trgovino za posamezna podjetja, ki lahko uporabijo shemo (62). Organ meni, da je nemogoče zagotoviti, da vsi morebitni upravičenci v vsakem od več 200 priglašenih sektorjev NACE niso – ali ne bodo – izpostavljeni trgovini v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

Obstajajo drugi gospodarski sektorji, ki zajemajo dejavnosti, ki se pogosto izvajajo na krajevni ravni. V zvezi s temi sektorji pa vendar ni mogoče na prvi pogled izključiti, da lahko gre za vpliv na trgovino. Na primer, lokalni izvajalci storitev, kot so izobraževalna središča ali maloprodajne trgovine, npr. veleblagovnice, pogosto pripadajo velikim verigam, ki konkurirajo na celotnem območju EGP. Poleg tega je Sodišče Evropskih skupnosti pred kratkim ugotovilo, da obstaja vpliv na trgovino v sektorju zobozdravstvenih dejavnosti (NACE 85) (63), pri čemer gre za storitve, ki se praviloma izvajajo lokalno.

Čeprav je bil obstoj vpliva na trgovino pogosto ugotovljen, obstaja v praksi odločanja Organa in Komisije tudi nekaj konkretnih primerov, pri katerih se za dejansko dodelitev pomoči v posebnih okoliščinah ni štelo, da vpliva na trgovino. Šlo je denimo za primer v odločbah Komisije o pomolu v Brightonu in bazenu v Dorstenu (64). Obstoj vpliva na trgovino je bil prav tako zanikan v odločbi Organa o ustanovitvi zasebnega dnevnega varstvenega centra na javnih mestih s subvencioniranimi najemnimi pristojbinami za nepremičnine v Oslu (65). Skupna značilnost teh primerov je, da se bodisi nanašajo na dodelitev posamezne pomoči bodisi na shemo, ki je ločena s takimi jasnimi, jedrnatimi in tesnimi omejitvami pri uporabi in možnih upravičencih, da se lahko zagotovi, da se ne more dodeliti nobena posamezna pomoč, ki bi lahko vplivala na trgovino.

V poročilu ECON, na podlagi katerega je bila ta shema zasnovana, je bil predvsem analiziran trenutni položaj v številnih gospodarskih sektorjih na Norveškem. Vendar pa se gospodarstvo razvija in trgovinski tokovi se lahko spremenijo. Tako še vedno ni znano, kakšen bo prihodnji položaj in ali bodo rezultati poročila ECON, na podlagi katerega norveški organi utemeljujejo odsotnost vpliva na trgovino, veljali v prihodnosti. Brez mehanizma pregleda, s katerim bi se dodelitev pomoči prilagodila novim okoliščinam, ni mogoče zagotoviti, da se pomoč v prihodnosti ne bo dodelila številnim podjetjem, dejavnim v katerem od naštetih gospodarskih sektorjev, z vplivom na trgovino. V tem okviru je treba poudariti, da predlog za stopnje prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, ni časovno omejen.

Stvarni obseg sheme ni dovolj natančen. Norveške oblasti so pred kratkim pojasnile obseg priglasitve v svojem dopisu z dne 12. novembra 2004, v katerem so predložile pripombe o začetku formalnega postopka preiskave. Nekateri sektorji so bili priglašeni kot neizpostavljeni konkurenci v eni coni, saj trenutno v danih conah ni podjetij v teh sektorjih, ki bi presegala prag de minimis. Norveške oblasti so kljub temu pojasnile, da bodo ta podjetja obravnavali enako kot tista, ki spadajo v okvir ustreznega priglašenega sektorja na drugih območjih, če bodo v prihodnosti stroški plač teh podjetij presegli prag de minimis. Kljub temu ti sektorji niso bili vključeni v priglasitev, kot je bila predložena Organu.

Poleg tega ne obstajajo nobena dodatna posebna merila za izbiro upravičenih podjetij v gospodarskih sektorjih, vključenih v seznam, naveden v poročilu ECON, saj se priglasitev nanaša samo na sektorje. Dve skupni merili zemljepisne lege in sektorske dejavnosti, potrebni za uporabo znižanih stopenj prispevkov za socialno varnost v določenem sektorju, sta po mnenju Organa preveč obsežni. V skladu z izrecnimi odločitvami, navedenimi zgoraj, mora shema vsebovati natančna in jasna merila (66) za zagotovitev, da se pomoč ne dodeli nobenemu podjetju, ki bi lahko vplivalo na trgovino znotraj EGP.

Na podlagi informacij, ki so jih poslale norveške oblasti, Organ zato meni, da bi lahko predlog za stopnje prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, vplival na trgovino med pogodbenicami.

b)   Sklepna ugotovitev

Iz zgoraj navedenih razlogov Organ ugotavlja, da priglašena shema stopenj prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, za podjetja, dejavna v nekaterih gospodarskih sektorjih, pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

5.   Združljivost pomoči

Norveške oblasti so v priglasitvi trdile, da predlog za stopnje prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, ne pomeni državne pomoči. Po predhodni oceni sheme se je Organ odločil, da bo začel formalni postopek preiskave glede na resne dvome, ne samo o značaju državne pomoči stopenj prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, ampak tudi o njihovi združljivosti s pravili o državni pomoči Sporazuma EGP. Ne glede na dvome, ki jih je Organ izrazil v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave, norveške oblasti niso predložile nobenih utemeljitev glede združljivosti sheme.

Organ meni, da se v danem primeru ne more uporabiti nobeno odstopanje, navedeno v členu 61(2) Sporazuma EGP.

Poleg tega se za sistem znižanih stopenj prispevkov za socialno varnost ne more šteti, da je združljiv na podlagi člena 61(3) Sporazuma EGP. Znižanje tekočih stroškov podjetja, kot so prispevki za socialno varnost, pomeni pomoč za tekoče poslovanje. Taka pomoč, ki se dodeli podjetjem v nekaterih regijah, je načeloma prepovedana.

Uporabe znižanih stopenj prispevkov za socialno varnost ni mogoče obravnavati v okviru člena 61(3)(a) Sporazuma EGP, ker se za nobeno norveško regijo ne more uporabiti ta določba, ki zahteva izredno nizko življenjsko raven ali veliko podzaposlenost.

Znižane stopnje prispevkov za socialno varnost ne spodbujajo izvajanja pomembnega projekta v skupnem evropskem interesu ali odpravljajo resnih motenj v gospodarstvu države, kot je to zahtevano za združljivost na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma EGP.

V zvezi s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP je Organ v svoji Odločbi št. 218/03/COL z dne 12. novembra 2003 o državni pomoči v obliki prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, menil, da nadaljevanje norveške sheme ne bi bilo združljivo s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP in smernicami o državni pomoči. Za podjetja v conah 2, 3 in 4, ki so dejavna v gospodarskih sektorjih, navedenih v priglasitvi, priglašeni ukrep pomeni vrnitev k pravilom, ki jih je Organ leta 2002 razglasil za nezdružljivo pomoč, ker niso bila upravičena do odstopanja v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP. Glavne značilnosti priglašene sheme so enake kot značilnosti sheme, ki je bila predmet predhodne odločbe Organa. Edina razlika je bolj omejeno področje uporabe trenutno priglašene sheme, ki je omejena na podjetja, dejavna v enem od več kot 200 vnaprej določenih sektorjev. V skladu s to odločbo Organ potrjuje svojo predhodno oceno, da uporaba stopenj prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, ni združljiva s pravili o državni pomoči Sporazuma EGP.

6.   Sklepna ugotovitev

Na podlagi zgornje ocene Organ meni, da priglašena shema stopenj prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, za določene gospodarske sektorje ni združljiva s pravili Sporazuma EGP.

Po informacijah, ki jih ima na voljo Organ, se priglašena shema stopenj prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, za določene gospodarske sektorje še ni izvedla, kar pomeni, da se morebitnim upravičencem sheme ni podelila nobena pomoč –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priglašeni predlog za stopnje prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, za podjetja, dejavna v nekaterih gospodarskih sektorjih, ki ga norveške oblasti nameravajo izvajati, pomeni državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Priglašeni predlog ni združljiv s členom 61 Sporazuma EGP.

Člen 2

Priglašeni predlog za stopnje prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah, za podjetja, dejavna v nekaterih gospodarskih sektorjih, se ne izvede.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Norveško.

Člen 4

Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

(1)  V nadaljnjem besedilu „Organ“.

(2)  V nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“.

(3)  V nadaljnjem besedilu „Sporazum o nadzornem organu in sodišču“.

(4)  Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 Protokola 3 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču, ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ EFTA dne 19. januarja 1994, objavljeno v UL L 231, 3.9.1994, Dodatek EGP št. 32. Smernice so bile nazadnje spremenjene dne 17.6.2005. V nadaljnjem besedilu „smernice o državni pomoči“.

(5)  Zadeva E-6/98 Vlada Norveške proti Nadzornemu organu EFTA [1999] Poročilo Sodišča EFTA, str. 76.

(6)  Odločba Nadzornega organa EFTA št. 172/02/COL. Vse odločbe Nadzornega organa EFTA o državni pomoči, omenjene v nadaljnjem besedilu, so na voljo na spletni strani Organa: http://www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldstateaid/stateaidregistry/.

(7)  Odločba Nadzornega organa EFTA št. 218/03/COL, objavljena v UL L 145, 9.6.2005, str. 25–41.

(8)  Odločba Nadzornega organa EFTA št. 245/04/COL, objavljena v UL C 60, 10.3.2005, str. 9–25.

(9)  Podrobnejše informacije o različni korespondenci med Organom in norveškimi oblastmi so navedene v odločbi Organa o začetku formalnega postopka preiskave, Odločba št. 245/04/COL, objavljena v UL C 60, 10.3.2005, str. 9–25.

(10)  Objavljeno v UL C 60, 10.3.2005, str. 9–25.

(11)  Ta cona vključuje vse občine, ki niso bile omenjene spodaj pri conah 2–5.

(12)  Ta cona vključuje: v okrožju Nord-Trøndelag: občine Meråker, Frosta, Leksvik, Mosvik, Verran; v okrožju Sør-Trøndelag: občine Ørland, Agdenes, Rissa, Bjugn, Rennebu, Meldal; v okrožju Hordaland: občine Etne, Ølen, Tysnes, Kvinnherad, Jondal, Odda, Ullensvang, Eidfjord, Ulvik, Granvin, Kvam, MoMidtre Gauldal, Selbu; v okrožju Møre og Romsdal: občine Vanylven, Sande, Herøy, Norddal, Stranda, Stordal, Rauma, Nesset, Midsund, Sandøy, Gjemnes, Tingvoll, Sunndal, Haram, Aukra, Eide; v okrožju Sogn og Fjordane: vse občine; v okrožju Hordaland: občine Etne, Ølen, Tysnes, Kvinnherad, Jondal, Odda, Ullensvang, Eidfjord, Ulvik, Granvin, Kvam, Modalen, Fedje, Masfjorden, Bømlo; v okrožju Rogaland: občine Hjelmeland, Suldal, Sauda, Kvitsøy, Utsira, Vindafjord, Finnøy; v okrožju Vest-Agder: občine Åseral, Audnedal, Hægebostad, Sirdal; v okrožju Aust-Agder: občine Gjerstad, Vegårshei, Åmli, Iveland, Evje og Hornnes, Bygland, Valle, Bykle; v okrožju Telemar: občine Drangedal, Tinn, Hjartdal, Seljord, Kviteseid, Nissedal, Fyresdal, Tokke, Vinje, Nome; v okrožju Buskerud: občine Flå, Nes, Gol, Hemsedal, Ål, Hol, Sigdal, Rollag, Nore in Uvdal; v okrožju Oppland: občine Nord-Fron, Sør-Fron, Ringebu, Gausdal, Søndre Land, Nordre Land; v okrožju Hedmark: občine Nord-Odal, Eidskog, Grue, Åsnes, Våler, Trysil, Åmot.

(13)  Ta cona vključuje: v okrožju Nord-Trøndelag: občino Snåsa; v okrožju Sør-Trøndelag: občine Hemne, Snillfjord, Oppdal, Røros, Holtålen, Tydal; v okrožju Oppland: občine Dovre, Lesja, Skjåk, Lom, Vågå, Sel, Sør-Aurdal, Etnedal, Nord-Aurdal, Vestre Slidre, Øystre Slidre, Vang; v okrožju Hedmark: občine Stor-Elvdal, Rendalen, Engerdal, Tolga, Tynset, Alvdal, Folldal, Os.

(14)  Ta cona vključuje: v okrožju Troms: občine, ki niso naštete spodaj pri coni 5; v okrožju Nordland: vse občine; v okrožju Nord-Trøndelag: občine Namsos, Namdalseid, Lierne, Røyrvik, Namsskogan, Grong, Høylandet, Overhalla, Fosnes, Flatanger, Vikna, Nærøy, Leka; v okrožju Sør-Trøndelag: občine Hitra, Frøya, Åfjord, Roan, Osen; v okrožju Møre og Romsdal: občina Smøla.

(15)  Ta cona vključuje vse občine v okrožju Finnmark; v okrožju Troms: občine Karlsøy, Lyngen, Storfjord, Kåfjord, Skjervøy, Nordreisa in Kvænangen.

(16)  Odločba št. 246/97/COL.

(17)  Odločba št. 165/98/COL.

(18)  V nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“.

(19)  Zadeva E-6/98 Vlada Norveške proti Nadzornemu organu EFTA [1999] Poročilo Sodišča EFTA, str. 76.

(20)  Odločba št. 228/99/COL.

(21)  Objavljeno v UL L 244, 14.9.2001, str. 32.

(22)  Odločba št. 172/02/COL.

(23)  Podjetja v nekaterih gospodarskih sektorjih bi plačala polno stopnjo 14,1 %, kar so že storila v skladu s shemo, odobreno z odločbo Organa z dne 22. septembra 1999. Norveške oblasti so Organ prav tako obvestile o svoji nameri, da bodo še naprej uporabljale stopnje za leto 2003 do takšne mere, ki bi bila v skladu s pravilom de minimis.

(24)  Odločba št. 141/03/COL.

(25)  Zadeva E-6/98 Vlada Norveške proti Nadzornemu organu EFTA [1999] Poročilo Sodišča EFTA, str. 76.

(26)  Seznam sektorjev NACE glede na klasifikacijo norveškega statističnega urada.

(27)  Cifra 0 v tabeli pomeni, da po mnenju norveških organov oblasti ni vpliva na trgovino v ustreznem sektorju, cifra 0/2 pa pomeni, da so nekatera podjetja iz danih sektorjev znotraj dejanske cone izpostavljena konkurenci.

Navedba „n. a.“ pomeni „se ne uporablja“. Pomeni, da po raziskavi, opravljeni v okviru poročila ECON, ni bilo dejavnih podjetij v danem sektorju, ki bi presegla prag de minimis znotraj ustrezne cone.

(28)  Povzetek poročila: „Kartleggingen skal kunne brukes til å utarbeide et forslag til regelverk som så langt som mulig viderefører ordningen med gradert arbeidsgiveravgift for bransjer eller vesentlige deler av bransjer som ikke er i konkurranse med virksomheter i andre EØS-land, og som dermed ikke påvirker samhandelen“.

(29)  Točka 1.2 poročila: „Det har verken vært tid eller ressurser til å gjennomføre en dyptgående analyse av konkurranseforholdene innen alle de bransjer som omfattes av rapporten. I de fleste tilfellene har vi måttet bygge på faglige vurderinger støttet av intervjuer med utvalgte bedrifter. Skjevheter i informasjonen kan derfor forekomme i våre vurderinger av enkeltbransjer. Imidlertid kan dette slå ut både i retning av å overvurdere konkurransen med andre EØS-land og å undervurdere den“.

(30)  Za nadaljnje informacije glej oddelek I.2.a te odločbe s posebnim sklicem na odločbi Organa št. 172/02/COL in št. 218/03/COL.

(31)  Glej odločbo Organa št. 218/03/COL, s katero je Organ sprejel triletno prehodno obdobje za odpravo prispevkov za socialno varnost, ki se razlikujejo po regijah.

(32)  Glej, med drugim, člene 8(3), 17 do 20 ter protokola 3 in 9 Sporazuma EGP ter člen 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču.

(33)  Glej tudi oddelek 4 spodaj.

(34)  Zadeva C-345/02 Pearle BV, Hans Prijs Optiek Franchise BV, Rinck Opticiëns BV in Hoofdbedrijfschap Ambachten [2004] ZOdl I-7139, odstavek 33; Zadeva C-142/87 Belgija proti Komisiji („Tubemeuse“) [1990] Recueil I-959, odstavek 25; Združene zadeve C-278/92 do C-280/92 Španija proti Komisiji [1994] Recueil I-4103, odstavek 20; Zadeva C-482/99 Francija proti Komisiji [2002] Recueil I-4397, odstavek 68, in Zadeva C-280/00 Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg [2003] Recueil I-7747, odstavek 74.

(35)  Glej oddelek I.2.a te odločbe.

(36)  Zadeva E-6/98 Vlada Norveške proti Nadzornemu organu EFTA [1999] Poročilo Sodišča EFTA, str. 76.

(37)  Združene zadeve C-180/98 do C-184/98 Pavlow in drugi [2000] Recueil I-6451, odstavek 75.

(38)  Zadeva C-41/90 Höfner in Elser [1991] Recueil I-1979, odstavek 21.

(39)  Zadeva C-56/93 Belgija proti Komisiji [1996] Recueil I-723, odstavek 79.

(40)  Zadeva E 6/98 Vlada Norveške proti Nadzornemu organu EFTA [1999] Poročilo Sodišča EFTA, str. 76, odstavek 59; Zadeva 730/79 Philip Morris proti Komisiji [1980] Recueil 2671, odstavek 11.

(41)  Zadeva C-280/00 Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg [2003] Recueil I-7747, odstavek 81, Zadeva C-172/03 Wolfgang Heiser proti Finanzamt Innsbruck [2005], še neobjavljeno, odstavek 32.

(42)  Zadeva C-71/04 Administración del Estado proti Xunta de Galicia [2005], še neobjavljeno, odstavek 41; Zadeva C-280/00 Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg [2003] Recueil I-7747, odstavek 81; Združene zadeve C-34/01 do C-38/01 Enirisorse [2003] Recueil I-14243, odstavek 28; Zadeva C-142/87 Belgija proti Komisiji („Tubemeuse“) [1990] Recueil I-959, odstavek 43; Združene zadeve C-278/92 do C-280/92 Španija proti Komisiji [1994] Recueil I-4103, odstavek 42.

(43)  Zadeva C-71/04 Administración del Estado proti Xunta de Galicia [2005], še neobjavljen, odstavek 43; Zadeva C-351/98 Španija proti Komisiji [2002] Recueil I-8031, odstavek 64; in Zadeva C-372/97 Italija proti Komisiji [2004] ZOdl I-3679, odstavek 57.

(44)  Zadeva T-55/99 CETM proti Komisiji [2000] Recueil II-3207, odstavek 86.

(45)  Zadeva C-280/00 Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg [2003] Recueil I-7747, odstavek 77; Zadeva C-172/03 Wolfgang Heiser proti Finanzamt Innsbruck [2005], še neobjavljeno, odstavek 33; Zadeva C-71/04 Administración del Estado proti Xunta de Galicia [2005], še neobjavljeno, odstavek 40.

(46)  Združene zadeve T-298/97 do T-312/97 vsak Alzetta in drugi proti Komisiji [2000] Recueil II-2319, odstavek 91.

(47)  Zadeva E-6/98 Vlada Norveške proti Nadzornemu organu EFTA [1999] Poročilo Sodišča EFTA, str. 76, odstavek 59; Zadeva C-303/88 Italija proti Komisiji [1991] Recueil I-1433, odstavek 27; Združene zadeve C-278/92 do C-280/92 Španija proti Komisiji [1994] Recueil I-4103, odstavek 40, Zadeva C-280/00 Altmark Trans in Regierungspräsidium Magdeburg [2003] Recueil I-7747, odstavek 78.

(48)  Zadeva C-298/00 P Italija proti Komisiji [2004] ZOdl I-4087, odstavek 49, in Zadeva C-372/97 Italija proti Komisiji [2004] ZOdl I-3679, odstavek 44.

(49)  Združene zadeve T-298/97 do T-312/97 vsak Alzetta in drugi proti Komisiji [2000] Recueil II-2319, odstavki 76–78.

(50)  Točka 1.1 poročila: „Det inngår imidlertid ikke i formålet til den foreliggende rapport å foreta en vurdering av om den differensierte arbeidsgiveravgiften er i strid med EØS-avtalens bestemmelser. Raporten er avgrenset til å kartlegge de relevante konkurranseflater.“

(51)  Glej str. 2 dopisa norveških oblasti z dne 23. aprila 2004 (dogodek št. 279843).

(52)  Glede na razlago norveških oblasti v priglasitvi je večina sektorjev v predelovalni industriji, a ne vsi, domnevno izpostavljenih tuji konkurenci in posledično verjetno nimajo koristi od trenutno priglašenih znižanih stopenj za socialno varnost. Vendar pa podjetja v 75 % vseh storitvenih sektorjev in v več gradbenih sektorjih domnevno niso izpostavljena konkurenci in trgovini znotraj EGP.

(53)  Zadeva C-71/04 Administración del Estado proti Xunta de Galicia [2005], še neobjavljeno, odstavek 47.

(54)  Združene zadeve E-5/04, E-6/04 in E-7/04 Fesil in drugi proti Nadzornemu organu EFTA [2005], še neobjavljeno, odstavek 95.

(55)  Poleg tega v priglasitvi ni nobenega izrecnega sklicevanja na metodo, ki jo je treba uporabiti za določitev izpostavljenosti konkurenci v tem sektorju, čeprav so bili v priglasitev vključeni številni gradbeni podsektorji.

(56)  Odločba Komisije z dne 30. junija 2004 o ukrepih, ki jih je priglasila Italija v podporo založništvu.

(57)  Odločba Komisije o grški shemi pomoči v farmacevtskem sektorju, ki se financirajo z dajatvami na farmacevtske in druge sorodne izdelke, državna pomoč št. C1A/92.

(58)  Glej stran 3 dopisa norveških organov z dne 12. novembra 2004 (dogodek št. 299087).

(59)  Zadeva T-171/02 Regione autonoma della Sardegna proti Komisiji [2005], še neobjavljeno, odstavek 102; Zadeva 248/84 Nemčija proti Komisiji [1987] Recueil 4013, odstavek 18; Zadeva C-75/97 Belgija proti Komisiji [1999] Recueil I-3671, odstavek 48, in Zadeva C-278/00 Grčija proti Komisiji [2004] ZOdl. I-3997, odstavek 24.

(60)  Zadeva E-6/98 Vlada Norveške proti Nadzornemu organu EFTA [1999] Poročilo Sodišča EFTA, str. 76, odstavek 57.

(61)  V tem smislu glej mnenje generalnega pravobranilca Geelhoeda v zadevi C-278/00 Grčija proti Komisiji [2004] Zodl. I-3997, odstavek 40.

(62)  Zadeva T-171/02 Regione autonoma della Sardegna proti Komisiji [2005], še neobjavljeno, odstavek 104.

(63)  Zadeva C-172/03 Wolfgang Heiser proti Finanzamt Innsbruck [2005], še neobjavljeno, odstavka 29 in 32.

(64)  Odločba Komisije o državni pomoči N 560/01 in NN 17/02 ter Odločba Komisije o državni pomoči N 258/2000.

(65)  Odločba Organa št. 291/03/COL z dne 18. decembra 2003 o ustanovitvi zasebnih dnevnih varstvenih centrov na javnih mestih s subvencioniranimi najemnimi pristojbinami za nepremičnine v Oslu.

(66)  Mnenje generalnega pravobranilca Geelhoeda v zadevi C-278/00 Grčija proti Komisiji [2004] ZOdl. I-3997, odstavek 45–46.