o petintrideseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novih smernic v zvezi z metodologijo za analizo državne pomoči, povezane z nasedlimi stroški

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1), in zlasti členov 61 do 63 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (2), ter zlasti člena 24 Sporazuma in člena 1 Protokola k Sporazumu,

KER v skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču nadzorni organ Efte uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo,

KER v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču nadzorni organ Efte izdaja obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če nadzorni organ Efte meni, da je to potrebno,

OB SKLICEVANJU na procesna in materialna pravila na področju državne pomoči (3), ki jih je 19. januarja 1994 sprejel nadzorni organ Efte (4),

KER je 26. julija 2001 Evropska komisija sprejela Sporočilo o določitvi pravil, po katerih bo analizirala državne pomoči, povezane z nasedlimi stroški v sektorju za električno energijo (5),

KER je treba zagotoviti enotno uporabo pravil EGP o državni pomoči v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru,

KER naj bi v skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP nadzorni organ Efte po posvetovanju s Komisijo sprejel akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Evropska komisija, da bi se ohranili enaki pogoji konkurence,

OB SKLICEVANJU na to, da se je nadzorni organ Efte o tej temi posvetoval z državami Efte na večstranskem sestanku dne 19. oktobra 2001 –

http://europa.eu.int/comm/competition/state_aid/legislation/stranded_costs/en.pdf

PRILOGA

„21. METODOLOGIJA ZA ANALIZO DRŽAVNE POMOČI, POVEZANE Z NASEDLIMI STROŠKI

21.1 UVOD

(1)	Direktiva 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (1) (v nadaljnjem besedilu ‚Direktiva’ ali ‚Direktiva 96/92/ES’) je določila načela za odprtje evropske industrije električne energije za konkurenco.

(2)	Zgoraj navedena direktiva je bila vključena v Sporazum EGP s Sklepom skupnega odbora EGP št. 168/1999 (2).

(3)	Postopni prehod iz položaja zelo omejene konkurence v položaj resnične konkurence na ravni EGP se mora zgoditi pod sprejemljivimi ekonomskimi pogoji, ki upoštevajo posebne značilnosti industrije električne energije. Ta potreba se v veliki meri odraža že v samem besedilu Direktive.

(4)

Da bi omogočil obvladovanje številnih zelo posebnih položajev, člen 24 Direktive državam Efte dovoljuje odložitev izvajanja nekaterih določb Direktive za prehodno obdobje. Mehanizmi državne pomoči, zasnovani zato, da elektroenergetskim podjetjem omogočijo, da se pod ugodnimi pogoji prilagodijo uvedbi konkurence, ne spadajo v področje uporabe odstopanj, določenih v členu 24.

(5)

Namen teh smernic je pojasniti, kako namerava organ ob upoštevanju Direktive 96/92/ES uporabljati pravila Sporazuma EGP za te vrste državne pomoči. Te smernice ne posegajo v pravila o državni pomoči, ki izhajajo iz drugih zadevnih okvirov, smernic in sporočil. V skladu z zadevnimi smernicami bo organ še naprej odobril regionalno in okoljsko pomoč. Podobno bo pomoč, ki je ni bilo mogoče odobriti v skladu s členom 61 Sporazuma EGP, kjer bo primerno, predmet proučitve ob upoštevanju člena 59(2) Sporazuma EGP.

21.2 PREHODNI UKREPI IN DRŽAVNA POMOČ

(1)

Člen 24 Direktive 96/92/ES, prilagojen s členom 1(i) Sklepa skupnega odbora EGP št. 168/1999 z dne 26. novembra 1999, določa, da prehodne ukrepe, ki začasno odstopajo od Direktive, lahko odobri organ (3):

‚Tiste države EFTE, kjer se obveznosti in zajamčeno obratovanje, ki so bili določeni pred začetkom veljavnosti Sklepa št. 168/1999 Skupnega odbora EGP z dne 26. novembra 1999, ne morejo izpolnjevati zaradi določb navedenega sklepa, lahko zaprosijo za prehodni režim na podlagi člena 24(1) in (2). Prošnje za prehodni režim je treba nadzornemu organu EFTA predložiti najkasneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti Sklepa št. 168/1999 Skupnega odbora EGP z dne 26. novembra 1999’.

(2)

Glede na trenutno stanje organ meni, da odločitve, ki jih sprejme v skladu s členom 24, lahko ustvarijo prehoden režim samo v primerih, kjer je bilo predhodno ugotovljeno, da je ukrep, ki so ga priglasile države članice Efte v skladu z navedenim členom, nezdružljiv z določbami Direktive, določenimi v poglavjih IV, V, VI in VII. V skladu s členom 24 Direktive lahko organ sam odobri odstopanja od navedenih določb.

(3)

V skladu s tem sistem prelevmanov, ki ga je uvedla država Efte preko sklada za nadomestilo stroškov obveznosti ali jamstev, ki jih ni mogoče izpolniti na podlagi uporabe Sklepa št. 168/1999, ne pomeni ukrepa, ki bi lahko bil upravičen do odločitve organa o odobritvi prehodnega režima v skladu s členom 24 Direktive 96/92/ES; tak ukrep ne zahteva odstopanja od zadevnih poglavij Direktive. Po drugi strani pa lahko pomeni državno pomoč, ki jo zajema člen 61 Sporazuma EGP in Protokol 3 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča.

(4)

Namen teh smernic je pokazati, kako namerava organ uporabljati pravila Sporazuma EGP o državnih pomočeh v primeru ukrepa pomoči, namenjenega nadomestitvi stroškov obveznosti ali jamstev, ki ga ne bo več mogoče odobriti na podlagi Sklepa 168/1999. Zlasti se smernice ne uporabljajo za ukrepe, ki jih ni mogoče opredeliti kot državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

21.3 OPREDELITEV UPRAVIČENIH NASEDLIH STROŠKOV

(1)

Take obveznosti in zajamčeno obratovanje se običajno navajajo kot ‚nasedli stroški’. V praksi se lahko pojavljajo v različnih oblikah: dolgoročne kupoprodajne pogodbe, naložbe, izvedene pod implicitnim ali eksplicitnim jamstvom prodaje, naložbe zunaj področja običajne dejavnosti, itd. Da bi lahko take obveznosti ali jamstva uvrstili med upravičene nasedle stroške, ki jih odobri organ, morajo izpolnjevati naslednja merila:

(a)	‚Obveznosti in zajamčeno obratovanje’, ki bi lahko privedli do nasedlih stroškov, morajo datirati pred 27. novembrom 1999, datumom začetka veljavnosti Sklepa št. 168/1999.

(b)	Obstoj in veljavnost takih obveznosti ali jamstev se utemelji ob upoštevanju osnovnih pravnih in pogodbenih določb in zakonodajnega okvira, v katerem so bili sestavljeni.

(c)

Obstaja tveganje, da obveznosti ali jamstva ne bodo izpolnjena zaradi določb Direktive 96/92/ES. Da bi veljali kot nasedli stroški, morajo obveznosti ali jamstva zato zaradi učinkov Direktive postati negospodarni in morajo znatno ovirati konkurenčnost zadevnega podjetja. To mora biti razvidno med drugim iz načina knjiženja zadevnega podjetja (npr. rezervacij), ki morajo odražati predvidljive vplive obveznosti in jamstev.

Zlasti kjer je kot posledica zadevnih obveznosti ali jamstev v odsotnosti pomoči ali kakršnih koli prehodnih ukrepov ogrožena sposobnost preživetja podjetij, velja, da morajo obveznosti ali jamstva izpolnjevati zahteve, določene v prejšnjem odstavku.

Vpliv takih obveznosti ali jamstev na konkurenčnost ali sposobnost preživetja zadevnih podjetij se bo ocenil na konsolidirani ravni. Da bi obveznosti in jamstva pomenili nasedle stroške, mora biti mogoče vzpostaviti odnos med vzroki in posledicami med začetkom veljavnosti Sklepa 168/1999 in težavami, ki jih zadevna podjetja imajo pri izpolnjevanju ali zagotavljanju združljivosti s takimi obveznostmi ali jamstvi. Da bi vzpostavil tak odnos med vzroki in posledicami, bo organ upošteval vsak padec cene električne energije ali izgube tržnega deleža, ki jo je utrpelo zadevno podjetje. Obveznosti in jamstva, ki jih ni bilo mogoče izpolniti ne glede na začetek veljavnosti Sklepa 168/1999, ne pomenijo nasedlih stroškov.

(d)	Take obveznosti ali jamstva morajo biti nepreklicni. V kolikor bi podjetje imelo možnost preklica proti plačilu ali spreminjanja, je treba pri takih obveznostih ali jamstvih to dejstvo upoštevati pri izračunavanju upravičenih nasedlih stroškov.

(e)	Obveznosti ali jamstva, vezana na podjetja, ki so last iste skupine, praviloma ne morejo veljati kot nasedli stroški.

(f)	Nasedli stroški so gospodarski stroški, ki morajo ustrezati dejanskim naloženim zneskom, ki so bili plačani ali se lahko plačajo za obveznosti ali jamstva, iz katerih izhajajo: pavšalnih izračunov zato ni mogoče sprejeti, razen če je mogoče dokazati, da odražajo gospodarsko stanje.

(g)	Nasedli stroški ne smejo vključevati dohodkov, dobičkov ali dodane vrednosti, v povezavi z obveznostmi ali jamstvi, iz katerih izhajajo.

(h)

Nasedli stroški morajo biti vrednoteni brez kakršnih koli plačanih ali plačljivih pomoči glede na sredstva, na katera so vezani. Zlasti kjer obveznost ali zajamčeno obratovanje ustreza naložbi, ki je predmet državne pomoči, je treba vrednost pomoči odšteti od vseh nasedlih stroškov, ki izhajajo iz obveznosti ali jamstva.

(i)

Kadar koli nasedli stroški izhajajo iz obveznosti ali jamstev, ki jih je težko izpolniti zaradi Sklepa 168/1999, se pri izračunu upravičenih nasedlih stroškov upošteva dejanska sprememba v ekonomskih in konkurenčnih razmerah, ki prevladujejo na nacionalnih in skupnih trgih električne energije. Zlasti kjer lahko obveznosti in jamstva pomenijo nasedle stroške zaradi predvidljivega padca cen električne energije, mora izračun nasedlih stroškov upoštevati dejanska gibanja cen električne energije.

(j)	Stroški, amortizirani pred prenosom Sklepa 168/1999 v nacionalno zakonodajo, niso nasedli stroški. Vendar rezervacije ali amortizacija sredstev, vključeni v bilanco stanja zadevnega podjetja z izrecnim ciljem upoštevanja predvidljivih učinkov Sklepa, lahko ustrezajo nasedlim stroškom.

(k)

Upravičeni nasedli stroški ne morejo preseči najnižje ravni, ki zadevnim podjetjem dovoljuje, da nadaljujejo z izvajanjem ali zagotavljanjem združljivosti z obveznostmi ali jamstvi, ki jih pod vprašaj postavlja Sklep168/1999 (4). Posledično jih je treba izračunati ob upoštevanju najbolj gospodarne rešitve (ker ni nobene pomoči) z vidika zadevnega podjetja. To med drugim lahko pomeni prenehanje obveznosti ali jamstev, ki povzročajo nasedle stroške, ali odprodajo vseh ali nekaterih sredstev, ki povzročajo nasedle stroške (kjer to ni v nasprotju z načeli samih obveznosti ali jamstev).

(l)

Stroški, ki jih bodo nekatera podjetja morala nositi po časovnem okviru, navedenem v členu 26 Direktive (26. november 2006) praviloma ne pomenijo upravičenih nasedlih stroškov v smislu te metodologije (5). Vendar, če je potrebno, lahko organ pravočasno upošteva take obveznosti in jamstva ter jih, kadar je to ustrezno, upošteva kot upravičene nasedle stroške na naslednji stopnji odpiranja skupnega trga električne energije.

(m)

Za države Efte, ki svoje trge odprejo hitreje, kot to zahteva Sklep skupnega odbora EGP št. 168/1999, lahko organ upošteva kot upravičene nasedle stroške v skladu s to metodologijo tiste stroške, ki jih bodo nekatera podjetja morala nositi po časovnem okviru, navedenem v členu 26 Direktive, če taki stroški izhajajo iz obveznosti ali jamstev, ki izpolnjujejo merila iz točk (a) do (l) oddelka 21.3 zgoraj, in če so omejeni na obdobje, ki se zaključi najkasneje 31. decembra 2010.

21.4 NASEDLI STROŠKI IN DRŽAVNA POMOČ

(1)

Splošno načelo, določeno v členu 61(1) Sporazuma EGP pravi, da je državna pomoč prepovedana. Vendar pa odstavka 2 in 3 navedenega člena določata vrsto odstopanj od tega splošnega pravila. Poleg tega v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP za ‚podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola,’ veljajo pravila Sporazuma EGP, zlasti pravila o konkurenci, v kolikor uporaba navedenih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. V katerem koli primeru trgovina ne sme biti prizadeta v takšnem obsegu, da bi bila v nasprotju z interesi pogodbenic.

(2)

Državna pomoč, ki ustreza upravičenim nasedlim stroškom, opredeljenim v teh smernicah, je namenjena olajšanju prehoda elektroenergetskih podjetij na konkurenčni trg električne energije. Organ lahko pozitivno gleda na tako pomoč, kolikor se izkrivljanje konkurence izravna s prispevkom, ki ga prispeva taka pomoč, za dosego skupnega cilja, ki ga tržne sile niso mogle doseči. Res izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz pomoči, izplačane za olajšanje prehoda iz večinoma zaprtega trga na delno liberaliziran trg, ne more biti v nasprotju s skupnim interesom, kjer je časovno in učinkovno omejen, če je liberalizacija trga električne energije v splošnem interesu trga EGP in ga vzpostavitev notranjega trga dopolnjuje. Organ tudi upošteva, da pomoč, dodeljena za nasedle stroške, elektroenergetskim podjetjem omogoča, da zmanjšajo tveganja, povezana z obstoječimi obveznostmi ali naložbami, ter jih tako spodbuja, da svoje naložbe dolgoročno ohranijo. Če ne bi bilo nadomestila za nasedle stroške, bi bilo tveganje, da bi zadevna podjetja celotne stroške njihovih negospodarnih obveznosti ali jamstev prenesla na svoje uporabnike brez možnosti izbire, toliko večje.

(3)

Pomoč za nadomestilo nasedlih stroškov v industriji električne energije se lahko upraviči tudi glede na druge liberalizirane sektorje ob dejstvu, da liberalizacije trga električne energije ni spremljal niti hitrejši tehnološki napredek niti povečano povpraševanje, ter ob dejstvu, da v interesu varstva okolja, zanesljivosti oskrbe in nemotenega delovanja gospodarstev držav EGP, ni mogoče čakati, da elektroenergetska podjetja zaidejo v težave, in potem razmišljati o tem, ali bi jim odobrili državno podporo.

(4)

V tem kontekstu organ upošteva, da se pomoč, namenjena za nadomestilo nasedlih stroškov, običajno šteje za odstopanje v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP, če olajšuje razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(5)

Brez poseganja v posebne določbe, ki izhajajo iz smernic organa o uporabi določb EGP o državnih pomočeh, vključno s smernicami o državni pomoči za varstvo okolja (6), lahko organ načeloma sprejme kot združljivo s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP pomoč, namenjeno za nadomestilo nasedlih stroškov, ki izpolnjuje naslednja merila:

(a)	Pomoč mora nadomestiti upravičene nasedle stroške, ki so bili jasno določeni in izolirani. Pod nobenim pogojem ne sme preseči zneska upravičenih nasedlih stroškov.

(b)

Ureditve izplačevanja pomoči morajo dovoljevati upoštevanje prihodnjega razvoja konkurence. Tak razvoj se lahko ocenjuje zlasti na podlagi merljivih dejavnikov (cene, tržni deleži, drugi pomembni dejavniki, ki jih navede država Efte). Ker ima sprememba pogojev konkurence neposreden učinek na znesek upravičenih nasedlih stroškov in bo znesek izplačane pomoči nujno pogojen z razvojem resnične konkurence, je pri izračunu v času izplačane pomoči treba upoštevati spremembe pomembnih dejavnikov, da se lahko oceni stopnja dosežene konkurence.

(c)

Država Efte se mora zavezati, da bo organu poslala letno poročilo, ki zlasti opisuje razvoj položaja konkurenčnosti na svojem trgu električne energije in med drugim navaja spremembe, ki jih je opazila v zvezi s pomembnimi merljivimi dejavniki. Letno poročilo vsebuje podrobnosti o tem, kako so bili izračunani nasedli stroški, upoštevani za zadevno leto, in navaja zneske izplačane pomoči.

(d)	Organ bo pri svoji oceni na degresivno naravo pomoči, namenjene za nadomestilo nasedlih stroškov, gledal pozitivno; ta bo zadevnemu podjetju pomagala pospešiti priprave na liberaliziran trg električne energije.

(e)

Najvišji znesek pomoči, ki se lahko izplača podjetju za nadomestilo nasedlih stroškov, mora biti vnaprej določen. Upoštevati mora povišanje produktivnosti, ki jo lahko doseže podjetje.

Podobno morajo biti vnaprej jasno opredeljene podrobne ureditve za izračunavanje in financiranje pomoči, namenjene za nadomestilo nasedlih stroškov, in najdaljše obdobje, za katero se taka pomoč lahko dodeli. Priglasitev pomoči zlasti opredeli, kako izračun nasedlih stroškov upošteva spremembe različnih dejavnikov, navedenih pod točko (b).

(f)

Da bi preprečile kumulacijo pomoči, se morajo države Efte vnaprej zavezati, da podjetjem, ki naj bi prejela pomoč v zvezi z nasedlimi stroški, ne bodo izplačevale nobenih pomoči za reševanje ali prestrukturiranje. Organ upošteva, da izplačilo nadomestila za nasedle stroške, povezane z naložbami v sredstva, ki ne obetajo dolgoročne sposobnosti preživetja, industriji električne energije ne olajšuje prehoda na liberaliziran trg in se zato ne more šteti za odstopanje v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP.

(6)

Vendar ima organ zelo resno pomisleke glede pomoči, namenjene za nadomestilo nasedlih stroškov, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih meril ali za katere je mogoče, da bodo izkrivljale konkurenco v nasprotju s skupnimi interesi, iz naslednjih razlogov:

(a)	Pomoč ni vezana na upravičene nasedle stroške, ki ustrezajo zgornji opredelitvi, ali na jasno opredeljene in posamično opredeljene nasedle stroške ali presega znesek upravičenih nasedlih stroškov.

(b)	Pomoč je namenjena ohranjanju vseh ali nekaterih prihodkov z datumom pred začetkom veljavnosti Sklepa 168/1999, ne da bi izrecno upoštevala upravičene nasedle stroške, ki bi lahko nastali kot posledica uvedbe konkurence.

(c)	Znesek pomoči verjetno ni bil prilagojen tako, da bi upošteval razlike med ekonomskimi in tržnimi predpostavkami, oblikovanimi na začetku ob ocenjevanju nasedlih stroškov in njihovimi dejanskimi spremembami v času.

21.5 METODA FINANCIRANJA POMOČI, NAMENJENE ZA NADOMESTILO NASEDLIH STROŠKOV

(1)

Države Efte lahko same izberejo metode financiranja pomoči, namenjene za nadomestilo nasedlih stroškov, glede na to, katere so po njihovem mnenju najbolj primerne. Vendar je za odobritev take pomoči potrebno, da se organ prepriča, da finančne ureditve niso v nasprotju s cilji Direktive 96/92/ES ali z interesi pogodbenic. Interesi pogodbenic med drugim upoštevajo varstvo potrošnikov, prost pretok blaga in storitev ter konkurenco.

(2)

Finančne ureditve ne smejo ovirati tujih podjetij ali novih udeležencev pri vstopu na določen nacionalni ali regionalni trg. Zlasti pomoč, namenjena za nadomestilo nasedlih stroškov, ne sme biti financirana iz prelevmanov za električno energijo v prehodu med državami EGP ali iz prelevmanov, vezanih na razdaljo med proizvajalcem in porabnikom.

(3)

Organ bo tudi zagotovil, da bodo ureditve za financiranje pomoči, namenjene za nadomestilo nasedlih stroškov, pravično obravnavale tako upravičene kot neupravičene porabnike. Zato bo letno poročilo, navedeno v točki (c) oddelka 21.4 vsebovalo razčlenitev po upravičenih in neupravičenih potrošnikih glede na finančna sredstva, namenjena za nadomestilo nasedlih stroškov. Kadar neupravičeni potrošniki sodelujejo pri financiranju nasedlih stroškov neposredno preko tarif za nakup električne energije, mora biti to jasno navedeno. Prispevek, ki velja za obe skupini (upravičeno in neupravičeno), ne sme preseči deleža nasedlih stroškov, ki jih je treba nadomestiti, ki ustreza tržnemu deležu, upoštevanem za navedene porabnike.

(4)	Kadar sredstva zberejo zasebna podjetja z namenom financiranja mehanizmov pomoči, namenjenih za nadomestilo nasedlih stroškov, mora biti upravljanje teh sredstev jasno ločeno od običajnih virov navedenih podjetij. Podjetja, ki take naložbe upravljajo, ne smejo imeti koristi od njih.

21.6 DRUGI DEJAVNIKI OCENJEVANJA

(1)

Pri proučevanju državne pomoči, namenjene za nadomestitev nasedlih stroškov, organ zlasti upošteva velikost in raven povezanosti zadevnega omrežja in strukture industrije električne energije. Za pomoč za majhno omrežje z nizko ravnjo povezanosti s ostalim EGP je manj verjetno, da bo znatno izkrivljala konkurenco.

(2)

Ta metodologija za nasedle stroške ne vpliva na uporabo smernic o nacionalni regionalni pomoči (7) v regijah, zajetih v členu 61(3)(a) Sporazuma EGP. V skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP, kjer uporaba pravil o državnih pomočeh za nasedle stroške pravno ali dejansko ovira izvajanje posebnih nalog, dodeljenih podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetjem, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ta pravila lahko odstopajo od predvidenih, če trgovina ni prizadeta v takšnem obsegu, da bi bila v nasprotju z interesi pogodbenic.

(3)	Pravila, določena v tej metodologiji za državno pomoč, namenjeno za nadomestilo nasedlih stroškov, ki izhajajo iz Sklepa 168/1999, se uporabljajo neodvisno od javnega ali zasebnega lastništva zadevnih podjetij.“

(1) UL L 27, 30.1.1997, str. 20.

(2) UL L 61, 1.3.2001, str. 23, in Dopolnilo EGP št. 11, 1.3.2001, str. 221.

(3) Člen 3 Sklepa 168/1999 pravi: ‚Ta sklep začne veljati 27. novembra 1999 pod pogojem, da so bila Skupnemu odboru EGP predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma.’

(4) V primeru dolgoročnih kupoprodajnih pogodb se nasedli stroški zato izračunajo s primerjavo pogojev, pod katerimi bi na liberaliziranem trgu podjetje lahko prodalo ali kupilo proizvod, ob upoštevanju, da so vsi ostali pogoji isti.

(5) Treba je razumeti, da naložbe, ki jih ni mogoče povrniti ali niso gospodarsko izvedljive kot rezultat liberalizacije notranjega trga električne energije, lahko pomenijo nasedle stroške v smislu te metodologije, vključno s primeri, ki načeloma veljajo še po letu 2006. Poleg tega obveznosti ali jamstva, katerih izvajanje se mora nujno nadaljevati po 26. novembru 2006, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do velikega tveganja glede varstva okolja, javne varnosti, socialne zaščite delavcev ali varovanja omrežja električne energije, lahko, kadar je to upravičeno, prestavljajo upravičene nasedle stroške v skladu s to metodologijo.

(6) UL L 237, 6.9.2001, str. 16.

(7) UL L 111, 29.4.1999 in Dopolnilo EGP št. 18. S tem v zvezi glej poglavje 25 Smernic o državni pomoči.