Razpis za zbiranje predlogov

Inštitut Evropske investicijske banke ponuja finančno pomoč za novo področje programa EIBURS, ki je del njegovega programa za znanje

(2019/C 57/13)

Program za znanje Inštituta Evropske investicijske banke usmerja nepovratna sredstva za raziskave prek različnih shem. Ena od njih je:

EIBURS, program EIB za spodbujanje univerzitetnih raziskav (EIB University Research Sponsorship Programme).

EIBURS zagotavlja nepovratna sredstva univerzitetnim oddelkom ali raziskovalnim središčem, ki so povezani z univerzami v EU, državah kandidatkah ali možnih državah kandidatkah in se v svojih raziskavah ukvarjajo s temami, ki so za EIB še posebej zanimive. Finančna pomoč EIBURS – znaša do 100 000 EUR na leto in traja tri leta – se dodeli v razpisnem postopku zainteresiranim univerzitetnim oddelkom ali raziskovalnim središčem s priznanim strokovnim znanjem in izkušnjami na izbranem področju. Izbrani predlogi bodo morali zagotoviti različne izide, ki bodo predmet pogodbenega razmerja z EIB.

V študijskem letu 2019/2020 je bilo za program EIBURS izbrano novo raziskovalno področje:

1.   Poudarek projekta

Poudarek te raziskave je, s temeljito akademsko raziskavo razviti formalno metodologijo za vključevanje okoljskih, socialnih in upravljavskih meril (meril OSU) v bonitetne analize in ocene.

V dejavnosti razporejanja sredstev je jasno opazen trend vključevanja trajnostnih meril v vse naložbene portfelje. Sedem od desetih največjih lastnikov sredstev vključuje trajnostna merila v vse svoje portfelje, pri čemer so trajnostne naložbe v Evropi, Združenih državah in Kanadi zrasle s 13 bilijonov USD v letu 2012 na 23 bilijonov USD v letu 2016. Na nedavni konferenci o dejavnikih OSU, ki jo je organiziral Moody's, je večina izdajateljev in vlagateljev menila, da bo uvajanje dejavnikov OSU „trajno spremenilo“ naložbeno okolje, kakšna tretjina jih je menila, da se bo „bolj uveljavilo v treh do petih letih“, nihče pa ni bil mnenja, da so „dejavniki OSU nepomembni“. V isti anketi je 80 odstotkov sodelujočih menilo, da je pri vključevanju meril OSU v bonitetne analize največja težava „kvantificiranje in modeliranje“.

Poleg tega je mednarodna mreža vlagateljev, ki spodbuja uporabo načel odgovornega vlaganja (Principles for Responsible Investment), maja 2016 objavila izjavo o dejavnikih OSU v bonitetnih ocenah (Statement on ESG in credit ratings). Izjava, pod katero se je podpisalo več kot 135 vlagateljev, ki ima v upravljanju več kot 27 bilijonov USD sredstev, in 17 bonitetnih agencij, priznava, da dejavniki OSU lahko vplivajo na denarne tokove dolžnikov in verjetnost nastopa njihove nesposobnosti za izpolnjevanje obveznosti, zaradi česar so pomembni pri ocenjevanju kreditne sposobnosti dolžnikov s strani bonitetnih agencij. Na izjavo sta se odzvali dve največji bonitetni agenciji (Moody's in S&P) in nedavno objavili vsaka svoje poročilo o tem, kako v svojo ocenjevalno metodologijo vključujeta dejavnike OSU.

Na regulativni strani je Evropska komisija 24. maja 2018 potrdila prve štiri zakonodajne predloge v okviru svojega akcijskega načrta za trajnostno financiranje, s katerimi opredeljuje referenčne vrednosti, prijaznost do okolja, dolžnosti vlagateljev in dostop malih vlagateljev. Komisija namerava v zvezi z dejavniki OSU zahtevati razkrivanje načinov, na katere institucionalni vlagatelji in upravitelji premoženja v svoje upravljanje tveganj vključujejo dejavnike OSU.

Komisija poleg tega izrecno omenja, da bo sodelovala z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, da bi proučila možnosti za bonitetne agencije, da v svoje ocene vključujejo dejavnike trajnosti, kot tudi možno pojavitev novih bonitetnih agencij, ki bi izpolnjevale ta cilj. Komisija priznava, da osredotočanje izvajalcev raziskav trajnostnosti na zelo velike izdajatelje negativno vpliva na privlačnost manjših izdajateljev za institucionalne vlagatelje, ter poziva k iskanju načinov, ki bi omogočili, da se ohrani dostop do trga za manjše udeležence.

Rezultat metodologije/končni izdelek bi bilo treba deliti z javnostjo na trgu.

2.   Predlagani akcijski načrt

Ta projekt se nanaša na odprto raziskovalno delo na temo, kjer ni bilo opravljenega veliko akademskega dela. Zaradi tega bi bile podrobne zahteve glede metodološkega pristopa preuranjene. Pravzaprav bo eden prvih rezultatov raziskovalnega dela določitev ustrezne raziskovalne metodologije. V tej zgodnji fazi smo vseeno predvideli določene naloge, ki naj bi jih takšno raziskovalno delo vključevalo, če naj privede do uporabne metodologije:

1.	Analiza ustrezne literature: temeljita in izčrpna proučitev ustrezne akademske in strokovne literature. Za dejavnike OSU na splošno velja, da vplivajo ne le na vrednost podjetja, pač pa tudi na njegovo bonitetno oceno, na to temo, kot že omenjeno, pa obstaja relativno malo akademskih del.

2.

Zbiranje osnovnih podatkov: zbiranje podatkov za analizo različnih modelov in pristopov. To vključuje podrobne podatke o kreditnem tveganju kot tudi merila tveganj v zvezi z dejavniki OSU in podnebnimi dejavniki za vse sektorje in geografske lokacije. Eden ključnih vidikov tega projekta je natančnost in kakovost podatkov ter zlasti razpoložljivost dovolj dolgega vzorca zgodovinskih podatkov.

3.

Analiza podatkov: glavni poudarek raziskovalnega dela bi moralo biti razumevanje vpliva dejavnikov OSU na bonitetne ocene, vendar bi bilo v to delo treba vključiti tudi vpliv donosnosti dolga. Del tega proučevanja bi morala biti ocena relativne pomembnosti treh dejavnikov, O kot okoljskih, S kot socialnih in U kot upravljavskih, tako za posamezne vrednostne papirje kot na ravni sektorja.

4.

Preskušanje in kalibracija strukturnih modelov kreditnega tveganja: oblikovanje metodologije, ki bo omogočala vključevanje dejavnikov OSU v bonitetne ocene. Treba je analizirati odnos med dejavniki OSU in ceno za kreditno tveganje, ki jo določajo finančni trgi, ter proučiti rezultate z vidika bonitetnih ocen in metodologije analize. Pri tem bi se bilo treba posvetiti prilagajanju in kalibriranju modelov, da se zagotovi njihova primernost ne samo za analizo običajnih makro in mikro dejavnikov finančnih tveganj, pač pa tudi dejavnikov nefinančnih tveganj.

5.

Analiza scenarijev: predhodna analiza naj bi zagotovila pogled za nazaj na vpliv dejavnikov OSU na kreditno tveganje, vendar pa odločevalcem ne bo dala podatkov o pričakovanem vplivu skrajnih dogodkov ali scenarijev (npr. podnebnega scenarija). Zaradi tega se pričakuje, da bo analiza scenarijev prispevala k merjenju prihodnjega vpliva dejavnikov OSU na bonitetne ocene.

6.

Preverjanje zanesljivosti: opraviti je treba več preverjanj zanesljivosti, vključno z razvrščanjem bonitetnih ocen, da bi se ugotovilo, ali je za vrednostne papirje z nizko oceno OSU pozneje praviloma značilna večja volatilnost donosov kot za vrednostne papirje z isto bonitetno oceno, vendar visoko oceno OSU. Potrebna je temeljita analiza, da se oceni, ali bi uvedba dodatnih kvantitativnih kazalnikov iz korakov 4 in 5 lahko pomagala pojasniti razlike v presečnih podatkih o volatilnosti donosov, ki niso pojasnjene zgolj z razlikami v bonitetnih ocenah.

7.	Oblikovanje formalne metodologije za vključevanje dejavnikov OSU v bonitetne ocene: na podlagi opravljenega raziskovalnega dela se pričakuje, da boste predlagali izčrpno metodologijo za vključitev dejavnikov OSU v bonitetne ocene.

Kolikor je znano EIB, trenutno ne poteka nobeno razvojno delo, ki bi dalo celostno metodologijo ocenjevanja tudi na podlagi meril OSU. Raziskovalni projekt bi zato moral pomagati razviti to metodologijo s posebnim poudarkom na njeni uporabnosti za manjše vrste izdajateljev, kar naj bi zagotovilo njeno skladnost z zahtevo Komisije po ohranjanju dostopa do trga za manjše udeležence.

Rok za oddajo predlogov v angleščini je 15. april 2019 do 24:00 (CET). Predlogi, oddani po tem roku, ne bodo upoštevani. Predloge pošljite na e-poštni naslov:

Events.EIBInstitute@eib.org

Več informacij o izbirnem postopki EIBURS in Inštitutu EIB je objavljenih na: http://institute.eib.org/.