Profil 1 – uslužbenci za digitalni nadzor in specialisti na področju obveščevalnih podatkov iz javnih virov (AST 3)

Evropski urad za izbor osebja (EPSO) organizira javni natečaj, s katerim bo na podlagi kvalifikacij in preverjanj oblikoval rezervni seznam kandidatov za zaposlitev strokovno-tehničnih uslužbencev (1).

Namen tega natečaja je sestaviti rezervna seznama kandidatov za zapolnitev prostih delovnih mest uradnikov v evropskih institucijah, in sicer v Evropskem parlamentu in Evropski službi za zunanje delovanje.

Kandidati morajo pred prijavo obvezno prebrati Splošna pravila za javne natečaje, ki so objavljena v Uradnem listu Evropske unije C 60 A z dne 1. marca 2014 in na spletišču urada EPSO.

Ta dokument je sestavni del besedila natečaja ter kandidatom pomaga razumeti pravila v zvezi z natečajnim postopkom in pogoji za prijavo.

Kandidati morajo na zadnji dan roka za elektronsko prijavo izpolnjevati vse naslednje splošne in posebne pogoje:

Za zaposlitev v varnostnih službah Evropskega parlamenta v Luxembourgu se zahteva dobro slušno in bralno razumevanje francoščine, saj je to znanje nujno za delo in stike z okolico. Uspešni kandidati profila 2 bodo zaposleni predvsem v Evropskem parlamentu.

Uspešni kandidati profila 1 bodo zaposleni izključno v Evropski službi za zunanje delovanje.

V skladu s sodbo Sodišča Evropske unije (veliki senat) v zadevi Italijanska republika proti Komisiji, C-566/10 P, želijo institucije Unije navesti razloge za omejitev izbire drugega jezika na tem javnem natečaju na omejeno število uradnih jezikov Unije.

Kandidate obveščamo, da so bile možnosti izbire drugega jezika na tem natečaju določene v skladu z interesom službe, saj morajo biti novo zaposleni uslužbenci sposobni nemudoma začeti opravljati delo ter se pri vsakdanjem delu učinkovito sporazumevati. V nasprotnem primeru bi bilo učinkovito delovanje institucij resno ogroženo.

Glede na dolgoletno prakso institucij Unije v zvezi z jeziki, ki se uporabljajo za notranje komuniciranje, ter ob upoštevanju potreb služb glede zunanjega komuniciranja in obravnave dokumentov so najpogosteje uporabljeni jeziki še vedno angleščina, francoščina in nemščina. Poleg tega so angleščina, francoščina in nemščina najbolj razširjeni drugi jeziki v Evropski uniji, pa tudi največ ljudi se jih uči kot drugi jezik. To potrjuje trenutne izobraževalne in strokovne standarde, po katerih se šteje, da je treba za delovno mesto v institucijah Unije obvladati vsaj enega od teh jezikov. Zato skušamo uravnotežiti interes službe ter potrebe in sposobnosti kandidatov ter pri tem upoštevati posebno področje tega natečaja. V tem smislu je legitimno, da se preverjanja organizirajo v teh treh jezikih. S tem skušamo zagotoviti, da kandidati ne glede na izbiro prvega uradnega jezika vsaj enega od teh treh uradnih jezikov obvladajo tako dobro, da lahko opravljajo svoje delo. Ocena posebnih kompetenc tako institucijam Unije omogoča, da v okolju, ki je podobno dejanskemu delovnemu okolju, ocenijo, ali so kandidati sposobni nemudoma začeti opravljati svoje delo.

Iz istih razlogov je omejena izbira jezika za komuniciranje med kandidati in institucijo ter jezika, v katerem se pripravi prijava. Prav tako ta zahteva omogoča primerjavo in preverjanje navedb kandidatov v njihovi prijavi.

Poleg tega morajo zaradi enake obravnave vsi kandidati, vključno s tistimi, ki enega od teh treh jezikov prijavijo kot prvi uradni jezik, nekatera preverjanja opraviti v svojem drugem jeziku, ki ga izberejo med temi tremi jeziki.

Zgoraj navedeno ne vpliva na poznejše jezikovno usposabljanje, katerega namen je pridobiti sposobnost opravljanja dela v tretjem jeziku v skladu s členom 45(2) kadrovskih predpisov.

Pristopne teste organizira urad EPSO in se opravljajo na računalniku. Komisija določi stopnjo težavnosti in potrdi vsebino testov, ki jih predlaga urad EPSO.

Računalniško podprti pristopni testi bodo organizirani samo, če bo število prijavljenih kandidatov presegalo določen prag. Ta prag določi direktor urada EPSO v svoji vlogi organa za imenovanja, in sicer po preteku roka za prijavo. Prag se lahko razlikuje glede na profil. Kandidati bodo o njem obveščeni prek računa EPSO.

V nasprotnem primeru bodo organizirani testi sposobnosti v ocenjevalnem centru (glej točko 2 oddelka VI).

Na podlagi navedb kandidata v prijavi se najprej preveri, ali kandidat izpolnjuje splošne in posebne pogoje natečaja, nato pa se opravi izbor na podlagi kvalifikacij.

Komisija razvrsti kandidate po teh končnih ocenah. Za posamezni profil je število kandidatov, povabljenih (4) v ocenjevalni center, največ trikrat višje od števila uspešnih kandidatov. To število bo objavljeno na spletišču urada EPSO (http://blogs.ec.europa.eu/eu-careers.info/).

Navedbe kandidatov v elektronski prijavi se bodo preverjale po ocenjevanju v ocenjevalnem centru in na podlagi rezultatov iz tega centra. Na podlagi dokazil, ki jih predložijo kandidati, bo EPSO preverjal izpolnjevanje splošnih pogojev, komisija pa izpolnjevanje posebnih pogojev. Pri preverjanju kvalifikacij se bodo dokazila upoštevala samo za potrditev odgovorov iz zavihka „Preverjanje dodatnih sposobnosti“ („évaluateur de talent/talent screener/Talent Filter“). Če se med preverjanjem ugotovi, da teh navedb (5) ni mogoče potrditi z ustreznimi dokazili, bodo zadevni kandidati izključeni iz natečaja.

Preverjanje kandidatov, ki so zbrali najmanjše število točk za zadovoljivo oceno ter dosegli najvišje skupne ocene pri elementih (d), (e), (f) in (g) v ocenjevalnem centru, se opravi po padajočem vrstnem redu uspešnosti (glej točko 2 oddelka VI). Ti kandidati morajo v tem primeru zbrati tudi najmanjše število točk za zadovoljivo oceno pri testih sposobnosti (a), (b) in (c). Preverjanje se nadaljuje, dokler ni doseženo število kandidatov, ki jih je mogoče vpisati na rezervni seznam in ki dejansko izpolnjujejo vse sprejemne pogoje. Dokazila kandidatov pod tem pragom se ne bodo preverjala.

(1) V tem natečaju se vsaka navedba osebe v moškem spolu šteje tudi kot navedba osebe v ženskem spolu.

(2) Glej skupni evropski referenčni okvir za jezike – zahtevana stopnja za jezik 1 je C1, za jezik 2 pa B2 (http://europass.cedefop.europa.eu/europass/home/hornav/Downloads/CEF/LanguageSelfAssessmentGrid.csp).

(4) Kandidati, ki niso bili povabljeni v ocenjevalni center, bodo prejeli rezultate ocenjevanja ter ponderje, ki jih je komisija pripisala posameznemu vprašanju.

(5) Te informacije se na podlagi dokazil preverijo pred sestavo rezervnega seznama (glej točko 1 oddelka VII in točko 2 oddelka VIII).

(6) Če bi za zadnje mesto več kandidatov doseglo enako oceno, bodo vsi ti kandidati povabljeni v ocenjevalni center.

(7) Iz organizacijskih razlogov se lahko testi sposobnosti organizirajo v izbirnih centrih držav članic, neodvisno od drugih elementov v ocenjevalnem centru.

(8) Te kompetence so podrobno opisane v točki 1.2 Splošnih pravil za javne natečaje.

(9) Če bi za zadnje mesto več kandidatov doseglo enako oceno, bodo vsi ti kandidati uvrščeni na rezervni seznam.

(10) Datum preverjanj v ocenjevalnem centru bo kandidatom pravočasno sporočen prek računa EPSO.

PRILOG A

Profil 1 – uslužbenci za digitalni nadzor in specialisti na področju obveščevalnih podatkov iz javnih virov (AST 3)

1. Opis nalog

EUSITROOM (situacijska soba EU) spremlja in ocenjuje mednarodno dogajanje in svetovne politične konflikte 24 ur na dan in 365 dni na leto, pri čemer posebno pozornost namenja občutljivim državam/regijam, terorizmu, širjenju orožja za množično uničevanje itd.

EUSITROOM pomaga visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsedniku Komisije ter Evropski službi za zunanje delovanje in njeni mreži delegacij po svetu pri analizi tveganja, preprečevanju kriz in konfliktov in hitrem odzivanju za stabilizacijo in zagotovitev miru v regiji in državi, ki jo pretresajo konflikti.

EUSITROOM svoje storitve opravlja na podlagi zbiranja, organiziranja in analize obveščevalnih podatkov iz javnih virov. To vključuje izvajanje raziskav, preiskav in pripravo poročil ali analiz razmer in scenarijev, ki vodstvu Evropske službe za zunanje delovanje pomagajo pri odločanju.

Od uradnikov se lahko zahteva, da delajo podnevi in ponoči, ob koncu tedna in med prazniki.

Kandidati s prijavo soglašajo z opravljanjem morebitnih dodatnih izbirnih testov, s katerimi se preverijo njihove tehnične kompetence, ter z varnostnim preverjanjem, s katerim se pridobi pooblastilo za sestavljanje in prejemanje zaupnih dokumentov, ki ga bo zahtevala Evropska služba za zunanje delovanje, in sicer na podlagi rezervnega seznama, ki ga sestavi komisija.

2. Kvalifikacije, diplome in delovne izkušnje

Z diplomo potrjena visokošolska izobrazba, povezana z opisanimi nalogami (vključno z diplomami policijske akademije ali vojaške šole) ali odobreno strokovno usposabljanje na enaki ravni, slediti pa ji morajo vsaj tri leta delovnih izkušenj, povezanih z opisanimi nalogami,

ALI

z diplomo potrjena srednješolska izobrazba ali odobreno strokovno usposabljanje na enaki ravni, slediti pa ji mora vsaj šest let delovnih izkušenj v državni upravi na področju varnosti, na primer v obveščevalni službi (civilni ali vojaški), na ministrstvu za notranje zadeve, v policiji ali žandarskih silah, vojski ali diplomatski službi,

ALI

vsaj deset let delovnih izkušenj v povezavi z opisanimi nalogami.

3. Merila za izbor

Komisija bo pri izboru na podlagi kvalifikacij upoštevala naslednja merila:

delovne izkušnje v državnem nadzorno-informacijskem centru (na primer na ministrstvu za zunanje zadeve, ministrstvu za obrambo ali ministrstvu za notranje zadeve, v obveščevalni agenciji) ali podobnih državnih organih. Enako se upoštevajo delovne izkušnje v nadzorno-informacijskem centru v mednarodni organizaciji, zasebni instituciji ali nevladni organizaciji;

2.	delovne izkušnje na področju varnosti, in sicer z obdelavo virov v realnem času (avdiovizualno gradivo, tiskovne agencije, družabna omrežja), pri čemer je potrebno hitro odzivanje;

3.	delovne izkušnje s hitrim odločanjem v okoliščinah z visokim tveganjem;

4.	delovne izkušnje na področju varnosti, in sicer v okolju, ki zahteva obdelavo velike količine informacij in virov;

5.	delovne izkušnje z upravljanjem in reševanjem incidentov v povezavi z informacijami, stavbami in osebjem;

6.	delovne izkušnje z usklajevanjem kriznega upravljanja na mednarodni in/ali nacionalni ravni;

7.	delovne izkušnje na področju varnosti, in sicer z analizo tveganja, iskanjem informacij ali preiskavami;

8.	delovne izkušnje v okviru večkulturnih ekip na področju varnosti;

9.	delovne izkušnje s prožnim delovnim časom (neprekinjenost storitev 24 ur na dan, sedem dni na teden);

10.

delovne izkušnje z uporabo podatkovnih baz in drugih informacijskih orodij, kot so Lexis Nexis, Oxford Analytica, Jane's, STRATFOR, Control Risk Group itd., ali delovne izkušnje z uporabo javnih virov (vključno s programsko opremo za podatkovno rudarjenje (datamining) na področju obveščevalnih podatkov iz javnih virov (Open Source Intelligence, OSINT)) in družabnih omrežij (kot so Twitter, Facebook, You Tube itd.);

11.	delovne izkušnje na območjih zunanjih operacij, misijah v tujini, zlasti na tveganih območjih.

Profil 2 – koordinatorji za varnost in nadzor (AST 3)

1. Opis nalog

Naloga koordinatorjev bo pomagati upravnemu uslužbencu v okviru ekipe uslužbencev za varnost in nadzor, odgovornih za sprejem in obveščanje poslancev, zaposlenih in njihovih obiskovalcev, dosledno upoštevanje varnostnih navodil, varovanje oseb in premoženja ter nadzor storitev družb za varovanje. Te naloge se izvajajo na vstopnih točkah stavb in lokacij institucije.

Pod vodstvom odgovornega uradnika ter na podlagi splošnih smernic in sklepov institucije bodo koordinatorji sodelovali pri nalogah organizacije, animacije in nadzora ekip osebja, zadolženega za varnost (preventiva, nadzor, varovanje itd.), ter pri upravljanju kompleksnih nalog sprejema, upravljanja in izvajanja navodil v zvezi s tem.

Koordinatorji:

—	sprejmejo vse potrebne pobude za zagotovitev neprekinjenih, strokovnih in vljudnih storitev v skladu s pričakovanji institucije,

—

pod vodstvom upravnega uslužbenca in v sodelovanju s strokovnjaki za človeške vire sodelujejo pri vodenju in motiviranju ekip uslužbencev za varnost in nadzor ter pri razvoju njihovih kompetenc. To pomeni zlasti spodbujanje občutka odgovornosti in motiviranje s pomočjo najboljših tehnik vodenja ekip v kompleksnem večkulturnem okolju,

—	zagotavljajo dobro komunikacijo in usklajevanje storitev z drugimi vidiki varnosti (notranja varnost, tehnična varnost, akreditacija in obvladovanje tveganja) ter z zunanjimi storitvami (protokol, obiski itd.),

—

zagotavljajo, da celotno osebje, zadolženo za varnost in nadzor, dobro razume in usvoji predpise; premišljeno in razsodno rešujejo morebitne incidente v skladu s prejetimi navodili; sprejmejo vse primerne ukrepe za varnost in neprekinjenost dejavnosti institucije; sodelujejo pri oblikovanju in spremljanju jasnih in relevantnih predpisov ter pri obveščanju v zvezi s tem,

—

v okviru ekipe in po izmenah skrbijo bodisi za obratovanje enotne varnostne centrale 24 ur na dan in sedem dni na teden bodisi zagotavljajo splošno usklajevanje nadzornih, preventivnih in varnostnih ukrepov v eni ali več stavbah bodisi preverjajo dobro delovanje varnostne tehnične opreme, zlasti njenega daljinskega upravljanja, in zagotavljajo spremljanje tehnične dokumentacije stavb,

—	glede na dejavnosti institucije in na podlagi analiz tveganj, ki jih opravijo pristojne službe, predvidijo raven storitev in navodila ter jih prilagajajo; predlagajo ustrezne rešitve glede na opredeljeno raven tveganja ter zagotavljajo učinkovita tehnična sredstva in osebje,

—	sodelujejo pri preiskavah o incidentih, kot so kraje, izgube predmetov, napadi in vse vrste poškodb ali škode,

—	pripravljajo dnevna poročila o spremljanju dogodkov, nepravilnostih in nadzoru, opravljenem med izvajanjem storitev,

—	nadzirajo dobro izvajanje pogodb, zlasti s preverjanjem kakovosti in skladnosti storitev, vključno s številom osebja, in sicer za vse storitve iz tehničnih specifikacij.

Od osebja, ki dela v tej službi, se lahko zahteva, da dela podnevi in ponoči, ob koncu tedna in med prazniki, in sicer na različnih lokacijah institucije (v Bruslju, Luxembourgu, Strasbourgu).

Kandidati morajo biti zlasti sposobni reševati različne in pogosto zahtevne probleme, hitro, učinkovito in mirno ukrepati glede na okoliščine ter dobro komunicirati. Sposobni morajo biti tudi redno opravljati intenzivno delo, tako sami kot v ekipi.

2. Kvalifikacije, diplome in delovne izkušnje

Z diplomo potrjena visokošolska izobrazba, povezana z opisanimi nalogami ali odobreno strokovno usposabljanje na enaki ravni, slediti pa ji morajo vsaj tri leta delovnih izkušenj, povezanih z opisanimi nalogami,

ALI

z diplomo potrjena srednješolska izobrazba, ki omogoča nadaljevanje izobraževanja na visokošolski ravni ali odobreno strokovno usposabljanje na enaki ravni, slediti pa ji mora vsaj šest let delovnih izkušenj, povezanih z opisanimi nalogami,

ALI

vsaj deset let delovnih izkušenj v povezavi z opisanimi nalogami.

3. Merila za izbor

Komisija bo pri izboru na podlagi kvalifikacij upoštevala naslednja merila:

1.	delovne izkušnje z obratovanjem varnostne centrale/nadzornega centra ali s pogodbami na področju preventive, varnosti, varovanja, vključno z nadzorom tehnične opreme;

2.	delovne izkušnje z vodenjem ekipe na področju preventive in nadzora, vključno z razdeljevanjem in usklajevanjem nalog, nadzorom izvajanja, motiviranjem osebja, nadaljevalnim usposabljanjem;

3.	delovne izkušnje z oblikovanjem, razširjanjem, spremljanjem in izvajanjem predpisov na področju varnosti, preventive in nadzora;

4.	delovne izkušnje z usklajevanjem zunanjih storitev (protokol, obiski itd.) in notranjih storitev na področju preventive, nadzora in varnosti;

5.	delovne izkušnje z upravljanjem in reševanjem varnostnih incidentov, vključno z upravljanjem konfliktov, poznavanjem standardnih postopkov ravnanja v situacijah, ki predstavljajo potencialno ali dejansko nevarnost (grožnje, nasilne osebe, sumljive pošiljke, požarni alarm itd.);

6.	delovne izkušnje s prožnim delovnim časom (neprekinjenost storitev 24 ur na dan, sedem dni na teden);

7.	delovne izkušnje z operativnim upravljanjem in administrativnim spremljanjem storitev, opravljenih v okviru pogodbe o varovanju (nadzor, poročila itd.);

8.	delovne izkušnje v okviru večkulturnih in večjezičnih ekip pri evropskem ali mednarodnem organu, vključno z vodenjem teh ekip;

9.	delovne izkušnje s stiki z javnostjo.

	Študija primera	Skupinska vaja	Strukturirani razgovor
Analitično mišljenje in reševanje problemov	x	x
Komunikacija	x		x
Kakovost in učinkovitost	x		x
Učenje in razvoj		x	x
Razporeditev in organizacija dela	x	x
Vzdržljivost		x	x
Skupinsko delo		x	x