10.12.2010

Uradni list Evropske unije

C 333/8

Izjava Sveta o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti: Skupaj v boju proti revščini v letu 2010 in po njem

2010/C 333/06

Zavedajoč se, da Evropska unija temelji na univerzalnih vrednotah človeškega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti, je Svet boj proti revščini in socialni izključenosti opredelil kot eno prednostnih nalog Unije. Trdno je odločen preprečiti in zmanjšati revščino in socialno izključenost ter vse zadevne akterje poziva, naj to prednostno nalogo v celoti upoštevajo pri izvajanju strategije Evropa 2020.

1. Spodbudni rezultati evropskega leta

Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) je pripomoglo k temu, da so bili izključeni bolje slišani. Na ta način so bila osvetljena dejstva, ki so v eni najbogatejših regij na svetu pogosto podcenjena ali napačno razumljena. Kampanja, ki je bila organizirana na ravni EU, je pritegnila mnoge zainteresirane strani – institucije EU, nacionalne vlade in lokalne oblasti, centralne, regionalne in lokalne uprave ter socialne partnerje, ljudi, ki jih je prizadela revščina, in NVO, ki te ljudi podpirajo. Pri tem ni šlo samo za ozaveščanje javnosti, temveč tudi poziv k zanesljivi politični zapuščini, v skladu s katero bi lahko dosegli konkretne rezultate, in zavezi vseh k oblikovanju pravičnejše Evrope za vse.

2. Nadgradnja strategije Evropa 2020

Sprejetje strategije Evropa 2020 je bil velik napredek. EU si je prvič zastavila krovni cilj za socialno vključevanje in zmanjševanje revščine, ki predstavlja skupni cilj za ukrepanje držav članic in Unije: do leta 2020 zmanjšati število ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, za vsaj 20 milijonov. Države članice morajo to zavezo zdaj uresničiti na svoji ravni. Države članice bodo s tem, ko bodo vse večje število ljudi rešile revščine, in sicer z zagotavljanjem socialne zaščite ter spodbujanja kakovostnih delovnih mest in aktivne udeležbe v družbi, prispevale k trajnemu okrevanju, pravičnejši razporeditvi sredstev in priložnosti ter rasti, ki bo koristila vsem.

3. Spodbujanje vrednot EU

Priznanje temeljne človekove pravice do dostojnega življenja vsem ženskam, moškim in otrokom je osrednji element prizadevanja EU za socialno vključevanje. Vsi bi morali imeti možnost uveljavljati socialne, ekonomske in kulturne pravice.

4. Spoprijemanje z novimi izzivi

Ob upoštevanju v preteklosti pridobljenih spoznanj mora Evropska unija ponuditi konkretne, zadovoljive in hitre rešitve problemov, ki jih imajo ljudje, ki živijo v revščini ali socialni izključenosti, tako da se odpravijo ovire, ženskam in moškim pa se da moč, da spremenijo svoj položaj. Revščina je večdimenzionalna težava, pri njenem odpravljanju pa je treba mobilizirati vse ustrezne politike, orodja in ravni vlade. Politike za odpravljanje revščine bi prav tako lahko imele koristi od nadaljnjih izmenjav dobrih praks o socialni inovativnosti in socialnem eksperimentiranju. Glavna naloga Evropske unije in držav članic v naslednjem desetletju bo dokazati zavezanost zmanjšanju revščine in socialne izključenosti.

4.1

Aktivno vključevanje je pomembna strategija za uresničitev cilja zmanjšanja revščine. Izvajanje te strategije bi moralo še naprej uravnoteženo napredovati v vseh treh stebrih (ustrezna dohodkovna podpora, vključujoči trgi dela in dostop do kakovostnih storitev), v okviru strategije Evropa 2020 pa bi bilo treba njeno izvajanje ustrezno spremljati.

Treba bi bilo vključiti vse, tako ženske kot moške, ne samo z dostojnim delom in ustreznimi materialnimi sredstvi, temveč tudi z dostopom do nabora spretnosti, socialnih in kulturnih virov ter vseh storitev, nujnih za zadostitev osnovnih potreb, kot so nastanitev, dostop do vode in energije, zdravstveno varstvo, izobraževanje in mobilnost.

4.2

Odpravljanje revščine otrok bi morala biti glavna prednostna naloga. Pri otrocih, ki se rodijo revni, je tveganje, da bodo v svoji mladosti in kot odrasli živeli v revščini, veliko večje. Podpora nezaščitenim otrokom že od ranega otroštva dalje in njihovim staršem je torej predpogoj, da se vsem otrokom zagotovijo vse možnosti. To pomeni, da je treba preprečiti in zmanjševati revščino v družini, vlagati v oskrbo in izobraževanje, predvsem v zgodnjih letih, in da je treba v skladu s temeljnimi pravicami in zlasti Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah zagotoviti, da se otroci osamosvojijo.

4.3	Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ranljivim skupinam, kot so migranti, Romi in druge etnične manjšine, ter skrajnim oblikam revščine, kot je brezdomstvo. Na nikogar se ne sme pozabiti.

4.4

Gospodarske, zaposlovalne in socialne politike bi se morale vzajemno krepiti in dopolnjevati. Pri predlaganih ukrepih bi bilo treba upoštevati morebitni vpliv na revščino in socialno izključenost. Pri finančni konsolidaciji in proračunski politiki bi bilo treba ustrezno upoštevati potrebo po zaščiti vseh ranljivih ljudi in preprečitvi socialne izključenosti.

Učinkovita in pravilna uporaba strukturnih skladov, vključno z Evropskim socialnim skladom, za zagotavljanje socialne kohezije in pomoč pri odpravljanju revščine v skladu s strategijo Evropa 2020 je pri tem ključnega pomena.

5. Skupno oblikovanje prihodnosti

Nadgradnja rezultatov evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) bo potekala v okviru vodilne pobude „Evropska platforma za boj proti revščini“. Aktivno vključevanje in boj proti revščini otrok in njihovih družin bi morala biti v tem okviru osrednjega pomena.

EU in njene države članice bi morale v boju proti revščini sodelovati na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pritegniti pa bi bilo treba tudi civilno družbo, vključno s socialnimi partnerji, zasebnim sektorjem in vsemi zadevnimi interesnimi skupinami. Treba bi bilo spodbujati partnerstva med nosilci odločanja in ljudmi, ki jih je prizadela revščina, ter jih še naprej strukturirano razvijati. V zvezi s tem je bilo pripravljenih več pobud, kot je letno evropsko srečanje oseb, ki se soočajo z revščino.

Za zaščito pravic prihodnjih generacij in uresničitev naše skupne vizije – poštene, participativne in vključujoče družbe, v kateri ima vsak svoje mesto in v kateri bosta revščina in brezdomstvo zgodovina – je ključen širok pristop k revščini.