1.

V tem letnem poročilu je predstavljena ocena Sodišča o Evropskih razvojnih skladih (ERS). Ključne informacije o zajetih dejavnostih in porabi leta 2009 so predstavljene v tabeli 1 .

2.

Evropski razvojni sklad (ERS) je glavni instrument za zagotavljanje pomoči Evropske unije za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem (ČDO). Ustanovljen je bil leta 1957 z Rimsko pogodbo.

3.

ERS financirajo države članice, imajo lastno finančno uredbo, upravlja pa jih posebni odbor. Za finančno izvajanje dejavnosti, ki se financirajo s sredstvi ERS, je odgovorna Evropska komisija. V okviru Komisije skoraj vse programe ERS upravlja Urad za sodelovanje EuropeAid (EuropeAid). Ta je odgovoren tudi za upravljanje večine odhodkov za zunanje odnose in razvoj, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije (1). Majhen delež projektov ERS (2) se nanaša na humanitarno pomoč, upravlja pa jih Generalni direktorat za humanitarno pomoč (GD ECHO). Evropska investicijska banka (EIB) upravlja Sklad za spodbujanje naložb, za katerega se ne uporabljata niti izjava Sodišča o zanesljivosti niti postopek razrešnice Evropskega parlamenta (3)  (4).

4.

Glavni načini upravljanja ERS so trije ( tabela 1 ): centralizirano, skupno in decentralizirano upravljanje (5). Pri centraliziranem upravljanju (40 % plačil v letu 2009) Komisija neposredno izvaja dejavnosti pomoči: to se nanaša zlasti na proračunsko podporo. Pri skupnem upravljanju (14 % plačil v letu 2009) so za izvajanje ukrepov, ki jih financira Skupnost, odgovorne mednarodne organizacije, če njihovi računovodski in kontrolni postopki ter postopki oddaje javnih naročil jamčijo zanesljivost, enakovredno mednarodno sprejetim standardom. Glavne partnerice EuropeAid so agencije Združenih narodov in Svetovna banka. V okviru decentraliziranega upravljanja (46 % plačil v letu 2009) Komisija upravljanje nekaterih nalog zaupa organom držav upravičenk. Načelo decentraliziranega upravljanja ERS pri plačilnem procesu je prikazano v diagramu 1 .

5.

Intervencije ERS se izvajajo v državah in s strani držav, katerih sistemi notranje kontrole so običajno šibki. Pomanjkanje zmogljivosti večine nacionalnih odredbodajalcev v državah upravičenkah ter slabosti pri določanju in uporabi finančnih postopkov in kontrol v izvajalskih organizacijah in pri nadzornikih predstavljajo veliko tveganje za pravilnost transakcij. Težavnost preverjanja povečujejo tudi oddaljenost mnogih lokacij projektov in konflikti v nekaterih regijah.

5.

6.

V letu 2009 so se osmi, deveti in deseti ERS izvajali hkrati. Običajno se vsak sporazum ERS sklene za približno pet let, pri čemer programski cikli navadno sledijo ciklom sporazumov o partnerstvu/konvencij. Čeprav se sredstva pri vsakem ERS dodelijo za pet let, je plačila mogoče izvrševati v daljšem obdobju.

6.

7.

Skupni prispevki držav članic so znašali 3 296 milijonov EUR, prejetih leta 2009. Še vedno se zbirajo sredstva iz devetega ERS.

8.

Deseti ERS obsega obdobje od leta 2008 do 2013. Zagotavlja pomoč Skupnosti v vrednosti 22 682 milijonov EUR, veljati pa je začel 1. julija 2008. Od tega zneska se 21 966 milijonov EUR dodeli AKP, 286 milijonov EUR pa ČDO. Ta zneska vsebujeta sredstva za Sklad za spodbujanje naložb, ki ga upravlja EIB, in sicer 1 500 milijonov EUR za AKP in 30 milijonov EUR za ČDO. In nazadnje, 430 milijonov EUR je namenjenih za odhodke, ki jih ima Komisija pri načrtovanju programov in izvajanju ERS.

9.

V tabeli 2 je prikazana kumulativna poraba sredstev ERS, ki jih upravlja Komisija, in njihovo finančno izvajanje. Leta 2009 so bile napovedi za finančno izvajanje, ki jih je Komisija pripravila za skupne in posamezne obveznosti, presežene, saj so skupne obveznosti dosegle 3 406 milijonov EUR, posamezne obveznosti pa rekordnih 4 140 milijonov EUR. Neto plačila so znašala 3 069 milijonov EUR, kar je predstavljalo 92 % prvotne napovedi. Ta primanjkljaj pojasnjujejo plačila, ki so bila nižja od napovedanih, v državah, za katere velja posvetovalni postopek, določen v členu 96 Sporazuma iz Cotonouja, ali drugi ukrepi za dialog (6), v državah, ki še niso ratificirale Sporazuma iz Cotonouja (7), in v državah, v katerih plačila proračunske podpore niso bila izvršena, ker ni bilo potrjeno izpolnjevanje splošnih ali posebnih pogojev (8). Neporavnana plačila so se povečala za 3 %, kar je glede na razliko med stopnjama skupnih obveznosti in neto plačil, doseženih med letom, razumen delež. Hkrati so se neizkoriščena neporavnana plačila povečala za 23 %, kar pojasnjuje visoka stopnja skupnih obveznosti, prevzetih leta 2007 zaradi porabe preostalih sredstev devetega ERS, ki pa niso privedle do enake stopnje posameznih obveznosti.

9.

Povečanje neporavnanih plačil v letu 2009 pojasnjujeta visoka stopnja obveznosti v letu 2007 in projektni cikel ERS, ki v povprečju traja tri leta, največja plačila pa so običajno izvedena v prvem letu in ob koncu zadnjega leta.

10.

V skladu s finančno uredbo, ki se uporablja za deseti ERS (9), mora Komisija vsako leto poročati o finančnem poslovodenju ERS. Sodišče meni, da so v poročilu o finančnem poslovodenju točno opisani doseganje operativnih ciljev Komisije za proračunsko leto (zlasti pri finančnem izvajanju in dejavnostih kontroliranja) ter finančno stanje in dogodki, ki so pomembno vplivali na dejavnosti, izvedene v letu 2009.

Evropsko računsko sodišče

12, rue Alcide De Gasperi, 1615 Luxembourg, LUKSEMBURG

11.

Opažanja glede zanesljivosti računovodskih izkazov ERS, navedena v odstavkih VI in VII izjave o zanesljivosti, temeljijo na reviziji konsolidiranih računovodskih izkazov (14) in konsolidiranega poročila o finančnem izvajanju osmega, devetega in desetega ERS (15). Pri reviziji je bil uporabljen primeren obseg revizijskih postopkov, ki so bili zasnovani za preverbo dokazov v zvezi z zneski in razkritji na podlagi preizkusov. Pri njej so bila ocenjena uporabljena računovodska načela, pomembne ocene, ki jih je pripravilo vodstvo, in celotna predstavitev konsolidiranih računovodskih izkazov.

12.

Splošna revizijski pristop in metodologija Sodišča v zvezi s pravilnostjo z izkazi povezanih transakcij sta opisana v delu 2 Priloge 1.1 k poglavju 1 letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za leto 2009. Opažanja glede zanesljivosti transakcij ERS, navedena v odstavkih od VIII do X izjave o zanesljivosti, temeljijo na:

13.

Sodišče je prišlo do zaključka, da računovodski izkazi ERS za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2009, pošteno predstavljajo finančno stanje ERS, izide njihovih dejavnosti in denarne tokove za leto, ki se je takrat končalo, v skladu z določbami finančne uredbe in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja.

14.

Računovodski izkazi ERS za leto 2009 so prvi, ki so bili pripravljeni z novim računovodskim sistemom evidentiranja na podlagi nastanka poslovnega dogodka ABAC FED (enak sistem kot za splošni proračun Evropske unije). Uveden je bil februarja 2009 po uspešnem prehodu s prejšnjega sistema računovodstva na podlagi plačil (OLAS). Novi sistem bolje podpira poročanje na podlagi nastanka poslovnega dogodka, na primer z zmanjšanjem števila ročnih popravkov, ki so potrebni za pridobitev računovodskih izkazov na podlagi poslovnega dogodka na koncu leta. Zato je ABAC FED izboljšal računovodsko okolje.

15.

EuropeAid je pri naknadnih kontrolah ugotovil povečano pogostost napak pri kodiranju (16). Čeprav Sodišče pri reviziji računovodskih izkazov ni ugotovilo pomembnih napak, ki bi izhajale iz napak pri kodiranju, te ostajajo zaskrbljujoče, saj lahko vplivajo na točnost podatkov, uporabljenih pri pripravi letnih računovodskih izkazov, zlasti v zvezi z ločitvijo proračunskih let na koncu leta.

15.

Konec leta 2009 so osrednje službe urada EuropeAid ustanovile oddelek za spremljanje kakovosti informacij, kodiranih v CRIS, kar bi moralo še izboljšati zanesljivost podatkov, ki se uporabljajo za pripravo letnih računovodskih izkazov.

Kot poudarja Sodišče, to na letne računovodske izkaze ni imelo bistvenega vpliva.

16.

Komisija je, kot je sporočila v svojem odgovoru na letno poročilo Računskega sodišča o ERS za leto 2008 (17), izboljšala metodo za oceno rezervacije za račune, ki bodo prejeti. Pri reviziji Sodišča je bila potrjena pravilna uporaba te metode in ugotovljeno je bilo, da v znesku vnaprej vračunanih stroškov, razkritih v računovodskih izkazih, ni bilo pomembnih napak.

17.

V opombi 2.2 k računovodskim izkazom o tekočem znesku garancij, prejetih v zvezi s predfinanciranjem, je naveden znesek 413,6 milijona EUR na koncu leta 2009. Sodišče ugotavlja, da je bil ta znesek podcenjen za 82,3 milijona EUR ali 19,9 %.

17.

Komisija ugotavlja, da je Sodišče našlo edino napako v znesku 3,5 milijona EUR v vzorcu 39 pogodb, ki je bil ekstrapoliran.

18.

Znesek garancij za zadržane zneske, razkrit v opombi 5.1 k računovodskim izkazom, je na koncu leta 2009 znašal 186,2 milijona EUR. Sodišče ugotavlja, da je bil ta znesek precenjen za 58,4 milijona EUR ali 31,4 %.

18.

19.

Rezultati preizkušanja transakcij so povzeti v Prilogi 1 .

20.

Sodišče pri reviziji transakcij v zvezi s prihodki v njih ni našlo pomembnih napak.

21.

Sodišče pri reviziji obveznosti ni našlo pomembnih napak, vendar je našlo bistveno pogostost količinsko neopredeljivih napak. Ugotovljene napake so se nanašale na skladnost s pravili za razpise, zakonsko predpisane roke za podpis pogodb in določbe o obveznih garancijah. Glede obveznosti za proračunsko podporo je Sodišče ugotovilo, da je EuropeAid v kontekstu dinamične razlage Komisije (18) na formaliziran in strukturiran način pokazal skladnost z zahtevami Sporazuma iz Cotonouja.

21.

22.

Sodišče pri reviziji plačil ni našlo pomembnih napak (19). Vendar je našlo nekaj napak, ki so analizirane v odstavkih od 23 do 25.

23.

Najpogostejše vrste količinsko opredeljivih napak, odkritih pri plačilih za projekte, so bile:

24.

Količinsko neopredeljive napake so se večinoma nanašale na neizpolnjevanje veljavnih pravil za bančne garancije, kar ima lahko v primeru nesolventnosti izvajalca finančni učinek, in na nepravilne izračune predplačil, ki jih povrnejo izvajalci.

24.

25.

Sodišče je pri reviziji plačil proračunske podpore ugotovilo, da nanje vpliva visoka stopnja količinsko neopredeljivih napak, ker ni formaliziranega in strukturiranega prikaza spoštovanja plačilnih pogojev. Glavno pojasnilo za to je bilo, da v poročilih delegacij o oceni upravljanja javnih financ niso bila pojasnjena merila za oceno napredka (tj. potrebnih ukrepov in doseženih rezultatov v zadevnem obdobju), dosežen napredek in razlogi, zakaj program reforme morda ni bil izveden po načrtu vlade prejemnice. Vendar so takšne napake vplivale predvsem na plačila, izvršena v skladu s sporazumi o financiranju v okviru devetega ERS (pri katerih ni bil zagotovljen jasen okvir za ocenjevanje), in plačila dodatne proračunske podpore, izvršena v okviru mehanizma FLEX za ublažitev posledic krize in sredstev B (nujna pomoč) zaradi ublažitve ekonomskega in socialnega učinka svetovne finančne krize in naraščajočih cen hrane. Razen v enem primeru pri plačilih, izvršenih v skladu s sporazumi o financiranju v okviru desetega ERS, ni bilo takšnih napak (glej odstavek 32).

25.

Da bi okrepila to izboljšanje in odpravila takšne napake, Komisija priznava potrebo po nadaljnji okrepitvi strukturiranega pristopa k prikazovanju napredka pri upravljanju javnih financ. Komisija je zato razvila spremenjen okvir za spremljanje in poročanje o napredku pri upravljanju javnih financ, ki se osredotoča na rezultate, dosežene glede na prvotna osnovna pričakovanja. Spremenjena različica je bila dokončana junija 2010 in poročila držav, ki uporabljajo ta spremenjeni pristop, bodo podlaga za oceno upravičenosti do izplačil za preostanek leta 2010 in naprej. Glede na to Komisija pričakuje, da bo lahko v zvezi s tem v prihodnjih izjavah o zanesljivosti prikazala nadaljnje izboljšanje na ravni količinsko neopredeljivih napak.

Glede instrumentov za nujno pomoč (mehanizem FLEX za ublažitev posledic krize in sredstva B) je Komisija vzpostavila strožji pristop pri ocenjevanju upravičenosti, kar dokazujejo številni tovrstni programi, kjer ni bilo izvedenih izplačil.

26.

Rezultati pregleda sistemov so povzeti v Prilogi 2 .

27.

Kot je omenjeno v odstavku 3, je naloga EuropeAid izvajati večino instrumentov zunanje pomoči (20), financiranih iz splošnega proračuna Evropske unije in Evropskih razvojnih skladov. Zato se opažanja Sodišča o uspešnosti nadzornih in kontrolnih sistemov ter zanesljivosti letnega poročila generalnega direktorja o dejavnostih in njegove izjave nanašajo na celotno področje odgovornosti EuropeAid, če ni drugače navedeno.

28.

Sodišče je ocenilo, da so nadzorni in kontrolni sistemi EuropeAid kot celota delno uspešni.

28.

29.

Sodišče je ocenilo, da so predhodne kontrole, ki jih izvajajo odredbodajalci v osrednjih službah EuropeAid, uspešne.

30.

Sodišče je ocenilo, da so predhodne kontrole, ki jih izvajajo odredbodajalci v delegacijah, delno uspešne pri odkrivanju in popravljanju napak.

30.

31.

Pri plačilih za projekte so bile ugotovljene slabosti pri pregledih upravičenosti odhodkov, izračunih zahtevanih zneskov in razpoložljivosti potrebnih dokazil.

32.

Glede proračunske podpore je revizija Sodišča potrdila izboljšanje, ki ga je Sodišče omenilo v svojem letnem poročilu o ERS za leto 2008 (21). Sporazumi o financiranju v okviru desetega ERS zagotavljajo jasnejše okvire za oceno splošnih pogojev za upravičenost. Glede pogoja za upravičenost v zvezi z upravljanjem javnih financ se sporazumi o financiranju sklicujejo na ocenjevalne sheme, o katerih so se dogovorili vlade, Komisija in drugi donatorji. Med temi shemami so okviri za ocenjevanje uspešnosti, ki naj bi se uporabljali pri skupnih letnih pregledih proračunske podpore. Uporaba takšnih okvirov pri določanju prednostnih ciljev, urnikov in virov informacij, ki bodo uporabljeni, olajšuje formalizirane in strukturirane ocene napredka ter tako spodbuja preglednost sklepov o izplačilu. Vendar posebni pogoji, povezani z izplačevanjem spremenljivih tranš na podlagi uspešnosti, pogosto niso dovolj jasni glede ciljnih vrednosti pri kazalnikih, virov za preverjanje in metod izračuna, kar lahko vpliva na preglednost sklepov o izplačilu.

32.

Komisija priznava pomembnost podobne jasnosti pri posebnih pogojih za izplačila na podlagi uspešnosti. Kjer je primerno, želi Komisija s spremembami posameznih sporazumov o financiranju formalno obravnavati posebna opažanja Sodišča v zvezi s tem. Hkrati je tej zadevi posvečena večja pozornost med postopkom vzajemnega ocenjevanja urada EuropeAid (skupina za zagotavljanje kakovosti) za obravnavo novih programov.

33.

Druga izboljšava, ugotovljena za leto 2009, je uvedba novih navodil Komisije za proračunsko podporo šibkim državam, ki zahtevajo, da je pred odobritvijo proračunske podpore vzpostavljenih nekaj zelo osnovnih elementov pri sistemih upravljanja javnih financ. Komisija je uvedla tudi spremenjen finančni krog, ki določa bolj logično zaporedje finančnih in operativnih pregledov v postopku odobritve plačila.

33.

34.

Sodišče je ocenilo, da sta bila spremljanje in nadzor, ki so ju izvajale delegacije, delno uspešna.

35.

Kot v prejšnjih letih je Sodišče ugotovilo, da je pomanjkanje zmogljivosti večine nacionalnih odredbodajalcev v državah upravičenkah povzročilo slabo dokumentirane in neuspešne preglede. Delegacije pogosto zagotovijo tehnično pomoč za krepitev teh zmogljivosti, vendar so rezultati pogosto omejeni, bodisi ker nacionalni odredbodajalci svojih nalog ne opravljajo ustrezno bodisi ker so sredstva omejena ali se osebje pogosto menjava.

35.

36.

Sodišče je pri reviziji ugotovilo tudi pomanjkljivosti v finančnih postopkih in kontrolah, ki so jih vzpostavili izvajalske organizacije in nadzorniki:

36.

37.

Delegacije so se na splošno zavedale teh slabosti in so se na te kontrole zanašale le v omejenem obsegu, tako da so na primer ponovile nekatere preglede, zahtevale obvezne revizije in revizije na podlagi tveganja ali preverjanje odhodkov pred finančnim obračunom projektov ali pa naročale tehnične revizije tekočih javnih naročil gradenj. Vendar imajo delegacije omejena sredstva, kar pogosto omejuje njihovo sposobnost za izvedbo nekaterih dejavnosti, kot so spremljanje projektov na kraju samem, usposabljanje vodstva projekta in podpora zanj.

37.

38.

Sodišče je ocenilo, da sta spremljanje in nadzor, ki ju izvajajo osrednje službe EuropeAid, uspešne.

39.

Revizije, ki se naročijo v skladu z okvirnim sporazumom za naročila, zagotavljajo koristne informacije o slabostih, ki vplivajo na kontrolne sisteme projektov, ter o stopnji in vrsti potencialno neupravičenih odhodkov. Osrednje službe EuropeAid letno analizirajo te rezultate in z izvajalskimi organizacijami ukrepajo glede ponavljajočih se ugotovitev, med katere spadata manjkajoča ali neustrezna dokumentacija in uporaba nepravilnih postopkov oddaje javnega naročila. Osrednje službe EuropeAid zlasti pripravljajo sklop orodij za finančno poslovodenje, ki naj bi odpravil vzroke napak s povečanjem poznavanja in razumevanja pravil finančnega poslovodenja v teh izvajalskih organizacijah. Osrednje službe EuropeAid so leta 2009 opravile 14 obiskov zaradi preverjanja. Poleg tega so obiske delegacij na lastno pobudo izvedli tudi direktorati, odgovorni za posamezna geografska območja. Vse to je privedlo do koristnega usposabljanja in podpore ter relevantnih priporočil za izboljšanje notranje kontrole v pregledanih delegacijah.

39.

40.

Osrednje službe EuropeAid so analizirale poročila delegacij o upravljanju zunanje pomoči, ki jih te pripravijo dvakrat letno, kar je pokazalo, da uspešno izvajanje pomoči najpogosteje ovirajo pogoste menjave osebja in težave pri pridobivanju uslužbencev s primernim strokovnim znanjem, zlasti za šibke države. Število nezasedenih delovnih mest v delegacijah je bilo vključeno v register za spremljanje tveganj EuropeAid kot kritično tveganje za leto 2010.

40.

41.

Osrednje službe EuropeAid z naknadnimi kontrolami transakcij spremljajo vprašanja skladnosti s predpisi. Leta 2009 so se odločile, da obseg teh kontrol od leta 2010 razširijo na skladnost s sporazumi o financiranju in postopki javnih naročil. Poleg tega namerava EuropeAid leta 2010 izvesti splošni pregled svojega pristopa, da bi preučil načine za nadaljnje izboljšanje relevantnosti in uspešnosti teh kontrol pri pregledovanju zakonitosti z izkazi povezanih transakcij in kakovosti predhodnih kontrol, ki jih izvajajo odredbodajalci.

42.

Sodišče je ocenilo, da so zunanje revizije osrednjih služb EuropeAid uspešne, zunanje revizije delegacij pa delno uspešne.

43.

Pri reviziji je Sodišče ugotovilo, da se je upravljanje zunanjih revizij leta 2009 močno izboljšalo. Letni revizijski načrti so bili pripravljeni na osnovi strukturiranih ocen tveganja, izvedenih v skladu s smernicami EuropeAid. Revizije so bile izvedene pravočasno, stopnja izvedbe konsolidiranega letnega revizijskega načrta pa se je v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšala.

44.

Nova revizijska pooblastila, sprejeta oktobra 2007, so se ustrezno uporabljala, kar je spodbujalo bolj standardiziran revizijski pristop. V primerih, ki jih je preučilo Sodišče, je prišlo do nadaljnjega ukrepanja na podlagi revizijskih zaključkov, zlasti pri finančnih popravkih neupravičenih zneskov z izterjavami ali odbitki od naslednjih ali končnih plačil. Vendar poln učinek izboljšanih revizijskih pooblastil leta 2009 še ni bil opazen, saj je veliko končnih revizijskih poročil še vedno temeljilo na prejšnjih revizijskih pooblastilih, ki so bila manj natančna, zlasti glede ubeseditve revizijskega mnenja.

44.

45.

Ostaja več področij, na katerih so potrebne izboljšave. Omejeno število uslužbencev v delegacijah omejuje njihovo zmogljivost za izvajanje revizij na podlagi tveganja, saj se prednost namenja obveznim revizijam. Omejeno število negativno vpliva tudi na trajanje procesa revizijskega razčiščevanja, kar prinaša tveganje, da neupravičenih odhodkov ne bo več mogoče izterjati.

45.

V letu 2009 je urad EuropeAid nadaljeval s prizadevanji na revizijskem področju in izvedel šest programov usposabljanja ERS, ki so vključevali 15 delegacij, udeležilo pa se jih je 180 članov osebja delegacij in 220 zunanjih sodelavcev (osebje iz uradov nacionalnih odredbodajalcev, ministrstva, vodje projektov, nevladne organizacije in revizijske družbe).

46.

Sistem revizije CRIS je povečal zmogljivost EuropeAid za spremljanje revizijskih dejavnosti, zbiranje in analiziranje revizijskih ugotovitev in priporočil ter ukrepanje na njihovi podlagi. Vendar kljub opominom osrednjih služb EuropeAid in posodobljenim smernicam tako kot v prejšnjih letih (22) nekatere delegacije podatkov ne evidentirajo pravočasno in v celoti. To vpliva na zanesljivost kumuliranih podatkov, ki se uporabljajo kot informacije o upravljanju, kot so vrsta revizijskih mnenj in stopnje neupravičenih odhodkov. Poleg tega revizija CRIS ne daje vedno točnih podatkov o stroških revizij, prav tako pa ni zasnovana za zagotavljanje informacij o finančnih popravkih, ki so rezultat revizij. Posledično EuropeAid še ne izkorišča v celoti vseh možnosti, ki jih prinaša to orodje, zlasti za zagotavljanje stroškovne učinkovitosti svoje revizijske strategije.

46.

47.

Sodišče je ocenilo, da je notranje revidiranje delno uspešno.

47.

48.

Oddelek za notranjo revizijo je deloval v skladu s svojim ciljem, ki je bil generalnemu direktorju nuditi zagotovilo o uspešnosti in učinkovitosti procesov obvladovanja tveganja, kontrole in notranjega vodenja. Vendar je njegovo operativno zmogljivost močno oviralo pomanjkanje osebja, na katerega ni mogel vplivati, vključno z odsotnostjo vodje enote, ki je trajala skoraj vse leto. Zato oddelek za notranjo revizijo ni mogel v celoti izvesti svojega delovnega načrta za leto 2009. Služba za notranjo revizijo je v svojem poročilu o drugi reviziji, izvedeni v okviru nadaljnjega ukrepanja v zvezi s potrditvijo samoocene oddelka za notranjo revizijo v EuropeAid, znova omenila, kako veliko časa potrebuje uprava EuropeAid za upoštevanje priporočil tega oddelka.

49.

Rezultati pregleda poslovodske predstavitve Komisije so povzeti v Prilogi 3 .

50.

Letno poročilo o dejavnostih daje pošteno sliko izvajanja in rezultatov različnih vzpostavljenih nadzornih in kontrolnih sistemov. Je jasno in informativno, predvsem zaradi uporabe kvantitativnih kazalnikov. V njem je navedeno, da EuropeAid glede na zasnovo in rezultate svoje večletne strukture kontrol meni, da si preostala stopnja napak v njegovem portfelju ne zasluži pridržka v izjavi generalnega direktorja o zanesljivosti (23). Vendar niso navedeni dokazi, ki bi podpirali to trditev. Ker ni ključnega kazalnika za ocenjeni finančni učinek stopnje napak, ki je preostala po izvedbi vseh predhodnih in naknadnih kontrol (24), EuropeAid ne more dokazati, da finančni učinek pomanjkljivosti in napak ostaja pod merili pomembnosti, ki so bila določena.

50.

51.

Generalni direktor EuropeAid je o proračunskem letu 2009 izjavil, da je pridobil razumno zagotovilo, da so obstoječi kontrolni postopki nudili potrebna jamstva o pravilnost transakcij. Revizija, ki jo je opravilo Sodišče, ne potrjuje te trditve. Pri njej je bilo ugotovljeno, da so sistemi EuropeAid delno uspešni in so na plačila kot celoto vplivale pomembne napake; pri plačilih v okviru ERS ni bilo pomembnih napak, vendar so takšne napake vplivale na plačila, ki jih je izvršil EuropeAid iz splošnega proračuna Skupnosti za zunanje odnose in razvoj (25). Sodišče meni, da izjava generalnega direktorja in letno poročilo o dejavnostih vsebujeta delno pošteno oceno finančnega poslovodenja glede pravilnosti.

52.

Sodišče je na podlagi svojega revizijskega dela prišlo do zaključka, da računovodski izkazi ERS za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2009, v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavljajo finančno stanje ERS in rezultate njihovih dejavnosti ter denarne tokove za leto, ki se je takrat končalo, v skladu z določbami finančne uredbe in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja. Opozarja na opažanja v odstavkih 17 in 18 o zneskih garancij.

53.

Glede proračunskega leta, ki se je končalo 31. decembra 2009, Sodišče na podlagi svojega revizijskega dela meni, da:

54.

Kot je bilo ugotovljeno že v letnem poročilu Računskega sodišča o ERS za leto 2008 (26), je EuropeAid vzpostavil obširno strategijo kontrol. Leta 2009 je še naprej močno izboljševal zasnovo in izvajanje svojih nadzornih in kontrolnih sistemov, toda na nekaterih področjih so še ostale slabosti. Sodišče je na podlagi svojega revizijskega dela prišlo do zaključka, da so nadzorni in kontrolni sistemi EuropeAid delno uspešno zagotavljali pravilnost plačil. V tem okviru bi bilo treba razmisliti o naslednjih priporočilih:

54.

(a)

EuropeAid bi moral v okviru načrtovanega pregleda svoje skupne kontrolne strategije razviti ključni kazalnik ocenjenega finančnega učinka stopnje napak, ki je preostala po izvedbi vseh predhodnih in naknadnih kontrol, na primer na podlagi pregleda reprezentativnega vzorca zaključenih projektov;

(a)

(b)

EuropeAid bi moral v okviru tega pregleda oceniti stroškovno učinkovitost različnih kontrol, zlasti sistema naknadnih kontrol transakcij;

(b)

(c)

EuropeAid bi moral končati in razširjati sklop orodij za finančno poslovodenje, namenjen ugotavljanju tveganja napak pri delovanju na ravni izvajalskih organizacij, izvajalcev in upravičencev, da bi zagotovil ustrezno poznavanje pravil za finančno poslovodenje in upravičenost;

(c)

(d)

EuropeAid bi moral nadaljevati svoja prizadevanja za zagotovitev, da delegacije evidentirajo podatke v revizijo CRIS celovito in pravočasno;

(d)

(e)

zasnovo revizije CRIS bi bilo treba spremeniti tako, da bi zagotavljala informacije o zneskih končnih neupravičenih odhodkov in finančnih popravkov, izvedenih po koncu procesa revizijskega razčiščevanja z revidirancem.

(e)

55.

Glede proračunske podpore Sodišče priporoča, naj:

(a)

EuropeAid zagotovi, da bodo v posebnih pogojih za spremenljive tranše, ki temeljijo na uspešnosti, jasno določeni kazalniki, cilji, metode izračuna in viri za preverjanje;

(a)

(b)

EuropeAid zagotovi, da bodo poročila delegacij vsebovala strukturiran in formaliziran prikaz napredka pri upravljanju javnih financ, tako da bodo v njih jasno navedeni merila za oceno napredka (tj. rezultatov, ki jih je morala država prejemnica doseči v zadevnem obdobju), dosežen napredek in razlogi, zakaj program reforme morda ni bil izveden po načrtu.

(b)