Razpis za zbiranje predlogov

Evropska investicijska banka ponuja finančno pomoč za dve novi področji programa EIBURS, ki je del ukrepa za spodbujanje univerzitetnih raziskav

2009/C 155/05

Večina institucionalnih odnosov Evropske investicijske banke z univerzami poteka prek njenega ukrepa za spodbujanje univerzitetnih raziskav, ki ga sestavljajo trije različni programi:

EIBURS zagotavlja nepovratna sredstva univerzitetnim raziskovalnim centrom, dejavnim na raziskovalnih področjih in temah, ki banko najbolj zanimajo. Finančna pomoč EIB, ki znaša do 100 000 EUR na leto in traja tri leta, se dodeli v razpisnem postopku zainteresiranim univerzitetnim oddelkom ali raziskovalnim centrom, ki so povezani z univerzami v Evropski uniji, državah pristopnicah ali državah v pristopu ter imajo priznano strokovno znanje in izkušnje na področjih, ki jih je izbrala EIB. Izbrana prijava bo morala zagotoviti razne rezultate (raziskave, organizacijo tečajev in seminarjev, mreženje, razširjanje izsledkov itd.), ki bodo opredeljeni v pogodbi z EIB.

V študijskem letu 2009/2010 sta bili za program EIBURS izbrani dve novi raziskovalni področji, in sicer:

—   Razvoj javnih e-storitev v Evropi

Tako prenovljena lizbonska strategija kot tudi Evropski načrt za oživitev gospodarstva ugotavljata, da bi bilo treba v vsej Evropi vzpostaviti infrastrukturo za visokohitrostni širokopasovni dostop, saj naj bi bila ključnega pomena za hitrejšo uvedbo programov e-storitev, ki povečujejo produktivnost. Ker zgolj tržne spodbude na začetku morda ne bodo dovolj za uvajanje teh programov, bi moral javni sektor odigrati glavno vlogo pri spodbujanju povpraševanja po njih. Samo tako bi postavitev potrebne infrastrukture sčasoma postala ekonomsko upravičena. Hkrati bi lahko produktivnost bistveno povečal tudi javni sektor sam, če bi obstoječe storitve ponudil na nov, učinkovitejši način ali celo razvil nove. Javni sektor bi torej lahko po eni strani vlagal v potrebno infrastrukturno omrežje (upoštevajoč, da je slednje javno dobro in glede na potrebo po odprtem dostopu), po drugi strani pa določal vrste storitev, ki naj bi jih omogočala takšna infrastruktura (pristop na podlagi pričakovanih rezultatov).

Raziskovalni program naj bi ocenil možne uporabnosti različnih vrst e-storitev (npr. e-uprave, e-zdravstva, e-študija), določil vlogo zasebnega in javnega sektorja ter ugotovil stroškovno najučinkovitejše načine izvedbe (še zlasti v modelu javno-zasebnih partnerstev). Upoštevati bi moral nove ukrepe Evropske unije, na primer pobudo za vodilni trg in predkomercialna naročila, ki naj bi javnemu sektorju zagotovili vodilno vlogo pri spodbujanju nastajanja novih trgov. Odražal naj bi tudi javni interes za razvoj pobud na strani povpraševanja, ki bi temeljile na programih informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v drugih sektorjih, kot sta promet in zlasti energetika, kjer je z IKT mogoče pomembno povečati energetsko učinkovitost.

Projekt lahko vključuje tudi dodatne raziskovalne dejavnosti, ki bi jih univerzitetno središče želelo izvesti s pomočjo sponzorjev , med drugim (i) organizacijo tečajev in seminarjev; (ii) oblikovanje podatkovnih zbirk in anket; ter (iii) poglobljene študije primerov.

—   Finančno-ekonomska presoja vplivov na okolje

Finančno-ekonomska presoja okolja in njegovega pomena za človekovo blaginjo je še zlasti pomembna z vidika medsebojno povezanih vprašanj podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti, ki naj bi po pričakovanjih bili glavni temi 21. stoletja po vsem svetu.

Podnebne spremembe se že dogajajo: naš planet se segreva, kar povzroča tudi druge spremembe, vse to pa le še povečuje obstoječe nevarnosti, ki pretijo ekosistemom in biotski raznovrstnosti.

Zaradi uničevanja in drobitve habitatov so ogroženi predvsem ekosistemi, kot so gozdovi, mokrišča in obalna območja. Posledično so ogrožene tudi različne storitve, ki nam jih ti ekosistemi nudijo – na primer protipoplavna zaščita, opraševanje, ohranjanje zdravih tal in skladiščenje ogljika. Če želimo takšne storitve uživati tudi v prihodnje, moramo zagotoviti dolgoročno delovanje ekosistemov. Zdravi ekosistemi so bolj odporni proti posledicam podnebnih sprememb in s tem povezani vremenski spremenljivosti.

Glede na vsa ta dejstva ter dosedanje ugotovitve raziskav in empirične dokaze Evropska investicijska banka vabi zainteresirane, da predložijo predloge raziskav z enega ali obeh spodaj navedenih medsebojno povezanih področij:

Rok za oddajo prijav je 30. september 2009. Prijave, oddane po tem roku, ne bodo upoštevane. Prijave pošljite na:

To the attention of Ms. Luisa Ferreira, Co-ordinator.

Več informacij o izbirnem postopku v programu EIBURS ter o drugih programih in mehanizmih je objavljenih na: www.eib.org/universities