4.6.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 124/17 |
SODBA SODIŠČA
z dne 19. decembra 2008
v združenih zadevah E-11/07 in E-1/08 Olga Rindal (zadeva E-11/07); Therese Slinning, ki jo zastopa zakoniti skrbnik Olav Slinning (zadeva E-1/08) in Norveška država, ki jo zastopa komisija za oprostitve in pritožbe v zvezi z zdravljenji v tujini;
(socialna varnost – svoboda opravljanja storitev – nacionalni sistemi zdravstvenega zavarovanja – stroški bolnišničnega zdravljenja, nastali v drugi državi EGP – eksperimentalno in testno zdravljenje)
2009/C 124/07
V združenih zadevah E-11/07 in E-1/08 Olge Rindal (zadeva E-11/07) in Therese Slinning (zadeva E-1/08) proti državi Norveški, ki jo zastopa komisija za oprostitve in pritožbe v zvezi z zdravljenji v tujini – katere predmet je ZAHTEVA, ki sta jo na sodišče vložila Borgarting lagmannsrett (drugostopenjsko sodišče v Borgartingu) in Oslo tingrett (okrajno sodišče v Oslu), v zvezi z razlago pravil o prostem pretoku storitev v Evropskem gospodarskem prostoru, zlasti razlago členov 36 in 37 Sporazuma EGP ter člena 22 Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, kakor je bila prilagojena Sporazumu EGP s Protokolom I k Sporazumu – je Sodišče, ki ga sestavljajo Carl Baudenbacher, predsednik in sodnik poročevalec, ter Henrik Bull in Thorgeir Örlygsson, sodnika, dne 19. decembra 2008 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:
1. |
Zavrnitev kritja stroškov zdravljenja v tujini, ki ga je treba v skladu z mednarodnimi zdravstvenimi pravili obravnavati kot eksperimentalno ali testno zdravljenje, kadar pacient v matični državi ni upravičen do takega zdravljenja, je lahko združljiva s členoma 36 in 37 Sporazuma EGP. Prvič, to velja, če sistem za povračilo stroškov zdravljenja v tujini tistih oseb, ki se zdravijo v tujini, ne obremenjuje bolj kot onih, ki se zdravijo v bolnišnicah v okviru sistema socialne varnosti matične države. Drugič, to velja tudi, če je večja obremenitev posledica uporabe potrebnih in upravičenih sredstev za dosego ciljev, zaradi katerih so omejitve prostega pretoka bolnišničnih storitev lahko zakonsko upravičene. |
2. |
Dejstvo, da je sama metoda zdravljenja mednarodno priznana in dokumentirana za drugačne zdravstvene indikacije, kot jih ima zadevna pacientka, je nepomembno. Pri odgovoru na prvo vprašanje je nepomembno, da je treba zadevno metodo zdravljenja obravnavati, kot da se je začela izvajati v pacientkini matični državi, ki jo zagotavlja samo v obliki raziskovalnih projektov oziroma izjemoma, o čemer se odloča za vsak primer posebej. Prav tako ni pomembno, da matična država razmišlja o izvajanju te metode v prihodnosti. |
3. |
Zavrnitev kritja stroškov bolnišničnega zdravljenja v tujini je lahko združljiva s členoma 36 in 37 Sporazuma EGP, če ima pacient v matični državi v sprejemljivem roku na voljo zdravljenje, ki je po mednarodno priznanih metodah ustrezno. Pri odgovoru na tretje vprašanje je nepomembno, da pacientka, ki se je namesto za ustrezno zdravljenje v matični državi odločila za zdravljenje v tujini, za stroške zdravljenja v tujini ne prejme kritja stroškov v takšni višini, kot bi stalo ustrezno zdravljenje, zagotovljeno v matični državi. |
4. |
Pri odgovoru na prvo vprašanje in na prvi odstavek tretjega vprašanja je nepomembno, da
V zvezi s prvim odstavkom tretjega vprašanja pa bi lahko bilo pomembno, da zadevni pacientki dejansko ni bilo ponujeno ustrezno zdravljenje v matični državi v roku, ki je sprejemljiv z zdravniškega vidika. To je lahko pomembno, kadar matična država zavrne kritje stroškov zdravljenja v tujini v primeru, ko v roku, ki je sprejemljiv z zdravniškega vidika, ni mogla izpolniti obveznosti po lastnem pravu socialne varnosti, da pacientki zagotovi zdravljenje v eni od svojih bolnišnic. |