30.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 224/35

—

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prvi del

—

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Drugi del

—

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Tretji del

—

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del

1.1

Odbor odobrava uvedbo regulativnega postopka s pregledom v sistem komitologije ter prilagoditev štirih svežnjev direktiv in uredb temu postopku.

1.2

Odbor ugotavlja, da je predlog Komisije, da se nujno spremenijo nekateri akti (1), v skladu s Sklepom 2006/512/ES in s skupno izjavo, ki navaja tako seznam aktov, ki jih je treba čim prej prilagoditi, kakor odpravo omejitev trajanja uresničevanja Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.

1.3

Odbor priporoča, da se uredbe v skladu s Sklepom 2006/512/ES sprejmejo pravočasno, preden začne veljati Lizbonska pogodba.

1.4

Odbor opozarja, da Lizbonska pogodba uvaja novo hierarhijo zakonodaje z razlikovanjem zakonodajnih, delegiranih in izvedbenih aktov, pri čemer imata Parlament in Svet enaka pooblastila pri opredeljevanju oblik nadzora teh aktov.

1.5

Odbor poudarja pomen:

1.6

Odbor poudarja pomen kar največje transparentnosti postopkov komitologije in njihove razumljivosti za osebe, ki prebivajo v EU, zlasti za tiste, na katere se ti akti neposredno nanašajo.

1.7

Odbor poudarja, da je treba v celoti izvajati člen 8a Lizbonske pogodbe, ki določa, da je treba odločitve sprejemati v kar najtesnejši povezavi z državljani, ter državljanom in civilni družbi omogočiti popoln dostop do informacij.

1.8

Na koncu Odbor zahteva, naj se oceni učinek izvajanja novega postopka, in naj se Parlamentu, Svetu in Odboru redno poroča o učinkovitosti, transparentnosti in širjenju informacij.

2.1

Svet je 17. julija 2006 (2) spremenil sklep o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3), tako da je dodal nov regulativni postopek s pregledom. S pomočjo tega postopka bo zakonodajalec lahko nasprotoval sprejetju „kvazi zakonodajnih“ ukrepov – to so splošni ukrepi, s katerimi naj bi spremenili nebistvene določbe osnovnega akta, sprejetega po postopku soodločanja – če bo presodil, da osnutek ukrepov presega v osnovnem aktu predvidena izvedbena pooblastila ali da ni v skladu s ciljem ali vsebino akta ali da ne spoštuje načel subsidiarnosti ali sorazmernosti.

2.2

Gre za tipičen postopek v sistemu komitologije; s tem izrazom označujemo postopke, s pomočjo katerih Komisija v skladu s členom 202 Pogodbe o ustanovitvi ES uresničuje pooblastila za izvajanje zakonodajnih aktov Skupnosti; to so akti, ki jih sprejmeta Parlament in Svet ali samo Svet v enem od postopkov odločanja, določenih v Pogodbi o ustanovitvi ES (posvetovanje, soodločanje, sodelovanje, privolitev).

2.3

Pet postopkov komitologije (posvetovanje, upravljanje, regulativni postopek, regulativni postopek s pregledom in ohranjanje), ki jih opredeljuje Sklep Sveta 1999/468/ES, spremenjen s Sklepom 2006/512/E, predvideva obveznost Komisije, da predloži osnutke ukrepov odborom, sestavljenih iz predstavnikov uprav držav članic.

2.4

Evropski parlament, Svet in Komisija so oktobra 2006 sprejeli skupno izjavo (4), v kateri naštevajo različne že veljavne akte, ki jih je treba nujno prilagoditi novemu postopku, hkrati pa izražajo zadovoljstvo nad sprejetjem Sklepa 2006/512/ES Sveta, ki Sklepu 1999/468/ES dodaja nov postopek, imenovan „regulativni postopek s pregledom“. Ta zakonodajalcu omogoča nadzorovati sprejemanje „kvazi zakonodajnih“ ukrepov za izvajanje akta, sprejetega po postopku soodločanja.

2.5

Evropski parlament in Svet priznavata, brez poseganja v prerogative zakonodajnih organov, da je treba v skladu z načeli dobre zakonodaje izvedbena pooblastila dodeliti Komisiji brez časovne omejitve. Kljub temu pa menita, da bi v primeru potrebe po prilagoditvi lahko klavzula, v skladu s katero mora Komisija predstaviti predlog za spremembo ali odpravo določb o dodelitvi izvedbenih pooblastil, izboljšala pregled, ki ga opravi zakonodajalec.

2.6

Novi postopek se bo takoj, ko bo začel veljati, uporabljal za „kvazi zakonodajne“ ukrepe, predvidene v aktih, ki se bodo sprejemali po postopku soodločanja, vključno s tistimi, predvidenimi v aktih, ki se bodo v prihodnje sprejemali na področju finančnih storitev (akti „Lamafalussy“) (5).

2.7

Da bi se novi postopek lahko uporabljal tudi za že veljavne akte, sprejete po postopku soodločanja, je treba te prilagoditi v skladu z veljavnimi postopki, tako da se postopek iz člena 5 Sklepa 1999/568/ES nadomesti z regulativnim postopkom s pregledom, vsakič ko gre za ukrepe s področja njegove uporabe.

2.8

Komisija je decembra 2006 sprejela ustreznih 25 predlogov (6), o katerih je Odbor lahko podal svoje mnenje (7).

2.8.1

Kadar temeljni akt, sprejet po postopku iz člena 251 Pogodbe, predvideva sprejetje splošnih ukrepov s ciljem spremembe nebistvenih določb tega akta, vključno s črtanjem nekaterih določb ali dodajanjem novih nebistvenih določb, je treba uporabiti regulativni postopek s pregledom.

2.8.2

Predstavnik Komisije predloži osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti, odboru za regulativni postopek s pregledom, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

2.8.3

Če so ukrepi, ki jih načrtuje Komisija, skladni z mnenjem odbora, se uporabi naslednji postopek:

2.8.4

Če ukrepi, ki jih načrtuje Komisija, niso skladni z mnenjem odbora, ali če mnenja ni, se uporabi naslednji postopek:

2.9

Sedanji predlogi uredb so odziv na zahtevo po prilagoditvi aktov, ki so bili sprejeti po postopku iz člena 251 Pogodbe, v skladu s postopki, ki se uporabljajo na področjih kmetijstva, zaposlovanja, humanitarne pomoči, podjetništva, okolja, evropske statistike, notranjega trga, zdravja in varstva potrošnikov, energije in prometa ter informacijske družbe.

3.1

Predlogi Komisije so namenjeni spremembam uredb in direktiv (8), za katere velja postopek iz člena 251 Pogodbe, da bi jih prilagodili novim postopkom, ki jih določa sklep 1999/468/ES Sveta, ki je bil spremenjen s sklepom 2006/512/ES.

3.2

Načeloma gre – v skladu s prednostnimi nalogami politik EU o boljši pripravi zakonodaje (9) – za potrebne prilagoditve in posodobitve, da bi lahko bolje izvajali ustrezne akte, sprejete v skladu s členom 251 PES.

4.1

Odbor v celoti podpira razlikovanje med zakonodajnimi in izvedbenimi instrumenti, ki bo z Lizbonsko pogodbo prineslo novo opredelitev delegiranih aktov, kar bo omogočilo poenostaviti in racionalizirati zakonodajne in regulativne akte EU (10) ter ohraniti sistem demokratičnega parlamentarnega nadzora izvedbenih pooblastil Komisije.

4.2

Odbor zato pozdravlja uvedbo regulativnega postopka s pregledom v sistem komitologije, ki Svetu in Parlamentu omogoča, da pregledata in morebiti spremenita izvedbene določbe, ki jih je sprejela Komisija v primerih, ko ji zakonodajni akt priznava pravico do uresničevanja izvedbenih pooblastil na nekaterih področjih, ne pa tudi pooblastil za bistvene spremembe.

4.3

Odbor priporoča, da se uredbe za prilagoditev štirih svežnjev direktiv in uredb v skladu s Sklepom 2006/512/ES sprejmejo pravočasno, preden začne veljati Lizbonska pogodba.

4.4

Odbor opozarja, da Lizbonska pogodba uvaja novo hierarhijo zakonodaje z razlikovanjem med zakonodajnimi, delegiranimi in izvedbenimi akti (11), čeprav ohranja sedanje izraze (direktive, uredbe, odločbe): Parlament in svet bosta imela enaka pooblastila pri opredeljevanju oblik nadzora delegiranih in izvedbenih aktov (komitologija) (12).

4.5

Odbor poudarja pomen:

4.6

Odbor ponovno poudarja že izraženo mnenje, da „bi morali biti postopki komitologije, ki vključujejo samo predstavnike Komisije in vlad držav članic ter so glede na naravo ustanovljenega odbora, namenjeni upravljanju, posvetovanju ali ureditvi na podlagi spremljanja in izvajanja zakonodajnih aktov, bolj pregledni in razumljivi za osebe, ki prebivajo v Evropi, predvsem pa za tiste, ki jih ti akti zadevajo“ (13).

4.7

Zato Odbor poudarja potrebo po tem, da se v celoti izvaja člen 8a Lizbonske pogodbe, ki predvideva, da se odločitve sprejemajo v kar najtesnejši povezavi z državljani, saj se tako vsem državljanom in civilni družbi zagotovi največja transparentnost in dostopnost aktov Skupnosti.

4.8

Zato je po mnenju Odbora treba na koncu oceniti učinek izvajanja tega novega postopka, tako da se Parlamentu, Svetu in Odboru predložijo periodična poročila o učinkovitosti, transparentnosti ter razširjanju uporabnikom prijaznih in vsem dostopnih informacij v zvezi z delegiranimi akti Skupnosti, da bi omogočili nadzor nad njihovim izvajanjem, ki kombinira tako regulativne kot povsem izvedbene ukrepe.

—

na prvi ravni poteka zakonodajna dejavnost v strogem pomenu besede (sprejemanje uredb ali direktiv po postopku soodločanja). V tej fazi se Evropska komisija, ko gre za sektor vrednostnih papirjev, pred predložitvijo zakonodajnih predlogov posvetuje z Evropskim odborom za vrednostne papirje (ESC), ki ga sestavljajo predstavniki vseh držav članic;

—

druga raven zajema izvedbene določbe, ki jih pripravlja Komisija, na podlagi pooblastil zakonodajnega akta, v skladu z regulativnim postopkom (zdaj regulativnim postopkom s pregledom). V tej fazi Komisija – na podlagi strokovnega mnenja Odbora evropskih regulativnih organov s področja vrednostnih papirjev(CESR), ki ga sestavljajo predstavniki nacionalnih regulativnih in nadzornih organov za ta sektor – pripravi osnutek izvedbenih ukrepov in ga predloži Evropskemu odboru za vrednostne papirje (ESC), da o njem poda mnenje;

—

tretja raven odločanja zajema, v primeru sektorja vrednostnih papirjev, neformalno usklajevanje ESC glede delovanja nacionalnih regulativnih in nadzornih organov za sektor vrednostnih papirjev, da bi zagotovili enotno in skladno izvajanje določb, sprejetih na prvih dveh ravneh;

—

četrta raven odločanja je raven zakonodajnega in upravnega prenosa določb Skupnosti v zakonodajo držav članic ter njihov nadzor, ki ga izvaja Evropska komisija.