4.8.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 183/25


Pritožba, ki jo je vložila Komisija Evropskih skupnosti 14. junija 2007 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (prvi senat), razglašeno 29. marca 2007 v zadevi Scott S. A, ob podpori Francoske republike, proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-366/00

(Zadeva C-290/07)

(2007/C 183/45)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: J. Flett)

Druge stranke v postopku: Scott SA, Francoska republika

Predlogi pritožnice:

Pritožnica predlaga Sodišču naj:

izpodbijano sodbo razveljavi;

dokončno razsodi o sporu, ki so predmet te pritožbe. Podredno Komisija predlaga Sodišču, naj vsako vprašanje, za katero Sodišče odloči, da stanje postopka ne dopušča dokončne sodbe, vrne Sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

tožeča stranka nosi svoje stroške in stroške, ki jih je Komisija priglasila v postopku pred Sodiščem in Sodiščem prve stopnje; Francoska republika naj nosi svoje stroške.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi štirje pritožbeni razlogi se nanašajo na napačno uporabo prava v izpodbijani sodbi glede procesnih pravic tretjih oseb in procesnih obveznostih Komisije v postopkih o državni pomoči:

 

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na izločitev dodatnih navedb družbe Scott z dne 24. decembra 1999, ki so bile poslane trinajst mesecev po preteku določenega roka, iz upravnega spisa.

 

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je Komisija imela procesno obveznost, da da Franciji na voljo dodatno možnost za predložitev domnevnih ocen.

 

Tretji pritožbeni razlog se nanaša na ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je Komisija imela procesno obveznost, da da družbi Scott na voljo dodatno priložnost za vložitev stališč.

 

Četrti pritožbeni razlog se nanaša na ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je Komisija imela procesno obveznost, da uporabi „zunanjega strokovnjaka“.

V zvezi s temi vprašanji Komisija navaja, da izpodbijana sodba ne navaja niti ne uporabi pravilnega pravnega standarda: ali je Komisija kršila bistveno določbo postopka. Poleg tega izpodbijana sodba ni mogla zakonito razsoditi o teh vprašanjih, ker tožba družbe Scott ni vsebovala nobenega od takih razlogov za razglasitev ničnosti. V vsakem primeru Komisija navaja, da ni prišlo do kršitve bistvenih določb postopka. Takih zahtev ni v pravilih postopka; in izpodbijana sodba ne bi smela „podeliti“ takih pravic ali naložiti obveznosti na podlagi zmotnih preudarkov, navedenih v izpodbijani sodbi. Nazadnje, ni bilo kršitve bistvenih določb postopka:

 

Izločena dodatna pojasnila družbe Scott so bila vsebovana v repliki Francije z dne 21. februarja 2000, ki je bila vključena v upravni spis in je bila obravnavana v izpodbijani sodbi.

 

Glede na štiri zahteve za podatke in odredbo o predložitvi podatkov Komisija ni bila dolžna dati Franciji še ene možnosti za predložitev domnevnih ocen.

 

Družba Scott je imela veliko priložnosti, da preloži stališča, in je sodelovala zlasti pri odgovoru na odredbo o predložitvi podatkov.

 

Francija in družba Scott sta imela veliko priložnosti za predložitev ocene na dan podelitve, a tega nista storili.

Pritožbeni razlogi od pet do osem so povezani, kar Komisija zgolj zaradi uporabljivosti imenuje „procesni ugovori“, in se nanašajo na napačno uporabo prava v izpodbijani sodbi glede: odsotnosti kakršnega koli razloga za razveljavitev, ki bi se nanašal na domnevne ocene, iz tožbe družbe Scott; merila Sodišča prve stopnje za presojo (Komisija naj ne bi imela proste presoje); opiranje izpodbijane sodbe na domneve namesto na dokaže; in obrnitev dokaznega bremena v postopku o državni pomoči in postopku pred Sodiščem prve stopnje.

Deveti in deseti pritožbeni razlog se nanašata na napačno uporabo materialnega prava v zvezi s tovarno.

Deveti pritožbeni razlog se nanaša na način izračuna zneska državne pomoči in prenose v naravi. V nasprotju z ugotovitvami izpodbijane sodbe sme, ker ni ocene na dan podelitve ali javnega razpisa, Komisija zakonito uporabiti stroške kot nadomestek za vrednost. To je bilo še posebej razumno v tem primeru, ker je bila tovarna prikrojena zahtevam družbe Scott. Obrazložitev izpodbijane sodbe o domnevni prodajni ceni 11 let po podelitvi je odvisna od domnevnih procesnih nepravilnosti in druge nepravilne uporabe prava in je v vsakem primeru vsebinsko napačna.

Deseti pritožbeni razlog se nanaša na domnevne napake Komisije pri uporabi stroškovne metode. Ugotovitve v izpodbijani sodbi so odvisne od domnevnih nepravilnosti in druge nepravilne uporabe prava. Previdna ocena stroškov Komisije je bila najnižja možna; in ni razloga, da se sporna odločba razglasi za nično, ker bi pomoč Komisije utegnila biti večja.

Pritožbeni razlogi od enajst do trinajst se nanašajo na napačno uporabo materialnega prava v zvezi z zemljo.

Enajsti pritožbeni razlog se nanaša na zavrnitev previdnih ocen iz zapisnika občinskega sveta mesta Orléans z dne 27. maja 1994 v izpodbijani sodbi kot „kratek in neobrazložen povzetek“.

Dvanajsti pritožbeni razlog se nanaša na način izračuna zneska prenosov državne pomoči v naravi in je podoben devetemu pritožbenemu razlogu. V odsotnosti ocene na dan podelitve ali javnega razpisa sme Komisija zakonito uporabiti stroške kot nadomestek za vrednost. To je bilo še posebej razumno v tem primeru, ker je bil tretji nakup zemlje prikrojen zahtevam družbe Scott. Obrazložitev izpodbijane sodbe glede domnevnega davčnega nadzora je odvisna od domnevnih procesnih nepravilnosti in druge nepravilne uporabe prava in je v vsakem primeru vsebinsko napačna.

Trinajsti pritožbeni razlog se nanaša na domnevne napake Komisije pri uporabi stroškovne metode. Ugotovitve v izpodbijani sodbi so odvisne od domnevnih procesnih nepravilnosti in druge nepravilne uporabe prava. Komisija je uporabila najnižjo možno vrednost zemlje ki sta jo navedli Francija in družba Scott. Dejstva in dokazi, ki utemeljujejo odločitev Komisije so: ponudba, domnevne ocene družbe Galtier in osebe, pooblaščena za revizijo vrednosti vložkov, zapisnik občinskega sveta mesta Orléans z dne 27. maja 1994 in povprečna cena treh nakupov parcel. Dejstvo, da bi državna pomoč lahko bila višja, ni razlog za razglasitev ničnosti sporne odločbe.

Štirinajsti pritožbeni razlog se nanaša na odredbo o predložitvi podatkov, zlasti glede zemlje, stroškovne metode določanja zneska državne pomoči in treh nakupov parcel. To je procesno vprašanje, a se ga obravnava na koncu, ker je povezano s trinajstim pritožbenim razlogom.

S petnajstim pritožbenim razlogom Komisija predlaga Sodišču, naj razveljavi izpodbijano sodbo, ker je Sodišče prve stopnje izkrivilo dokazno gradivo, ki mu je bilo predloženo, zlasti ker je Sodišče prve stopnje zamenjalo svojo obrazložitev z obrazložitvijo sporne odločbe.