Tožba, vložena 28. maja 2007 – Poljska proti Komisiji

(Zadeva T-183/07)

(2007/C 155/75)

Jezik postopka: poljščina

Stranke

Tožeča stranka: Republika Poljska (zastopnica: E. Ośniecka-Tamecka)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka predlaga,

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga, naj se razglasi ničnost Odločbe Evropske komisije C (2007) 1295 konč. z dne 26. marca 2007 o državnem načrtu razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov, ki ga je Poljska posredovala v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1); v njej naj bi Komisija odločila, da so določeni deli poljskega načrta razdelitve pravic do emisije CO2 za leta od 2008 do 2012, ki ji je bil posredovan 30. junija 2006, nezdružljivi s členi 9(1) in (3), 10 in 13(2) ter merili, ki so navedena v Prilogi III k Direktivi 2003/87/ES. S sporno odločbo naj bi bil za obdobje med letoma 2008 in 2012 povprečen letni delež pravic do emisije na Poljskem določen na približno 208,5 milijona ton ekvivalenta ogljikovega dioksida. Meja emisije ogljikovega dioksida v letih od 2008 do 2012, ki jo je Poljska predlagala v načrtu razdelitve pravic do emisije, ki ga je posredovala Komisiji, naj bi se s tem znižala za 26,7 %.

V utemeljitev tožbe tožeča stranka navaja, da je Komisija, s tem da je odločbo sprejela po preteku trimesečnega roka za zavrnitev državnega razdelitvenega načrta, ki ga je posredovala Poljska, ali njegovega dela, kršila člen 9(3) Direktive 2003/87/ES. Komisija naj bi s tem bistveno kršila postopkovne določbe in prekoračila svoja pooblastila.

Poleg tega naj bi Komisija, s tem da pri presoji državnega načrta razdelitve pravic za leta od 2008 do 2012, ki ga je predložila Poljska, neupravičeno ni presodila podatkov, ki jih je Poljska posredovala v razdelitvenem načrtu, in da je analizo teh podatkov nadomestila z analizo svojih podatkov, ki naj bi jih pridobila z neenotno uporabo modela ekonomske analize, ki ga je izbrala Komisija, kršila člen 9(1) Direktive 2003/87/ES in merilo 3 iz Priloge III k Direktivi 2003/87/ES. Komisija naj bi s tem bistveno kršila postopkovne določbe.

Poleg tega naj bi Komisija, s tem da ob izdaji sporne odločbe ni upoštevala, da Skupnost zavezujejo mednarodni sporazumi (zlasti Kjotski protokol), bistveno kršila postopkovne določbe; zato naj bi kršila merila 1, 2 in 12 Priloge III k Direktivi 2003/87/ES.

Dalje, Komisija naj bi, s tem da je neupravičeno omejila možnost, da bi se pravice do emisije CO2 iz prvega obračunskega obdobja (2005-2007) prenesle v drugo (2008-2012), kršila člena 9(3) in 13(2) Direktive 2003/87/ES. Zato naj bi prekoračila svoja pooblastila.

Komisija naj bi tudi s tem, da tožeči stranki pred izdajo določbe ni navedla dejanskih razlogov, zaradi katerih je nameravala sprejeti odločbo, bistveno kršila postopkovne določbe. Zato naj bi bila tožeči stranki onemogočena presoja, ali je izpodbijana odločba v skladu s členom 175(2)(c) ES v povezavi s členom 7(1) ES.

Nazadnje, z izpodbijano odločbo naj bi bila morebiti kršena varnost oskrbe z energijo tožeče stranke, ker je bila izdana, ne da bi tožeči stranki bila dana možnost izjaviti se, in ker naj ne bi upoštevala posebne energetske bilance Poljske; Komisija naj bi s tem prekoračila svoja pooblastila.

(1)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, str. 32; posebna izdaja v poljskem jeziku, poglavje 15, zvezek 7, str.631).