26.5.2007

Uradni list Evropske unije

C 117/11

Pritožba, ki jo je 6. marca 2007 Raiffeisen Zentralbank Österreich AG vložila zoper sodbo Sodišča prve stopnje (drugi senat) z dne 14. decembra 2006 v združenih zadevah, Raiffeisen Zentralbank Österreich AG in drugi proti Komisiji Evropskih skupnost, od T-259/02 do T-264/02 in T-271/02

(Zadeva C-133/07)

(2007/C 117/18)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: Raiffeisen Zentralbank Österreich AG (zastopnika: S. Völcker in G. Terhorst, Rechtsanwälte)

Druga stranka v postopku: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi pritožnice:

—	sodba Sodišča prve stopnje z dne 14. decembra 2006 v združenih zadevah od T-259/02 do T-264/02 in T-271/02 (1), se naj v delu, v katerem je zavrnjena tožba RZB, razveljavi;

—	člen 3 odločbe Komisije z dne 11. junija 2002 ((C2002)2091 konč.) se naj v delu, v katerem se nanaša na RZB, razglasi za ničnega;

—	podredno, v členu 3 izpodbijane odločbe naj se RZB naložen znesek globe zniža po prostem preudarku Sodišča;

—	Komisiji se naj naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Sodišče prve stopnje je kršilo člen 81 ES s tem, ko je predpostavljalo, da lahko Komisija zgolj zaradi tega, ker so bančni odbori pokrivali ozemlje države članice sklepa, da je bila prizadeta trgovina med državami članicami

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo pravo s tem, ko je sestanke bank okvalificiralo kot „zelo resno kršitev “v smislu Smernic za izračun glob. Sodišče prve stopnje naj bi napačno uporabilo merila za določitev teže kršitve (narava kršitve, dejanski vpliv na trg in velikost upoštevnega geografskega trga) iz smernic. Poleg tega naj ne bi upoštevalo selektivnosti preiskav Komisije in naj ne bi izvedlo celotne presoje vseh vidikov, ki jo je samo zahtevalo.

Sodišče prve stopnje bi naj RZB prištelo, na pravno zmoten način, deleže celotnega kmetijskega kreditno-zadružnega sektorja. Pri tem bi naj nepravično omejilo svojo presojo na zgolj „očitno “neenako obravnavo v primerjavi z drugimi bankami. Potrebne pravne podlage za prištetje vseh deležev pa naj ne bi bilo.

Sodišče naj bi zmotno uporabilo pravo pri presoji sodelovanja RZB. V nasprotju z načelom prepovedi retroaktivnosti, naj bi uporabilo načelo znatne dodane vrednost, spregledalo prostovoljnost različnih prispevkov RZB v okviru sodelovanja, zmotno izhajalo iz obrnjenega dokaznega bremena glede pomena sodelovanja, nedopustno zavrnilo Skupno predstavitev dejanskega stanja, kot neprimerno obliko sodelovanja in napačno presodilo, ko ni pripoznalo priznanja RZB o protikonkurenčnemu cilju sprorazumov kot prispevek k sodelovanju.

(1) UL C 331, str. 29.