14.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 82/21


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeidshof de Bruxelles (Belgija) 6. februarja 2007 — Centrum voor gelijkheid van kansen en voor racismebestrijding proti NV Firma Feryn

(Zadeva C-54/07)

(2007/C 82/39)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Arbeidshof de Bruxelles (Belgique).

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Centrum voor gelijkheid van kansen en voor racismebestrijding.

Tožena stranka: NV Firma Feryn.

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba šteti za neposredno diskriminacija v smislu člena 2(2)(a) Direktive Sveta 2000/43/ES (1) z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, kadar delodajalec javno izjavi, potem ko je dal ponudbo za delo, ki je bila namenjena temu, da pritegne pozornost:

Moram izpolniti zahteve svojih strank. Če mi rečete:hočem tak proizvod oziroma hočem to ali onoin če vam rečem: ‚jaz tega ne delam, pripeljal vam bom te ljudi‘, vi pa mi odgovorite:nočem vaših vrat‘. Tako lahko zaključim posel z vrati. Mi moramo izpolniti zahteve strank. To ni moja stvar. Jaz nisem ustvaril tega problema v Belgiji. Jaz hočem, da moja družba posluje dobro in da je na koncu leta promet realiziran, in kako to dosežem … To moram doseči tako, da se ravnam po željah stranke!

Ali za potrditev neposredne diskriminacije, ki vpliva na pogoje za dostop do plačane zaposlitve, zadošča ugotovitev, da delodajalec uporablja merila za izbiro, ki so neposredno diskriminatorna?

Ali se pri preučitvi eventualne diskriminatorne politike zaposlovanja delodajalca lahko upošteva dejstvo, da je družba, ki je povezana s tem delodajalcem, zaposlila samo domače monterje, za namene ugotovitve neposredne diskriminacije v smislu člena 2(2)(a) Direktive Sveta 2000/43/ES?

Kaj je treba razumeti z „dejstv[i], na podlagi katerih se lahko domneva, da je prišlo do neposredne ali posredne diskriminacije“iz člena 8(1) Direktive 2000/43/ES? Kako strogo mora biti nacionalno sodišče pri presoji dejstev, ki lahko kažejo na domnevo, da je šlo za diskriminacijo?

a)

Do katere mere dejstva pred diskriminacijo (javna izjava o merilih za izbor, ki so neposredno diskriminatorna, aprila 2005) pomenijo „dejstva, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prišlo do neposredne ali posredne diskriminacije“iz člena 8(1) direktive?

b)

Ali lahko diskriminacija iz aprila 2005 (javna izjava aprila 2005) pomeni potem domnevo o izvajanju neposredno diskriminatorne zaposlovalne politike? Ali zadošča — upoštevajoč dejstva iz spora o glavni stvari — za to, da se porodi domneva (da delodajalec uporablja in nadaljuje z uporabo diskriminatorne politike zaposlovanja), da je aprila 2005 na vprašanje, ali kot delodajalec ne obravnava različno oseb tujega porekla in oseb domačega porekla in ali ni torej nekoliko rasist, javno odgovoril: „Moram izpolniti zahteve svojih strank. Če mi rečete:hočem tak proizvod oziroma hočem to ali onoin če vam rečem: ‚jaz tega ne delam, pripeljal vam bom te ljudi‘, vi pa mi odgovorite:nočem vaših vrat‘. Tako lahko zaključim posel z vrati. Mi moramo izpolniti zahteve strank. To ni moja stvar. Jaz nisem ustvaril tega problema v Belgiji. Jaz hočem, da moja družba posluje dobro in da je na koncu leta promet realiziran, in kako to dosežem … To moram doseči tako, da se ravnam po željah stranke!“?

c)

Ali lahko, upoštevajoč dejstva iz spora o glavni stvari, splošno sporočilo za javnost delodajalca in državnega organa za boj proti diskriminaciji, v katerem so diskriminatorna dejstva vsaj implicitno pripoznana, poraja tako domnevo?

d)

Ali dejstvo, da delodajalec ne zaposluje monterjev tujega porekla, medtem ko se je ta isti delodajalec pred časom moral soočiti z velikimi težavami pri zaposlovanju monterjev in javno izjavlja, da njegove stranke ne sodelujejo rade z monterji tujega porekla, poraja domnevo o neposredni diskriminaciji?

e)

Ali eno samo dejstvo zadošča za domnevo o diskriminaciji?

f)

Ali se lahko zgolj iz zaposlovanja monterjev z domačim poreklom s strani družbe, ki je povezana z delodajalcem, upoštevajoč dejstva iz spora o glavni stvari, sklepa o domnevi o diskriminaciji s strani tega delodajalca?

Kako strogo mora biti nacionalno sodišče pri presoji nasprotnega dokaza, ki mora biti podan v primeru domneve o diskriminaciji v smislu člena 8(1) Direktive 2000/43/ES? Ali je domneva o diskriminaciji v smislu člena 8(1) Direktive 2000/43/ES lahko izpodbita zgolj z navadno izjavo, ki jo je delodajalec dal za medije, da ne diskriminira oziroma da ne diskriminira več, ter da so monterji tujega porekla pri njem dobrodošli; in/ali z navadno izjavo delodajalca, da so pri njem, z izjemo sestrske družbe, vsa delovna mesta monterjev zapolnili in/ali z izjavo, da je bila zaposlena čistilka tunizijskega porekla; in/ali je lahko domneva izpodbita izključno z dejansko zaposlitvijo monterjev tujega porekla, upoštevajoč dejstva iz spora o glavni stvari in/ali s spoštovanjem sprejetih obveznosti iz splošnega sporočila za javnost?

Kaj je treba razumeti z „učinkovit[imi], sorazmern[imi] in odvračiln[imi]“sankcijami v smislu člena 15 Direktive 2000/43/ES?

Ali pogoj iz člena 15 Direktive 2000/43/ES dopušča nacionalnemu sodišču, da se zadovolji z ugotovitvijo, da je prišlo do neposredne diskriminacije, upoštevajoč dejstva iz spora o glavni stari?

Ali pa ta pogoj nalaga nacionalnemu sodišču, da izda odredbo o prenehanju, kot je to določeno z nacionalnim pravom? Do katere mere mora nacionalno sodišče odrediti objavo odločbe, ki bo izdana iz naslova učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, upoštevajoč dejstva spora o glavni stvari?


(1)  UL L 180, str. 22.