27.1.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 20/15


Tožba, vložena 27. novembra 2006 — 2K-Teint in drugi proti EIB in Komisiji

(Zadeva T-336/06)

(2007/C 20/22)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: 2K-Teint SARL, Mohamed Kermoudi, Khalid Kermoudi, Laila Kermoudi, Mounia Kermoudi, Salma Kermoudi in Rabia Kermoudi (Casablanca, Maroko) (zastopnik: P. Thomas, avocat)

Toženi stranki: Evropska investicijska banka (Luxembourg, Veliko vojvodstvo Luksemburg) in Komisija Evropskih skupnosti (Bruselj, Belgija)

Predlogi tožečih strank

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

dopusti tožbo in jo razglasi za utemeljeno,

odredi EIB, da posreduje vse spise o udeležbenem posojilu kapitalu družbe 2K-Teint, in to skupaj z vsemi dokument, ki so bili v ta namen izmenjani z NBGR, ter naloži plačilo denarne kazni 10 000 evrov za dan zamude;

ugotovi, da je EIB kvazideliktno odgovorna nasproti tožečim strankam zaradi napak, neizpolnitve, malomarnosti in opustitve ukrepanja EIB nasproti tožečim strankam;

ugotovi, da so tožeče stranke utrpele škodo (glede na tožbene navedbe);

odredi izvedeništvo o obsegu in utemeljenosti opisane škode;

EIB in/ali Evropsko Skupnost solidarno obsodi, da tožečim strankam iz zgoraj navedenih razlogov plačata vsote, spremenjene v evre (po navodilih, ki sledijo) z zakonitimi obrestmi od prvega sodnega uveljavljanja zahtevkov tožečih strank, torej od predložitve zadeve Tribunal d'arrondissement Luxembourg 17. junija 2003 do popolnega plačila;

izreče, da je sodba, ki bo izdana, začasno izvršljiva kljub vsem pravnim sredstvom, in to brez varščine;

EIB in/ali Evropsko Skupnost poleg tega solidarno obsodi, da plača kot znesek, ki ni vključen v stroške, plača začasni znesek 12 500 evrov, ki so ga tožeče stranke morale založiti za zagotovitev obrambe in pravne pomoči na obravnavi in za katerega je nepravično, da se jim ga naloži;

EIB in/ali Evropski Skupnosti naloži vse stroške postopka;

se tožečim strankam pridrži vse pravice, terjatve in zahtevke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S pogodbo o financiranju, podpisano v Luxembourgu 28. aprila 1994, je EIB v imenu in za račun Evropske Skupnosti na podlagi pooblastila Evropske komisije Kraljevini Maroko kot pomoč pri rizičnem kapitalu odobrila pogojno posojilo, namenjeno financiranju projektov na področju proizvodnje, v industrijskem sektorju, zlasti v sodelovanju z gospodarskimi subjekti (fizičnimi in pravnimi osebami) Evropske unije (projekt Globalno posojilo finančni sektor II). V skladu s pogodbo je bilo treba znesek posojila EIB Maroku zopet vrniti, da bi se projekti na podlagi sporazumov financirali v obliki posojil maroških bank, ki nato delujejo kot finančni posrednik. Navedeni zneski posojil za ponovno vrnitev so bili namenjeni zagotavljanju financiranja posojil ali pridobivanja deležev v kapitalu maroških gospodarskih subjektov, končnih uporabnikov, ki ga izvajajo finančni posredniki. Podelitev posamičnega posojila gospodarskim subjektom je morala biti predmet pogodbe, sklenjene med banko in gospodarskim subjektom, na katerega se je nanašalo zadevno pridobivanje deležev. Posrednik je bil dolžan vsak predlog za financiranje pridobivanja deležev ali posojila predložiti EIB v odobritev in za uskladitev z državo Maroko. EIB je morala o svojem soglasju obvestiti državo Maroko, pri čemer je istočasno predložila kopijo obvestila finančnemu posredniku.

Med Kraljevino Maroko in Banque nationale pour le Développement Economique (Nacionalna banka za gospodarski razvoj, v nadaljevanju: NBGR) je bil 12. oktobra 1994 sklenjen dogovor o ponovni vrnitvi in ta banka je torej postala eden od finančnih posrednikov v smislu pogodbe, sklenjene med EIB in Kraljevino Maroko. Posojilna pogodba v okviru druge linije EIB je bila 29. novembra 1995 sklenjena med NBGR in tožečimi strankami pod pogojem, da EIB da soglasje in da prejme sredstva od NBGR. Pogodba je predvidevala delno financiranje pridobivanja deležev v družbi 2K-Teint. Z dopisom z dne 14. oktobra 1994 je EIB podala soglasje, da bi bil projekt 2K-Teint deležen financiranja.

S to tožbo, s katero se uveljavlja izvenpogodbena odgovornost Skupnosti, tožeče stranke zahtevajo povrnitev škode, ki naj bi jo utrpele zaradi domnevno nepravilnega ravnanja EIB pri izvrševanju odgovornosti kot pooblaščenec Skupnosti v okviru upravljanja zadevnega posojila. Tožeče stranke se zlasti sklicujejo na izjemno počasnost pri izplačilu posojila, ki naj bi se sprostilo šele julija 1997, zaradi česar so sklenile kratkoročno posojilo z NBGR. Nespoštovanje finančnih obveznosti, ki so obvezovale tožeče stranke, je NBGR privedlo do tega, da je začela postopek za vračilo posojila pri nacionalnih sodiščih. S sodbo prvostopenjskega maroškega sodišča je bila družba 2K-Teint obsojena na prodajo svoje dejavnosti.

Prvič, tožeče stranke se sklicujejo na več nepravilnosti, ki naj bi jih NBGR storila pri upravljanju sredstev Skupnostni, glede katerih so obvestile EIB in od nje zahtevale ukrepanje. Tožeče stranke EIB očitajo, da na podlagi informacij, ki so ji bile posredovane, sploh ni ukrepala. Tožeče stranke zatrjujejo, da naj bi EIB bila dolžna ukrepati, ker naj bi bila NBGR, če že ni ravnala po navodilih kot njen pooblaščenec, vsaj navidezno njen pooblaščenec, saj si je EIB pridržala pomembno vlogo pri odločanju o zadevnih posojilih.

Poleg tega tožeče stranke navajajo, da bi EIB morala odgovarjati ne le za napake NBGR, ki so nastale v tem pravnem razmerju, temveč tudi za posledice njenih nepravilnosti in neizpolnitev. EIB očitajo, da ni učinkovito zasledovala in nadzorovala uporabe sredstev od njihovega prejema s strani maroških subjektov, kar je posledično pomenilo, da se je domnevno goljufive ravnanje NBGR spodbujalo ali celo podpiralo. EIB očitajo neizpolnitev, malomarnost in opustitev pri dolžnosti previdnosti, skrbnosti in vestnosti pri upravljanju sredstev Skupnosti, kar so kršitve, ki se jih šteje za hude.

Tožeče stranke zatrjujejo, da naj bi škoda, ki so jo domnevno utrpele, bila neposredno povezana s pomanjkljivim ukrepanjem in opustitvami ukrepanja EIB. Tako zahtevajo, da se jo obsodi na plačilo navedene škode.