27.1.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 20/6

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Efetio Athinon (Grčija) 21. novembra 2006 — Ionas Stroumsas EPE proti GlaxoSmithKline Anonymi Emporiki Viomichaniki Etairia Farmakeftikon Proïonton

(Zadeva C-473/06)

(2007/C 20/08)

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Efetio Athinon (Grčija)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ionas Stroumsas EPE

Tožena stranka: GlaxoSmithKline Anonymi Emporiki Viomichaniki Etairia Farmakeftikon Proïonton

Vprašanji za predhodno odločanje

1.

Ali zavrnitev podjetja s prevladujočim položajem — z namenom omejevanja izvozne dejavnosti trgovcev na debelo s farmacevtskimi proizvodi in s tem tudi izgub, ki jo taka vzporedna trgovina povzroča — celotne izpolnitve nanj naslovljenih naročil navedenih trgovcev na debelo sama po sebi pomeni zlorabo v smislu člena 82 ES? Ali na odgovor na to vprašanje vpliva dejstvo, da je vzporedna trgovina izjemno donosna za trgovce na debelo zaradi razlik v cenah, ki so v Evropski uniji posledica državne intervencije oziroma podreditve trga s farmacevtskimi proizvodi sistemu, kjer stroga konkurenca ne obstaja in ki ga nasprotno zaznamuje visoka raven državnega intervencionizma? Končno, ali mora nacionalni organ, pristojen za konkurenco, konkurenčna pravila Skupnosti uporabiti enako za trge, ki delujejo po sistemu konkurence in za trge, kjer konkurenco izkrivljajo državne intervencije?

2.

Kako je treba presoditi morebitno zlorabo, če bi Sodišče menilo, da omejevanje vzporedne trgovine iz zgoraj navedenih razlogov, kadar ga izvaja družba s prevladujočim položajem ni vedno, zloraba?

Zlasti:

2.1.

Ali sta delež presežka nad običajno domačo porabo in/ali delež izgube, ki jo utrpi družba s prevladujočim položajem v primerjavi z njenim celotnim prometom in celotnim dobičkom primerni merili? Če sta, kako se tedaj določi raven deleža presežka in raven izgub (slednja kot delež prometa in celotnega dobička), pri preseganju katerih bo sporno ravnanje opredeljeno kot zloraba?

2.2.

Ali je treba slediti pristopu, ki temelji na uravnoteženju interesov? Če je odgovor pritrdilen, kateri interesi bodo predmet te presoje o uravnoteženju?

Natančneje:

a)

Ali na odgovor vpliva dejstvo, da ima končni kupec, ki je bolnik, od vzporedne trgovine omejeno finančno korist?

b)

Ali je treba upoštevati interes ustanov socialne varnosti za cenejša zdravila in če da, v kolikšni meri?

2.3.

Katera druga merila in pristope je v tem primeru mogoče šteti za primerne?