Tožba, vložena dne 19. oktobra 2006 — NBC Fourth Realty proti UUNT — Regalado Pareja in Pedrol (PK MAX)

(Zadeva T-293/06)

(2006/C 310/44)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena:angleščina

Stranke

Tožeča stranka: NBC Fourth Realty Corp. (Las Vegas, ZDA) (zastopnika: A. Woodgate, A. Smith, Solicitors)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Drugi stranki pred odborom za pritožbe: Miguel Isaias Regalado Pareja in Bibiana Pedrol, s podjetjem z imenom Rosell (Alicante, Španija)

Predlogi tožeče stranke

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelja znamke Skupnosti: Miguel Isaias Regalado Pareja in Bibiana Pedrol, s podjetjem z imenom Rosell.

Zadevna znamka Skupnosti: Figurativna znamka Skupnosti PK MAX, s katero se zahteva mornarsko modro barvo za proizvode in storitve iz razredov 3, 25 in 28 v zadevi R 397/2005-1.

Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom: Tožeča stranka.

Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom:Nacionalne besedne znamke T.K. MAXX za proizvode in storitve iz razreda 35, besedna znamka Skupnosti T.K. MAX za proizvode in storitve iz razredov 3, 14, 18, 25, 28 in 35 ter prejšnje neregistrirane nacionalne besedne znamke istega imena, ki so se uporabljale v trgovini na Irskem, v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem.

Odločba oddelka za ugovore: Ugovoru se v celoti ugodi.

Odločba odbora za pritožbe: Pritožbi se ugodi in zadeva se vrne oddelku za ugovore, da odloči o ostalih razlogih za ugovor.

Navajani tožbeni razlogi: Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 40/94.

Tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe s tem, da je ugotovil, da verjetnost zmede glede prejšnje in sporne znamke ni obstajala, napačno uporabil pravo. Tožeča stranka zlasti navaja, da je odbor za pritožbe napačno razlagal „potrošnika“ zaščitenih storitev, ker je storil očitno napako pri presoji vidnih, slušnih in pojmovnih podobnosti med zadevnimi znamkami. Poleg tega naj odbor za pritožbe ne bi pravilno ocenil obsega varstva, ki ga je imela prejšnja znamka zaradi svojega ugleda in/ali razlikovalnega učinka. Končno, tožeča stranka navaja, da je odbor za pritožbe napačno uvedel dodatne zahteve v določbe člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 40/94.