SPREJETA BESEDILA
P6_TA(2005)0390
Sporazum ES-Azerbajdžan o nekaterih vidikih zračnega prevoza
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Azerbajdžansko republiko o nekaterih vidikih zračnega prevoza (KOM(2005)0060 — C6-0130/2005 — 2005/0011(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2005)0060) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 80(2) in prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0130-2005), |
|
— |
ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0230-2005), |
|
1. |
odobri sklenitev sporazuma; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Azerbajdžanske republike. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2005)0391
Predlog spremembe proračuna št. 6/2005
Predlog spremembe proračuna št. 6/2005 Evropske unije za proračunsko leto 2005 — Oddelek IV — Sodišče — Ustanovitev Sodišča za uslužbence (12180/2005 — C6-0304/2005 — 2005/2159 (BUDG))
Dopolnitev 1
ODDELEK IV — Sodišče
Kadrovski načrt: oblikovanje dveh stalnih delovnih mest B*3, dveh stalnih delovnih mest C*1 in štirih začasnih delovnih mest B*3.
Aktivno zaposleno osebje
|
Vrstica |
Proračun 2005 |
PSP 6/2005 |
Dopolnitev |
Proračun 2005 + PSP 6 (spremenjen) |
|
|
Obveznosti |
Obveznosti |
Obveznosti |
Obveznosti |
|
1 1 0 0 |
Osnovne plače |
|||
|
|
111 633 022 |
111 964 022 |
+73 000 |
112 037 022 |
|
1 1 0 1 |
Družinski dodatki |
|||
|
|
8 940 000 |
8 967 000 |
+6 000 |
8 973 000 |
|
1 1 0 2 |
Nadomestila za izselitev in bivanje v tujini (vključno s členom 97 Kadrovskih predpisov ESPJ) |
|||
|
|
17 770 000 |
17 823 000 |
+12 000 |
17 835 000 |
|
1 1 3 0 |
Zdravstveno zavarovanje |
|||
|
|
3 890 000 |
3 902 000 |
+3 000 |
3 905 000 |
|
1 1 8 1 |
Potni stroški (vključno z družinskimi člani) |
|||
|
|
42 000 |
45 000 |
+2 000 |
47 000 |
|
1 1 8 2 |
Nadomestila za nastanitev, selitev in premestitev |
|||
|
|
1 170 000 |
1 223 000 |
+30 000 |
1 253 000 |
|
1 1 8 3 |
Stroški selitve |
|||
|
|
217 000 |
238 000 |
+10 000 |
248 000 |
|
1 1 8 4 |
Začasne dnevnice |
|||
|
|
956 000 |
1 008 000 |
+23 000 |
1 031 000 |
|
1 1 9 1 |
Začasna sredstva |
|||
|
|
1 973 000 |
1 242 000 |
- 159 000 |
1 083 000 |
Obrazložitev
Oblikuje se 8 delovnih mest (2 stalni delovni mesti B*3, 2 stalni delovni mesti C*1 in 4 začasna delovna mesta B*3), ki jih ni odobril Svet; ponovno se vzpostavijo zneski iz predhodnega predloga spremembe proračuna 7/2005.
P6_TA(2005)0392
Predlog spremembe proračuna št. 6/2005
Resolucija Evropskega parlamenta o predlogu spremembe proračuna št. 6/2005 Evropske unije za proračunsko leto 2005, Oddelek IV — Sodišče — Ustanovitev Sodišča za uslužbence Evropske unije (12180/2005 — C6-0304/2005 — 2005/2159(BUD))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti predzadnjega pododstavka člena 272(4) Pogodbe, |
|
— |
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 177 Pogodbe, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1), zlasti členov 37 in 38 Uredbe, |
|
— |
ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2005, ki je bil dokončno sprejet dne 16. decembra 2004 (2), |
|
— |
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka. (3), |
|
— |
ob upoštevanju predhodnega predloga spremembe proračuna št. 6/2005 Evropske unije za proračunsko leto 2005, ki ga je Komisija predložila dne 5. septembra 2005 (KOM(2005)0419), |
|
— |
ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 7/2005, ki ga je Svet pripravil dne 3. oktobra 2005 (12180/2005 — C6-0304/2005), |
|
— |
ob upoštevanju člena 69 in Priloge IV svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0306/2005), |
|
A. |
ker je Svet sklenil ustanoviti Sodišče za uslužbence Evropske unije, |
|
B. |
ker je bil datum začetka delovanja Sodišča za uslužbence Evropske unije prestavljen na leto 2005, |
|
1. |
sklene odpreti vsa zahtevana delovna mesta za Sodišče za uslužbence Evropske unije v predhodnem predlogu spremembe proračuna št. 7/2005 ter ustrezno prilagodi sredstva v predlogu spremembe proračuna št. 6/2005; |
|
2. |
odobri spremenjeni predlog spremembe proračuna št. 6/2005; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje, skupaj s predlogom spremembe pri predlogu spremembe proračuna št. 6/2005, Svetu, Komisiji in Sodišču. |
(1) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(3) UL C 172, 18.6.1999, str. 1. Sporazum, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2003/429/ES (UL L 147, 14.6.2003, str. 25).
P6_TA(2005)0393
Pošiljke odpadkov ***II
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov (15311/4/2004 — C6-0223/2005 — 2003/0139(COD))
(Postopek soodločanja: druga obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (15311/4/2004 — C6-0223/2005), |
|
— |
ob upoštevanju svojega stališča ob prvi obravnavi (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0379) (2), |
|
— |
ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2004)0172) (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0287/2005), |
|
1. |
odobri skupno stališče, kot je bilo spremenjeno; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) UL C 87 E, 7.4.2004, str. 281.
(2) Še ni ob javljeno v Uradnem listu.
P6_TC2-COD(2003)0139
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 25. oktobra 2005 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2005 Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE LTNIJE STA
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Temeljni in poglavitni cilj ter sestavina te uredbe je varovanje okolja, njeni učinki na mednarodno trgovino pa so zgolj slučajni. |
|
(2) |
Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske Skupnosti, v Skupnost in iz nje (3) je bila že večkrat bistveno spremenjena in zahteva dodatne spremembe. Zlasti je treba v to uredbo vključiti vsebino Odločbe Komisije 94/774/ES z dne 24. novembra 1994 o standardnem tovornem listu v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 259/93 (4) in Odločbe Komisije 1999/412/ES z dne 3. junija 1999 o vprašalniku za poročanje držav članic v skladu s členom 41(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 259/93 (5). Uredbo (EGS) št. 259/93 bi bilo treba zaradi jasnosti nadomestiti. |
|
(3) |
Sklep Sveta 93/98/EGS (6) o sklenitvi, v imenu Skupnosti, Baselske konvencije z dne 22. marca 1989 o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (7), katere podpisnica je Skupnost od leta 1994. S spremembo Uredbe (EGS) št. 259/93 je Svet določil pravila za zmanjšanje in nadzor takšnih gibanj, med drugim, zaradi uskladitve obstoječega sistema Skupnosti za nadzor in kontrolo gibanj odpadkov z zahtevami Baselske konvencije. |
|
(4) |
Sklep Sveta 97/640/ES (8) se nanaša na odobritev, v imenu Skupnosti, spremembe Baselske konvencije, kakor je bilo določeno v Odločbi III/1 konference pogodbenic. S to spremembo je bilo prepovedano kakršno koli izvažanje nevarnih odpadkov za odstranjevanje, iz držav, navedenih v Prilogi VII h Konvenciji, v države, ki tam niso navedene, kot tudi s 1. januarjem 1998 celotni izvoz nevarnih odpadkov za predelavo iz člena 1(1)(a) Baselske konvencije. Zato je bila Uredba (EGS) št. 259/93 ustrezno spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 120/97 (9). |
|
(5) |
Ob upoštevanju dejstva, da je Skupnost odobrila Sklep Sveta OECD C(2001)107/končen z dne 14. junija 2001 o spremembah Sklepa OECD C(92)39/končen o nadzoru prehoda odpadkov za predelavo preko meja (Sklep OECD) zaradi uskladitve seznama odpadkov z Baselsko konvencijo in pregleda nekaterih drugih zahtev, je treba vsebino tega sklepa vključiti v zakonodajo Skupnosti. |
|
(6) |
Skupnost je podpisala Stockholmsko konvencijo z dne 22. maja 2001 o obstojnih organskih onesnaževalih. |
|
(7) |
Pomembno je, da se nadzorovanje in kontrola pošiljk odpadkov organizirata in urejata na način, ki upošteva potrebo po ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja in človekovega zdravja ter krepi enotnejšo uporabo te uredbe v vsej Skupnosti. |
|
(8) |
Pomembno je upoštevati zahtevo iz člena 4(2)(d) Baselske konvencije, da se pošiljanje nevarnih odpadkov zmanjša na najmanjšo možno mero v skladu z okolju varnim in učinkovitim ravnanjem s takšnimi odpadki. |
|
(9) |
Pomembno je upoštevati pravico vsake pogodbenice Baselske konvencije, da v skladu z njenim členom 4(1) prepove uvoz nevarnih odpadkov ali odpadkov iz Priloge II k omenjeni konvenciji. |
|
(10) |
Pošiljke odpadkov, ki jih ustvarijo oborožene sile ali organizacije za pomoč, je treba pri uvozu v Skupnost v posebnih razmerah (vključno s prevozom znotraj Skupnosti, kadar odpadki vstopijo v Skupnost) izvzeti iz področja uporabe te uredbe. V zvezi s takšnimi pošiljkami je treba spoštovati zahteve mednarodnega prava in mednarodnih sporazumov. V takšnih primerih je treba o pošiljki in njenem cilju vnaprej obvestiti kateri koli pristojni organ tranzitne države in pristojni organ ciljne države v Skupnosti . |
|
(11) |
Treba se je izogniti podvajanju z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (10), ki že vsebuje določbe o celotnem tovoru, njegovem usmerjanju in transportu (zbiranje, prevoz, ravnanje, obdelava, uporaba, predelava ali odstranjevanje, vodenje evidence, spremni dokumenti in sledljivost) živalskih stranskih proizvodov v Skupnost in iz nje. |
|
(12) |
Komisija mora do dneva začetka veljavnosti te uredbe poročati o odnosu med obstoječo področno zakonodajo o varovanju zdravja živali in ljudi ter določbami te uredbe in do tega dneva predložiti vse predloge, ki so potrebni za uskladitev te zakonodaje s to uredbo, da bi se dosegla ustrezna stopnja kontrole. |
|
(13) |
Čeprav je nadzorovanje in kontrola pošiljk odpadkov znotraj države članice zadeva te države članice, morajo nacionalni sistemi pri pošiljkah odpadkov upoštevati potrebo po skladnosti s sistemom Skupnosti, da bi se zagotovila visoka stopnja varovanja okolja in zdravja ljudi. |
|
(14) |
V primerih pošiljk odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, in odpadkov, ki niso navedeni v Prilogi III, IIIA ali IIIB in so namenjeni za predelavo, je smiselno zagotoviti optimalni nadzor in kontrolo z zahtevo po predhodnem pisnem soglasju s takšnimi pošiljkami. Ta postopek mora vključevati pred hodno prijavo pristojnim organom, ki jim omogoča, da so ustrezno obveščeni in da lahko sprejmejo vse potrebne ukrepe za varovanje zdravja ljudi in okolja. Prav tako mora tem organom omogočati, da utemeljeno ugovarjajo pošiljki. |
|
(15) |
V primerih pošiljk odpadkov, ki so navedeni v Prilogi III, IIIA ali IIIB in so namenjeni za predelavo, je smiselno zagotoviti minimalno stopnjo nadzora in kontrole z zahtevo, da takšne pošiljke spremljajo določeni podatki. |
|
(16) |
Ob upoštevanju potrebe po enotni uporabi te uredbe in za pravilno delovanje notranjega trga je zaradi učinkovitosti treba zahtevati, da so prijave posredovane preko pristojnega organa države odpreme. |
|
(17) |
Prav tako je pomembno, da se razjasni sistem finančnih garancij ali njim enakovrednega zavarovanja. |
|
(18) |
Ob upoštevanju odgovornosti povzročiteljev odpadkov za okolju varno ravnanje z odpadki bi morali prijavne in transportne dokumente pošiljk odpadkov, kjer je to izvedljivo, izpolniti povzročitelji odpadkov. |
|
(19) |
Prijavitelju je treba zagotoviti postopkovno zaščito, tako v interesu pravnega varstva kot za zagotovitev enotne uporabe te uredbe in pravilnega delovanja notranjega trga. |
|
(20) |
V primeru pošiljk odpadkov za odstranjevanje morajo države članice upoštevati načela bližine, prednosti predelave in samozadostnosti na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni v skladu z Direktivo Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih (11), tako da sprejmejo ukrepe v zvezi s Pogodbo, s katerimi na splošno ali deloma prepovejo takšne pošiljke ali jim sistematično ugovarjajo. Upoštevati je treba tudi zahtevo iz Direktive 75/442/EGS, po kateri morajo države članice ustanoviti celovito in primerno omrežje objektov za odstranjevanje odpadkov, da bi Skupnosti kot celoti omogočili, da pri odstranjevanju odpadkov postane samozadostna, državam članicam pa, da ta cilj dosegajo tudi vsaka zase, upoštevajoč geografske razmere ali potrebo po specializiranih objektih za določene vrste odpadkov. Države članice bi morale biti sposobne zagotoviti, da objekti za ravnanje z odpadki, za katere se uporablja Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (12), v skladu s svojimi dovoljenji uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije, kot jih opredeljuje omenjena direktiva, in da se odpadki obdelujejo skladno s pravno zavezujočimi standardi za varstvo okolja glede na postopke odstranjevanja, kakor so določeni z zakonodajo Skupnosti. |
|
(21) |
V primeru pošiljk odpadkov, ki so namenjeni za predelavo, morajo države članice zagotoviti, da objekti za ravnanje z odpadki, ki jih ureja Direktiva 96/61/ES, v skladu s svojimi dovoljenji uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije, kakor jih opredeljuje omenjena direktiva. Države članice bi morale biti sposobne zagotoviti, da se odpadki obdelujejo v skladu s pravno zavezujočimi standardi za varstvo okolja glede na postopke predelave, določene z zakonodajo Skupnosti, in da se, ob upoštevanju člena 7(3) Direktive 75/442/EGS, odpadki obdelujejo v skladu z načrti za ravnanje z odpadki, določenimi v skladu z omenjeno direktivo, da se zagotovi izvajanje pravno zavezujočih obveznosti predelave ali recikliranja, kakor so določene z zakonodajo Skupnosti. |
|
(22) |
Razvoj obveznih zahtev za objekte za odpadke in ravnanje s posebnimi odpadnimi snovmi na ravni Skupnosti lahko poleg obstoječih določb zakonodaje Skupnosti prispeva k visoki stopnji varovanja okolja po vsej Skupnosti, pomaga pri oblikovanju enakih konkurenčnih pogojev za recikliranje in pomaga pri neoviranem razvoju gospodarsko izvedljivega notranjega trga za recikliranje. Obstaja torej potreba, da se z uporabo skupnih standardov na nekaterih področjih, kjer je to primerno, tudi v zvezi s sekundarnimi materiali, oblikujejo enaki konkurenčni pogoji za recikliranje, z namenom povečanja kakovosti recikliranja. Komisija mora na podlagi nadaljnjega proučevanja strategije o odpadkih in ob upoštevanju obstoječe zakonodaje Skupnosti in zakonodaje držav članic čim prej predložiti ustrezne predloge takšnih standardov za določene vrste odpadkov in določene objekte za recikliranje. V vmesnem času je pod določenimi pogoji mogoče nasprotovati predvidenim pošiljkam odpadkov, kadar njihova predelava ne bi bila v skladu z nacionalno zakonodajo o predelavi odpadkov v državi odpreme. Hkrati mora Komisija v vmesnem času spremljati razmere glede morebitnega neželenega pošiljanja odpadkov v nove države članice in, če je treba, predložiti ustrezne predloge za ukrepanje v takšnih razmerah. |
|
(23) |
Treba je določiti obveznost, da se odpadki iz pošiljke, ki se je ne da izpeljati, kot je bilo predvideno, vrnejo v državo odpreme oziroma se jih odstrani ali predela na drugačen način. |
|
(24) |
Prav tako je treba določiti kot obveznost, da mora v primeru nezakonite pošiljke oseba, odgovorna za nezakonitost pošiljke, prevzeti zadevne odpadke nazaj ali zagotoviti drug način za njihovo odstranjevanje ali predelavo. Če oseba tega ne stori, mora ustrezni pristojni organ države odpreme ali ciljne države, kot je bolj primerno, za to poskrbeti sam. |
|
(25) |
Zaradi varovanja okolja zadevnih držav je treba razjasniti področje uporabe prepovedi, določene v skladu z Baselsko konvencijo, izvažanja iz Skupnosti kakršnihkoli odpadkov za odstranjevanje v tretji državi, ki ni država članica EFTE (European Free Trade Association). |
|
(26) |
Države, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, lahko sprejmejo postopke kontrole, predvidene za pošiljke znotraj Skupnosti. |
|
(27) |
Zaradi varovanja okolja zadevnih držav je prav tako treba razjasniti področje uporabe prepovedi, ki je tudi določena v skladu z Baselsko konvencijo, izvoza nevarnih odpadkov za predelavo v državi, za katero se ne uporablja Sklep OECD. Zlasti je treba razjasniti seznam odpadkov, za katere velja ta prepoved, in zagotoviti, da vključuje tudi odpadke, navedene v Prilogi II k Baselske konvencije, to je odpadke, zbrane iz gospodinjstev in ostanke, ki nastanejo pri sežiganju gospodinjskih odpadkov. |
|
(28) |
Treba je ohraniti posebne ureditve izvoza nenevarnih odpadkov za predelavo v državah, za katere se ne uporablja Sklep OECD, in pripraviti vse potrebno, da se lahko te ureditve kasneje še dopolnijo. |
|
(29) |
Uvoz odpadkov za odstranjevanje v Skupnost je dovoljen v primeru, če je država izvoznica pogodbenica Baselske konvencije. Uvoz odpadkov za predelavo v Skupnost je dovoljen, če se za državo izvoznico uporablja Sklep OECD ali je pogodbenica Baselske konvencije. V drugih primerih je uvoz dovoljen samo v primeru, če državo izvoznico zavezujejo dvostranski ali večstranski sporazumi ali dogovori, ki so združljivi z zakonodajo Skupnosti in so skladni s členom 11 Baselske konvencije, razen kadar to ni mogoče zaradi kriznih razmer, vojne ali vzpostavljanja ali ohranjevanja miru. |
|
(30) |
To uredbo je treba uporabljati v skladu z mednarodnim pomorskim pravom. |
|
(31) |
Ta uredba mora odražati pravila glede izvoza in uvoza odpadkov v in iz čezmorskih držav in ozemelj, kakor to določa Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav“) (13). |
|
(32) |
Treba je sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da se v skladu z Direktivo 75/442/EGS in drugo zakonodajo Skupnosti o odpadkih med celotnim obdobjem pošiljanja, ter vključno z odstranjevanjem ali predelavo v ciljni državi, z odpadki, poslanimi znotraj Skupnosti, in odpadki, uvoženimi v Skupnost, ravna tako, da ni ogroženo zdravje ljudi in da se ne uporabljajo postopki ali metode, s katerimi bi se lahko škodovalo okolju. Glede izvoza iz Skupnosti, ki ni prepovedan, je treba zagotoviti, da se v celotnem obdobju pošiljanja, vključno z odstranjevanjem ali predelavo v tretji ciljni držav, z odpadki ravna na okolju varen način. Objekti, ki prejmejo odpadke, morajo delovati v skladu s standardi o varovanju zdravja ljudi in varstvu okolja, ki so v veliki meri enaki tistim iz zakonodaje Skupnosti. Treba je oblikovati seznam smernic, ki niso zavezujoče in v katerih se lahko poišče usmeritve za okolju varno ravnanje. |
|
(33) |
Države članice morajo Komisiji zagotoviti informacije o izvajanju te uredbe, tako s poročili sekretariatu Baselske konvencije kot tudi na podlagi ločenega vprašalnika. |
|
(34) |
Treba je zagotoviti varno in okolju prijazno razstavljanje ladij zaradi varovanja zdravja ljudi in varstva okolja. Hkrati je treba omeniti, da ladja lahko postane odpadek v skladu s členom 2 Baselske konvencije in da je istočasno lahko opredeljena kot ladja v skladu z drugimi mednarodnimi predpisi. Pomembno je poudariti, da vzpostavljanje obveznih zahtev na globalni ravni za zagotovitev učinkovite in uspešne rešitve problema razstavljanja ladij poteka v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela, Mednarodno pomorsko organizacijo in Baselsko konvencijo. |
|
(35) |
Države članice morajo zagotoviti, da ustrezni pristojni organi v skladu s Konvencijo UNECE o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zahtevah z dne 25. junija 1998 (Arhuško konvencijo) na ustrezen način dajo na voljo javnosti obvestila o pošiljkah, kjer takšni podatki niso zaupni po nacionalni zakonodaji ali zakonodaji Skupnosti. |
|
(36) |
Pri zagotavljanju kontrole pošiljk nevarnih odpadkov je bistvenega pomena učinkovito mednarodno sodelovanje na področju kontrol pošiljk odpadkov. Za zagotavljanje varnega ravnanja z odpadki je treba spodbujati izmenjavo informacij, delitev odgovornosti in skupna prizadevanja med Skupnostjo in njenimi državami članicami ter tretjimi državami. |
|
(37) |
Komisija mora nekatere priloge te uredbe sprejeti v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS. Tudi za spremembe prilog je treba uporabljati ta postopek zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega napredka, sprememb ustrezne zakonodaje Skupnosti ali dogodkov, povezanih s Sklepom OECD ali Baselsko konvencijo ter drugimi povezanimi mednarodnimi konvencijami in sporazumi. |
|
(38) |
Ob upoštevanju Priloge II mora Komisija pri pripravi navodila za izpolnitev prijavnega in transportnega dokumenta, ki bo navedeno v Prilogi IC, ob upoštevanju Sklepa OECD in Baselske konvencije, med drugim določiti, da morajo prijavni in transportni dokumenti, kolikor je to mogoče, obsegati dve strani ter določiti natančne časovne roke za izpolnitev prijavnih in transportnih dokumentov iz Prilog IA in IB. Hkrati je treba razjasniti posebne zahteve, kadar obstajajo razlike med terminologijo in zahtevami iz Sklepa OECD ali Baselsko konvencijo in to uredbo. |
|
(39) |
Pri preučevanju vprašanja, katere mešanice odpadkov se bodo dodale v Prilogo IIIA, je med drugim treba upoštevati naslednje podatke: lastnosti odpadkov, kot so njihove morebitne nevarne lastnosti, potencial za onesnaženje in njihovo fizikalno stanje; vidike ravnanja, kot so tehnološke zmogljivosti za predelavo odpadkov in okoljske koristi, ki izhajajo iz postopka predelave, vključno z vprašanjem, ali lahko škodujejo okolju varnemu ravnanju z odpadki. Komisija si mora v čim večji meri prizadevati za izpopolnitev omenjene priloge še pred dnem začetka veljavnosti te uredbe in končati to nalogo najkasneje v šestih mesecih po omenjenem dnevu. |
|
(40) |
Komisija mora dodatne ukrepe, povezane z izvajanjem te uredbe, sprejeti v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS. Ti morajo vključevati metodo izračuna finančne garancije ali enakovrednega zavarovanja, ki jo Komisija določi, če je le mogoče, pred dnem začetka uporabljanja te uredbe. |
|
(41) |
Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se morajo sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (14). |
|
(42) |
Ker cilja te uredbe, to je zagotoviti varovanje okolja pri pošiljanju odpadkov, ni mogoče v zadostni meri doseči na ravni držav članic in ga je zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiranosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE
Člen 1
Področje uporabe
1. Ta uredba določa postopke in ureditev kontrole pošiljanja odpadkov, odvisno od porekla, cilja in poti pošiljke, vrste poslanih odpadkov in vrste obdelave, ki se uporablja za odpadke na njihovem cilju.
2. Ta uredba se uporablja za pošiljki odpadkov:
|
a) |
med državami članicami v Skupnosti ali s tranzitom skozi tretje države; |
|
b) |
uvožene v Skupnost iz tretjih držav; |
|
c) |
uvožene iz Skupnosti v tretje države; |
|
d) |
v tranzitu skozi Skupnost na poti iz tretjih držav ali v tretje države. |
3. Ta uredba se ne uporablja za:
|
a) |
iztovarjanje odpadkov na kopno, vključno z odpadno vodo in ostanki, ki so nastali pri normalnem delovanju ladij in morskih ploščadi, če za take odpadki veljajo zahteve Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 (Marpol 73/78), ali drugih zavezujočih mednarodnih aktov; |
|
b) |
odpadke, ustvarjene v vozilih, na vlakih, na letalih in na ladjah , dokler se taki odpadki ne raztovorijo zaradi predelave ali odstranjevanja; |
|
c) |
pošiljki radioaktivnih odpadkov, kakor so opredeljene v členu 2 Direktive Sveta 92/3/Euratom z dne 3. februarja 1992 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov med državami članicami ter v Skupnost in iz nje (15); |
|
d) |
pošiljke, ki so predmet odobritve iz Uredbe (ES) št. 1774/2002; |
|
e) |
pošiljki odpadkov iz člena 2(1)(b) (ii), (iv) in (v) Direktive 75/442/EGS, če take pošiljki že ureja druga zakonodaja Skupnosti, ki vsebuje podobne določbe; |
|
f) |
pošiljki odpadkov iz Antarktike v Skupnost, ki so v skladu z zahtevami Protokola o varstvu okolja k Antarktičnem sporazumu (1991); |
|
g) |
uvoz odpadkov v Skupnost, ki so jih oborožene sile ali organizacije za pomoč ustvarile v kriznih razmerah, pri operacijah vzpostavljanja ali ohranjanja miru, kadar take odpadki pošiljajo neposredno ali posredno v ciljno državo oborožene sile ali organizacije za pomoč ali kdo drug v njihovem imenu. V takšnih primerih se o pošiljki in njenem cilju vnaprej obvesti katera koli pristojna organa tranzitne in ciljne države v Skupnosti . |
4. Za pošiljki odpadkov iz Antarktike v države izven Skupnosti in ki so v tranzitu skozi Skupnost, veljajo določbe členov 36 in 49.
5. Za pošiljki odpadkov, ki potekajo izključno v državi članici, veljajo samo določbe člena 33.
Člen 2
Opredelitve
Za namene te uredbe:
|
1) |
so „odpadki“ opredeljeni v členu 1(a) Direktive 75/442/EGS; |
|
2) |
so „nevarni odpadki“ opredeljeni v členu 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (16); |
|
3) |
„mešanica odpadkov“ pomeni odpadke, ki jih povzroči namerno ali nenamerno mešanje dveh ali več različnih vrst odpadkov in za katero ni posebne klasifikacijske številke v Prilogah III, IIIB, IV in IVA. Odpadki, poslani v eni pošiljki odpadkov, ki je sestavljena iz dveh ali več ločenih vrst odpadkov, ni mešanica odpadkov; |
|
4) |
je „odstranjevanje“ opredeljeno v členu 1(e) Direktive 75/442/EGS; |
|
5) |
„vmesno odstranjevanje“ pomeni postopke odstranjevanja D 13 do D 15, kakor so opredeljeni v Prilogi IIA k Direktivi 75/442/EGS; |
|
6) |
je „predelava“ opredeljena v členu 1(f) Direktive 75/442/EGS; |
|
7) |
„vmesna predelava“ pomeni postopka predelave R 12 in R 13, kakor sta opredeljena v Prilogi IIB k Direktivi 75/442/EGS; |
|
8) |
„okolju varno ravnanje“ pomeni sprejetje vseh izvedljivih ukrepov za zagotovitev, da se z odpadki ravna na način, ki bo varoval zdravje ljudi in okolje pred škodljivimi učinki, ki jih lahko povzročijo taki odpadki; |
|
9) |
„povzročitelj“ je vsak, čigar dejavnosti povzročijo nastanek odpadkov (izvirni povzročitelj), in/ali vsak, ki opravlja postopke pred-obdelave, mešanja ali druge postopke, posledica katerih je sprememba narave ali sestave teh odpadkov (novi povzročitelj), kakor je opredeljeno v členu 1(b) Direktive 75/442/EGS; |
|
10) |
je „imetnik“ povzročitelj odpadkov ali fizična ali pravna oseba, ki ima odpadke in kakor je opredeljena v členu 1(c) Direktive 75/442/EGS; |
|
11) |
je „zbiralec“ vsak, ki zbira odpadke in kakor je opredeljen v členu 1(g) Direktive 75/442/EGS; |
|
12) |
je „trgovec“ vsak, ki je odgovoren za nakup in naknadno prodajo odpadkov, vključno s tistimi trgovci, ki nimajo odpadkov v fizični posesti in kakor je navedeno v členu 12 Direktive 75/442/EGS; |
|
13) |
je „posrednik“ vsak, ki ureja odstranjevanje ali predelavo odpadkov v imenu drugih, vključno s tistimi posredniki, ki nimajo odpadkov v fizični posesti in kakor je navedeno v členu 12 Direktive 75/442/EGS; |
|
14) |
„prejemnik“ pomeni osebo ali podjetje v pristojnosti ciljne države, ki se ji/mu pošljejo odpadki za predelavo ali odstranjevanje; |
|
15) |
„prijavitelj“ pomeni:
Kadar prijavitelj iz točk (iv) ali (v) ne izpolni katere koli izmed obveznosti iz členov 22 do 25, da prevzame odpadke nazaj, se izvirni povzročitelj, novi povzročitelj ali zbiralec z dovoljenjem iz točk (i), (ii) ali (iii), ki je pooblastil zadevnega trgovca ali posrednika, da deluje v njegovem imenu, šteje za prijavitelja za namene obveznosti, da prevzame odpadke nazaj. V okoliščinah, ko gre za nezakonite pošiljke, ki jih prijavi trgovec ali posrednik iz (iv) ali (v), se oseba iz (i), (ii) ali (iii), ki je zadevnega trgovca ali posrednika pooblastila, da deluje v njenem imenu, šteje za prijavitelja za namene te uredbe;
|
|
16) |
„Baselska konvencija“ pomeni Baselsko konvencijo z dne 22. marca 1989 o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja; |
|
17) |
„Sklep OECD“ pomeni Sklep Sveta OECD C(2001)107/končen o spremembah Sklepa OECD C(92)39/končen o nadzoru prehoda odpadkov za predelavo preko meja; |
|
18) |
„pristojni organ“ pomeni:
|
|
19) |
„pristojni organ države odpreme“ pomeni pristojni organ za območje, s katerega je predvidena odprema pošiljke ali je pošiljka odpremljena; |
|
20) |
„pristojni organ ciljne države“ pomeni pristojni organ za območje, na katerega je predvideno pošiljanje pošiljke ali je bila pošiljka poslana ali na katerem se odpadki naložijo, preden se odstranijo ali predelajo na območju, ki ni pod nacionalno pristojnostjo nobene države; |
|
21) |
„pristojni organ tranzitne države“ pomeni pristojni organ za katero koli državo, skozi katero je predvideno pošiljanje pošiljke ali je bila pošiljka poslana, razen države pristojnega organa države odpreme ali ciljne države; |
|
22) |
„država odpreme“ pomeni katero koli državo, iz katere je predvidena odprema pošiljke ali je pošiljka odpremljena; |
|
23) |
„ciljna država“ pomeni katero koli državo, v katero je predvideno pošiljanje pošiljke ali v katero je bila poslana pošiljka odpadkov za odstranjevanje ali predelavo ali za namene nalaganja pred odstranjevanjem ali predelavo na območju, ki ni pod nacionalno pristojnostjo nobene države; |
|
24) |
„država tranzita“ pomeni katero koli državo, skozi katero je predvideno pošiljanje pošiljke ali skozi katero je bila pošiljka poslana, razen države odpreme ali ciljne države; |
|
25) |
„območje pod nacionalno pristojnostjo države“ pomeni katero koli kopensko ali morsko območje, v katerem država izvršuje upravno in zakonodajno pristojnost v skladu z mednarodnim pravom v zvezi z varstvom zdravja ljudi ali okolja; |
|
26) |
„čezmorske države in ozemlja“pomenijo čezmorske države in ozemlja, navedena v Prilogi IA Sklepa 2001/822/ES; |
|
27) |
„carinski urad uvoza iz Skupnosti“ je carinski urad, kakor je opredeljen v členu 161(5) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (17); |
|
28) |
„carinski urad izstopa iz Skupnosti“ je carinski urad, kakor je opredeljen v členu 793(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (18); |
|
29) |
„carinski urad vstopa v Skupnost“ je carinski urad, kamor se odpadki, vneseni na carinsko območje Skupnosti, prepeljejo v skladu s členom 38(1) Uredbe (EGS) št. 2913/92; |
|
30) |
„uvoz“ pomeni kateri koli vstop odpadkov v Skupnost, vendar brez tranzita skozi Skupnost; |
|
31) |
„uvoz“ pomeni dejanje, ko odpadki zapustijo Skupnost, vendar brez tranzita skozi Skupnost; |
|
32) |
„tranzit“ pomeni pošiljanje odpadkov ali predvideno pošiljanje odpadkov skozi eno ali več držav razen države odpreme ali ciljne države; |
|
33) |
„prevoz“ pomeni prevoz odpadkov po cesti, železnici, zraku, morju ali celinskih plovnih poteh; |
|
34) |
„pošiljka“ pomeni prevoz odpadkov, namenjenih odstranjevanju ali predelavi, ki je predvidena ali poteka:
|
|
35) |
„nezakonita pošiljka“ pomeni vsako pošiljko odpadkov, opravljeno:
|
NASLOV II
POŠILJKE ZNOTRAJ SKUPNOSTI S TRANZITOM ALI BREZ NJEGA SKOZI TRETJE DRŽAVE
Člen 3
Splošni postopek
1. Za pošiljke naslednjih odpadkov velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja v skladu z določbami tega naslova:
|
a) |
če so namenjeni za postopke odstranjevanja: vsi odpadki; |
|
b) |
če so namenjeni za postopke predelave:
|
2. Za pošiljke naslednjih odpadkov, namenjenih za predelavo, veljajo splošne zahteve, določene v členu 18 , če količina odpremljenih odpadkov presega 20 kilogramov :
|
a) |
odpadki, navedeni v Prilogi III ali IIIB; |
|
b) |
mešanice dveh ali več vrst odpadkov iz Priloge III, ki niso uvrščene v posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi III, če sestava teh mešanic ne škoduje okolju varni predelavi in če so take mešanice navedene v Prilogi IIIA v skladu s členom 58. |
3. Za odpadke iz Priloge III se v izjemnih primerih uporabljajo ustrezne določbe, kakor da so bili navedeni v Prilogi IV, in sicer če izkazujejo katero koli od nevarnih lastnosti navedenih v Prilogi III k Direktivi 91/689/EGS. Ti primeri se obravnavajo v skladu s členom 58.
4. Za pošiljke odpadkov, ki so izrecno namenjeni za laboratorijsko analizo, s katero se bodo ocenile bodisi njihove fizikalne bodisi kemične lastnosti ali določila njihova primernost za postopke predelave ali odstranjevanja, ne velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja, kot je opisano v odstavku 1. Namesto tega se uporabljajo postopkovne zahteve iz člena 18. Količina takih izvzetih odpadkov, ki je izrecno namenjena za laboratorijsko analizo, se določi z najmanjšo količino, ki je razumno potrebna za ustrezno izvedbo analize za vsak posamezni primer in ne presega 25 kg.
5. Za pošiljke mešanih komunalnih odpadkov (klasifikacijska številka odpadkov 20 03 01), zbranih iz zasebnih gospodinjstev, vključno s takimi zbranimi odpadki drugih povzročiteljev, do objektov za predelavo ali odstranjevanje, veljajo v skladu s to uredbo iste določbe kot za pošiljke odpadkov, ki so namenjeni odstranjevanju.
Poglavje 1
Predhodna pisna prijava in soglasje
Člen 4
Prijava
Kadar namerava prijavitelj poslati odpadke iz člena 3(1)(a) ali (b), predloži predhodno pisno prijavo pristojnemu organu države odpreme in preko njega ter, če bo predložil splošno prijavo, upošteva člen 13.
Pri predložitvi prijave je treba izpolniti naslednje zahteve:
|
1) |
Prijavni in transportni dokumenti: Prijava se izvede z naslednjimi dokumenti:
Pri predložitvi prijave prijavitelj izpolni prijavni dokument in, kjer je ustrezno, transportni dokument. Kadar prijavitelj ni izvirni povzročitelj odpadkov v skladu s točko 15(a)(i) člena 2, prijavitelj zagotovi, da tudi izvirni povzročitelj odpadkov ali ena od oseb iz točke 15(a)(ii) ali (iii) člena 2, kadar je to izvedljivo, podpiše prijavni dokument iz Priloge IA. Pristojni organ države odpreme izda prijavitelju prijavni dokument in transportni dokument. |
|
2) |
Informacije in dokumentacija v prijavnem in transportnem dokumentu: Prijavitelj v prijavnem dokumentu navede ali mu priloži informacije in dokumentacijo iz Priloge II, del 1. Prijavitelj v transportnem dokumentu navede ali mu priloži informacije in dokumentacijo iz Priloge II, del 2, kolikor je to možno v času prijave. Prijava se šteje za ustrezno izvedeno, ko pristojni organ odpreme meni, da sta bila prijavni dokument in transportni dokument izpolnjena v skladu s prejšnjim odstavkom. |
|
3) |
Dodatne informacije in dokumentacija: Na zahtevo katerih koli zadevnih pristojnih organov prijavitelj zagotovi dodatne informacije in dokumentacijo. Seznam dodatnih informacij in dokumentacije, ki se lahko zahtevajo, je naveden v Prilogi II, del 3. Prijava se šteje za ustrezno izpolnjeno, ko pristojni organ ciljne države meni, da sta bila prijavni dokument in transportni dokument izpolnjena ter da je prijavitelj zagotovil informacije in dokumentacijo iz Priloge II, dela 1 in 2, ter tudi vse dodatne informacije in dokumentacijo, v skladu z zahtevami iz odstavka 3 in kakor je navedeno v Prilogi II, del 3. |
|
4) |
Sklenitev pogodbe med prijaviteljem in prejemnikom: Prijavitelj s prejemnikom sklene pogodbo za predelavo ali odstranjevanje prijavljenih odpadkov, kot je določeno v členu 5. Dokazilo o tej pogodbi ali izjava, ki potrjuje njen obstoj, se v skladu s Prilogo IA ob prijavi predložijo udeleženim pristojnim organom. Na zahtevo pristojnega organa prijavitelj ali prejemnik zagotovi izvod pogodbe ali takega dokaza, ki ga zadevni pristojni organ šteje za zadovoljivega. |
|
5) |
Vzpostavitev finančne garancije ali enakovrednega zavarovanja: Finančna garancija ali enakovredno zavarovanje se vzpostavi v skladu s členom 6. Prijavitelj o tem poda ustrezno izjavo, in sicer tako, da izpolni ustrezni del prijavnega obrazca iz Priloge IA. Finančna garancija ali enakovredno zavarovanje (ali, če pristojni organ to dovoli, dokazilo o zadevni garanciji ali zavarovanju ali izjava, ki potrjuje njen obstoj), se predloži ob prijavi kot del prijavnega dokumenta ali, če pristojni organ to dovoli, v skladu z nacionalno zakonodajo, ob prijavi pred začetkom pošiljanja. |
|
6) |
Obseg prijave: Prijava pokriva pošiljko odpadkov od njenega začetnega kraja odpreme ter vključuje njeno vmesno ali nevmesno predelavo ali odstranjevanje. Če naknadni vmesni ali nevmesni postopki potekajo v državi, ki ni prva ciljna država, se v prijavi navedeta nevmesni postopek in cilj ter uporablja člen 15 (f). V vsaki prijavi je zajeta le ena klasifikacijska številka odpadkov, razen za:
|
Člen 5
Pogodba
1. Za vse pošiljke odpadkov, za katere se zahteva prijava, se med prijaviteljem in prejemnikom zahteva sklenitev pogodbe o predelavi ali odstranjevanju prijavljenih odpadkov.
2. Pogodba se sklene in učinkuje ob prijavi ter v času trajanja pošiljanja in vse dokler se ne izda potrdilo v skladu s členi 15(e), 16(e) ali, kadar je ustrezno, 15(d).
3. Pogodba vključuje obveznosti:
|
a) |
prijavitelja, da v skladu s členoma 22 in 24(2) prevzame odpadke nazaj, ko pošiljanje, predelava ali odstranjevanje ni bilo dokončano, kot je bilo predvideno, ali če je bila pošiljka nezakonita; |
|
b) |
prejemnika, da v skladu s členom 24(3) odstrani ali predela odpadke, če je bila pošiljka nezakonita; in |
|
c) |
objekta , da v skladu s členom 16(e) predloži potrdilo o predelavi ali odstranitvi odpadkov v skladu s prijavo in pogoji iz prijave ter z zahtevami te uredbe. |
4. Če je pošiljka odpadkov namenjena za postopke vmesne predelave ali odstranjevanja, se v pogodbo vključijo dodatne obveznosti:
|
a) |
obveznost ciljnega objekta, da predloži v skladu s členom 15(d) in, kadar je ustrezno, členoml5(e) potrdila o predelavi ali odstranitvi odpadkov v skladu s prijavo in pogoji iz prijave ter z zahtevami te uredbe; in |
|
b) |
obveznost prejemnika, da predloži prijavo, kadar je to primerno, začetnemu pristojnemu organu začetne države odpreme v skladu s členom 15(f)(ii). |
5. Če se odpadki pošiljajo med dvema objektoma pod nadzorom iste pravne osebe, se ta pogodba lahko nadomesti z izjavo te osebe, ki se zaveže, da bo predelala ali odstranila prijavljene odpadke.
Člen 6
Finančna garancija
1. Za vse pošiljke odpadkov, za katere je potrebna prijava, se zahteva finančna garancija ali enakovredno zavarovanje, za kritje:
|
a) |
stroškov prevoza; |
|
b) |
stroškov odstranjevanja ali predelave, vključno z vsemi potrebnimi vmesnimi postopki; in |
|
c) |
stroškov skladiščenja za 90 dni. |
2. S finančno garancijo ali enakovrednim zavarovanjem je predvideno kritje stroškov, ki nastanejo v primerih:
|
a) |
ko se pošiljanje, predelava ali odstranjevanje ne more dokončati, kot je bilo predvideno, kakor to izhaja iz člena 22; in |
|
b) |
ko je pošiljka, predelava ali odstranjevanje nezakonito, kakor to izhaja iz člena 24. |
3. Prijavitelj ali druga fizična ali pravna oseba v njegovem imenu vzpostavi finančno garancijo ali enakovredno zavarovanje, ki učinkuje ob prijavi ali, če pristojni organ, ki odobri finančno garancijo ali enakovredno zavarovanje, to dovoli, najpozneje ob začetku pošiljanja ter se za prijavljeno pošiljko začne uporabljati najpozneje ob začetku pošiljanja.
4. Pristojni organ države odpreme odobri finančno garancijo ali enakovredno zavarovanje, vključno z obliko, besedilom in višino kritja.
Vendar pa v primeru uvoza v Skupnost pristojni organ ciljne države v Skupnosti pregleda višino kritja in po potrebi odobri dodatno finančno garancijo ali enakovredno zavarovanje.
5. Finančna garancija ali enakovredno zavarovanje velja za in pokriva prijavljeno pošiljko in dokončanje predelave ali odstranjevanja prijavljenih odpadkov.
Finančna garancija ali enakovredno zavarovanje se sprosti, ko zadevni pristojni organ prejme potrdilo iz člena 16(e) ali, če je to ustrezno, iz člena 15(e) v primeru postopkov vmesne predelave ali odstranjevanja.
6. Ne glede na odstavek 5, če je pošiljka odpadkov namenjena postopkom vmesne predelave ali odstranjevanja in postopek nadaljnje predelave ali odstranjevanja poteka v ciljni državi, se finančna garancija ali enakovredno zavarovanje sprosti, ko odpadki zapustijo vmesni objekt in zadevni pristojni organ prejme potrdilo iz člena 15(d). V takem primeru vsako nadaljnjo pošiljko v objekt za predelavo ali odstranjevanje pokriva nova finančna garancija ali enakovredno zavarovanje, razen če pristojni organ ciljne države meni, da taka finančna garancija ali enakovredno zavarovanje ni potrebno. V teh okoliščinah je pristojni organ ciljne države odgovoren za obveznosti, ki nastanejo v primeru nezakonite pošiljke, ali obveznosti, da prevzame odpadke nazaj, kadar se pošiljanje ali postopek nadaljnje predelave ali odstranjevanja ne more dokončati, kot je bilo predvideno.
7. Pristojni organ v Skupnosti, ki je odobril finančno garancijo ali enakovredno zavarovanje, ima do njega dostop in uporablja finančna sredstva, vključno za namene izplačil drugim zadevnim organom, za izpolnitev nastalih obveznosti v skladu s členoma 23 in 25.
8. V primeru splošne prijave na podlagi člena 13 se lahko namesto finančne garancije ali enakovrednega zavarovanja za kritje celotne splošne prijave, vzpostavi finančna garancija ali enakovredno zavarovanje, ki krije dele splošne prijave. V takih primerih se finančna garancija ali enakovredno zavarovanje za pošiljko začne uporabljati najpozneje ob začetku pošiljanja prijavljene pošiljke.
Finančna garancija ali enakovredno zavarovanje se sprosti, ko zadevni pristojni organ prejme potrdilo iz člena 16(e) ali, če je to ustrezno, iz člena 15(e) v primeru postopkov vmesne predelave ali odstranjevanja za zadevne odpadke. Smiselno se uporablja odstavek 6.
9. Države članice obvestijo Komisijo o določbah nacionalnega zakona, sprejetega na podlagi tega člena.
Člen 7
Pošiljanje prijave s strani pristojnega organa države odpreme
1. Po prejemu ustrezno izpolnjene prijave, kot je opisano v drugem pododstavku točke 2 člena 4, pristojni organ države odpreme zadrži izvod prijave in pošlje prijavo pristojnemu organu ciljne države in izvode pristojnim organom vseh tranzitnih držav ter o tem obvesti prijavitelja. To se opravi v treh delovnih dneh po prejemu prijave.
2. Če prijava ni ustrezno izpolnjena, pristojni organ države odpreme od prijavitelja zahteva informacije in dokumentacijo v skladu z drugim pododstavkom točke 2 člena 4.
To se opravi v treh delovnih dneh po prejemu prijave.
V takih primerih ima pristojni organ države odpreme na voljo tri delovne dni po prejemu zahtevanih informacij in/ali dokumentacije, da ravna v skladu z odstavkom 1.
3. Pristojni organ države odpreme se lahko v treh delovnih dneh po prejemu ustrezno izpolnjene prijave, kot je opisano v drugem pododstavku točke 2 člena 4, odloči, da ne nadaljuje s prijavo, če ima v zvezi s pošiljko ugovore v skladu s členoma 11 in 12.
O svoji odločitvi in ugovorih nemudoma obvesti prijavitelja.
4. Če v 30 dneh od prejema prijave pristojni organ države odpreme ne pošlje prijave, kot se to zahteva v odstavku 1, poda prijavitelju na njegovo zahtevo utemeljeno obrazložitev Vendar to ne velja, kadar ni bila izpolnjena zahteva za informacije iz odstavka 2.
Člen 8
Zahtevki za informacije in dokumentacijo s strani zadevnih pristojnih organov ter potrditev s strani pristojnega organa ciljne države
1. Potem ko pristojni organ države odpreme pošlje prijavo in če kateri koli zadevni pristojni organ meni, da so potrebne dodatne informacije in dokumentacija, kot je navedeno v drugem pododstavku točke 3 člena 4, ta pristojni organ od prijavitelja zahteva take informacije in dokumentacijo ter o tem zahtevku obvesti druge pristojne organe. To se opravi v treh delovnih dneh po prejemu prijave. V takih primerih ima zadevni pristojni organ na voljo tri delovne dni po prejemu zahtevanih informacij in dokumentacije, da obvesti pristojni organ ciljne države.
2. Kadar pristojni organ ciljne države meni, da je prijava ustrezno izpolnjena, kakor je to določeno v drugem pododstavku točke 3 člena 4, pošlje potrditev prijavitelju in izvode drugim zadevnim pristojnim organom. To se opravi v treh delovnih dneh od prejema ustrezno izpolnjene prijave.
3. Če v 30 dneh po prejemu prijave pristojni organ ciljne države ne potrdi prijave, kot se to zahteva v odstavku 2, poda prijavitelju na njegovo zahtevo utemeljeno obrazložitev.
Člen 9
Soglasja pristojnih organov ciljne države, države odpreme in tranzitne države ter roki za prevoz, predelavo ali odstranjevanje
1. Pristojni organi ciljne države, države odpreme in tranzitne države imajo na voljo 30 dni po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa ciljne države v skladu s členom 8, da pisno sprejmejo eno od naslednjih ustrezno obrazloženih odločitev o prijavljeni pošiljki:
|
a) |
brezpogojno soglasje, |
|
b) |
soglasje s pogoji v skladu s členom 10, ali |
|
c) |
ugovore, v skladu s členom 11 in 12. |
Če pristojni organ tranzitne države ne vloži ugovora v navedenem roku 30-ih dni, je mogoče sklepati, da daje tiho soglasje.
2. Pristojni organi ciljne države, države odpreme in, kadar je ustrezno, tranzitne države pošljejo pisno svojo odločitev in razloge zanjo prijavitelju v roku 30-ih dni iz odstavka 1, izvode pa drugim zadevnim organom.
3. Pristojni organi ciljne države, države odpreme in, kadar je ustrezno, tranzitne države pisno izrazijo svoje soglasje z ustreznim žigom, podpisom in datiranjem prijavnega dokumenta ali njegovih izvodov.
4. Pisno soglasje s predvideno pošiljko se izteče eno koledarsko leto po izdaji ali pozneje, v skladu z navedebo v prijavnem dokumentu. Vendar to ne velja, če zadevni pristojni organi navedejo krajše obdobje.
5. Tiho soglasje s predvideno pošiljko se izteče eno koledarsko leto po izteku roka 30-ih dni iz odstavka 1.
6. Pošiljanje predvidene pošiljke se lahko začne le ko so izpolnjene zahteve iz člena 16(a) in (b) in samo v obdobju veljavnosti tihih ali pisnih soglasij vseh pristojnih organov.
7. Predelava ali odstranjevanje odpadkov iz predvidene pošiljke se dokonča najpozneje eno koledarsko leto po tem, ko je objekt prejel odpadke, razen če zadevni pristojni organi navedejo krajše obdobje.
8. Zadevni pristojni organi prekličejo soglasje, ko izvejo, da:
|
a) |
sestava odpadkov ni taka, kot je bila prijavljena; ali |
|
b) |
niso upoštevani pogoji, določeni za pošiljanje; ali |
|
c) |
se odpadki ne predelujejo ali odstranjujejo v skladu z dovoljenjem objekta, ki izvaja naveden postopek; ali |
|
d) |
so odpadki bili ali bodo poslani, predelani ali odstranjeni na način, ki ni skladen z informacijami navedenimi v ali priloženimi k prijavnem in transportnem dokumentu. |
9. Vsak preklic Soglasja se pošlje v obliki uradnega sporočila prijavitelju, izvode pa drugim zadevnim pristojnim organom in prejemniku.
Člen 10
Pogoji v zvezi s pošiljko
1. Pristojni organi države odpreme, ciljne države in tranzitne države lahko v 30 dneh po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa ciljne države v skladu s členom 8, določijo pogoje v zvezi z njihovim soglasjem s prijavljeno pošiljko. Taki pogoji lahko temeljijo na enem ali več razlogih, ki so določeni bodisi v členu 11 bodisi v členu 12.
2. Pristojni organi države odpreme, ciljne države in tranzitne države lahko v roku 30-ih dni iz odstavka 1 določijo tudi pogoje, ki se nanašajo na prevoz odpadkov pod njihovo pristojnostjo. Taki prevozni pogoji niso strožji od tistih, določenih za podobne pošiljke, ki v celoti potekajo pod njihovo pristojnostjo, in upoštevajo obstoječe sporazume, zlasti zadevne mednarodne sporazume.
3. Pristojni organi države odpreme, ciljne države in tranzitne države lahko v roku 30-ih dni iz odstavka 1 določijo tudi pogoj, da se njihovo soglasje šteje za preklicano, če se finančna garancija ali enakovredno zavarovanje ne učinkuje najpozneje ob začetku prijavljenega pošiljanja, kot se to zahteva v členu 6(3).
4. Pristojni organ, ki določi pogoje, te pisno posreduje prijavitelju, izvode pa zadevnim pristojnim organom.
Zadevni pristojni organ pogoje navede v prijavnemu dokumentu ali jih k temu priloži.
5. V skladu z odstavkom 1 lahko v roku tridesetih dni pristojni organ ciljne države določi pogoj, da obrat za zbiranje odpadkov redno vodi evidence vhodov, izhodov in/ali bilance odpadkov ter z njimi povezane predelave oziroma postopke odstranjevanja odpadkov, kot je navedeno v obvestilu in to v roku veljavnosti obvestila. Evidence mora podpisati oseba, po zakonu odgovorna za obrat, in jih poslati pristojnemu organu ciljne države v roku enega meseca po zaključku predelave oziroma po zaključenem postopku odstranjevanja odpadkov.
Člen 11
Ugovori pošiljkam odpadkov, namenjenim odstranjevanju
1. Kadar se predloži prijava za predvideno pošiljko odpadkov, namenjeno odstranjevanju, lahko pristojni organi ciljne države in države odpreme v 30 dneh po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa ciljne države v skladu s členom 8, utemeljeno ugovarjajo v skladu s pogodbo in na podlagi enega ali več naslednjih razlogov:
|
a) |
da predvidena pošiljka ali odstranjevanje ne bi bilo v skladu z ukrepi, sprejetimi za izvajanje načel bližine, prednosti predelave in samozadostnosti na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni v skladu z Direktivo 75/442/EGS za popolno ali delno prepoved ali sistematično ugovarjanje pošiljkam odpadkov; ali |
|
b) |
da predvidena pošiljka ali odstranjevanje ne bi bilo v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se nanaša na varstvo okolja, javni red, javno varnost ali zdravstveno varstvo, glede na ukrepe, ki se izvajajo v državi, ki ugovarja; ali |
|
c) |
da je bil prijavitelj ali prejemnik predhodno spoznan za krivega zaradi nezakonite pošiljke ali zaradi drugega nezakonitega dejanja, povezanega z varstvom okolja. V tem primeru lahko pristojni organi države odpreme in ciljne države zavrnejo vse pošiljke, ki vključujejo zadevno osebo, v skladu z nacionalno zakonodajo; ali |
|
d) |
da prijavitelj ali objekt večkrat nista ravnala v skladu s členoma 15 in 16 v zvezi s preteklimi pošiljkam; ali |
|
e) |
da želi država članica na podlagi člena 4(1) Baselske konvencije izvrševati svojo pravico do prepovedi uvoza nevarnih odpadkov ali odpadkov, navedenih v Prilogi II te konvencije; ali |
|
f) |
da je predvidena pošiljka ali odstranjevanje v nasprotju z obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij, ki jih je sklenila država članica ali zadevne države članice ali Skupnost; ali |
|
g) |
da predvidena pošiljka ali odstranjevanje ni v skladu z Direktivo 75/442/EGS, zlasti s členoma 5 in 7 omenjene direktive, ob upoštevanju geografskih okoliščin ali potrebe po specializiranih napravah za določene vrste odpadkov:
|
|
h) |
da se bodo odpadki obdelali v objektu, ki ga zajema Direktiva 96/61/ES, vendar se v njem ne uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije, kot je opredeljeno v členu 9(4) omenjene direktive, v skladu z dovoljenjem objekta; ali |
|
i) |
da so odpadki komunalni odpadki iz gospodinjstev (oznaka 20 03 01); ali |
|
j) |
da se zadevni odpadki ne bodo obdelali v skladu s pravno zavezujočimi standardi varstva okolja v zvezi s postopki odstranjevanja, določenimi v zakonodaji Skupnosti, (tudi v primerih, ko so odobrene začasne izjeme). |
2. Pristojni organ(-i) tranzitne države lahko v roku 30-ih dni iz odstavka 1 utemeljeno ugovarja(-jo) zgolj na podlagi odstavka 1(b), (c) , (d) in (f).
3. Če se v državi članici odpreme skupno na leto proizvedejo nevarni odpadki v tako majhni količini, da bi bila zagotovitev novih specializiranih objektov za odstranjevanje v tej državi članici nerentabilna, se ne uporablja odstavek 1(a).
Pristojni organ ciljne države sodeluje s pristojnim organom države odpreme, ki upošteva, da se za dvostransko rešitev tega problema uporablja ta odstavek in ne odstavek 1(a).
Če ni zadovoljive rešitve, lahko katera koli država članica zadevo predloži Komisiji. Komisija nato odloča o zadevi v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS.
4. Če v roku 30-ih dni iz odstavka 1 pristojni organi menijo, da so težave, ki so bile vzrok za njihove ugovore, rešene, nemudoma pisno obvestijo prijavitelja, izvode pa pošljejo prejemniku in drugim zadevnim pristojnim organom.
5. Če se težave, ki so bile vzrok ugovorov, niso rešile v roku 30-ih dni iz odstavka 1, prijava preneha veljati. Če prijavitelj še vedno namerava izvesti pošiljko, se predloži nova prijava, razen če se vsi zadevni pristojni organi in prijavitelj sporazumejo drugače.
6. Države članice o ukrepih, ki jih sprejmejo v skladu z odstavkom 1(a), s katerimi popolnoma ali delno prepovedo ali sistematično ugovarjajo pošiljkam odpadkov, namenjenim odstranjevanju, ali v skladu z odstavkom 1(e), nemudoma uradno obvestijo Komisijo, ki obvesti druge države članice.
Člen 12
Ugovori pošiljkam odpadkov, namenjenim predelavi
1. Kadar se predloži prijava za predvideno pošiljko odpadkov, namenjeno predelavi, lahko pristojni organi ciljne države in države odpreme v 30 dneh po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa ciljne države v skladu s členom 8, utemeljeno ugovarjajo v skladu s pogodbo in na podlagi enega ali več naslednjih razlogov:
|
a) |
da predvidena pošiljka ali predelava ne bi bila v skladu z Direktivo 75/442/EGS, zlasti členov 3, 4, 7 in 10; ali |
|
b) |
da predvidena pošiljka ali predelavi ne bi bila v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se nanaša na varstvo okolja, javni red, javno varnost ali zdravstveno varstvo glede na ukrepe, ki se izvajajo v državi, ki ugovarja; ali |
|
c) |
da predvidena pošiljka ali predelavi ne bi bila v skladu z nacionalno zakonodajo države odpreme, ki se nanaša na predelavo odpadkov, vključno s primeri, kadar bi predvidena pošiljka odpadkov bila namenjena predelavi v objektu, ki ima nižje standarde obdelave za določene odpadke od tistih, ki se uporab ljajo v državi odpreme in sicer zaradi upoštevanja potrebe po zagotovitvi pravilnega delovanja notranjega trga; To se ne uporablja, če:
|
|
d) |
da je bil prijavitelj ali prejemnik predhodno spoznan za krivega zaradi nezakonite pošiljke ali zaradi drugih nezakonitih dejanj, povezanih z varstvom okolja. V tem primeru lahko pristojni organi države odpreme in ciljne države zavrnejo vse pošiljke, ki vključujejo zadevno osebo, v skladu z nacionalno zakonodajo; ali |
|
e) |
da prijavitelj ali objekt večkrat nista ravnala v skladu s členoma 15 in 16 v zvezi s preteklimi pošiljkami; ali |
|
f) |
da sta predvidena pošiljka ali predelavi v nasprotju z obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij, ki jih je sklenila država članica ali zadevne države članice ali Skupnost; ali |
|
g) |
da razmerje med odpadki, ki jih je mogoče predelati, in tistimi, ki jih ni mogoče predelati, ocenjena vrednost materialov, ki bodo dokončno predelani, ali strošek predelave in strošek odstranjevanja frakcije, ki je ni mogoče predelati, z gospodarskega in/ali okoljskega vidika ne upravičujejo predelave; ali |
|
h) |
da je pošiljka odpadkov namenjena odstranjevanju in ne predelavi ali |
|
i) |
da se bodo odpadki obdelali v objektu, ki ga zajema Direktiva 96/61/ES, vendar se v njem ne uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije, kot je opredeljeno v členu 9(4) omenjene direktive, v skladu z dovoljenjem objekta; ali |
|
j) |
da se zadevni odpadki ne bodo obdelali v skladu s pravno zavezujočimi standardi varstva okolja v zvezi s postopki predelave ali s pravno zavezujočimi obveznostmi predelave ali recikliranja, določenimi v zakonodaja Skupnosti, (tudi v primerih, ko so odobrene začasne izjeme); |
|
k) |
da se zadevni odpadki ne bodo obdelali v skladu z načrti ravnanja z odpadki, pripravljenimi na podlagi člena 7 Direktive 75/442/EGS z namenom zagotovitve izvajanja pravno zavezujočih obveznosti predelave ali recikliranja, določenih v zakonodaja Skupnosti. |
2. Pristojni organi tranzitnih držav lahko v roku 30-ih dni iz odstavka 1 utemeljeno ugovarjajo predvideni pošiljki na podlagi odstavka 1(b), (d) , (e) in (f).
3. Če v roku 30-ih dni iz odstavka 1 pristojni organi menijo, da so težave, ki so bile vzrok njihovih ugovorov, rešene, pristojni organi nemudoma pisno obvestijo prijavitelja, izvode pa pošljejo prejemniku in drugim zadevnim pristojnim organom.
4. Če se težave, ki so bile vzrok ugovorov, niso rešile v roku 30-ih dni iz odstavka 1, prijava preneha veljati. Če prijavitelj še vedno namerava izvesti pošiljko, se predloži nova prijava, razen če se zadevni pristojni organi in prijavitelj sporazumejo drugače.
5. Države članice v skladu s členom 51 poročajo Komisiji o ugovorih, ki so jih vložili pristojni organi v skladu z odstavkom 1(c).
6. Država članica odpreme obvesti Komisijo in druge države članice o nacionalni zakonodaji, na kateri lahko temeljijo ugovori pristojnih organov v skladu z odstavkom 1(c), in navede, za katere odpadke in postopke predelave odpadkov se ti ugovori lahko uporabljajo, še preden se na podlagi take zakonodaje utemeljeno ugovarja.
Člen 13
Splošna prijava
1. Prijavitelj lahko predloži splošno prijavo za več pošiljk, če so v vsaki pošiljki:
|
a) |
odpadki, ki imajo v osnovi podobne fizikalne in kemične lastnosti, in |
|
b) |
odpadki, ki se pošiljajo istemu prejemniku in objektu, ter |
|
c) |
odpadki, katerih pot iz prijavnega dokumenta, je ista. |
2. Če se zaradi nepredvidenih okoliščin pošiljka ne more izvesti po isti poti, prijavitelj o tem obvesti zadevne pristojne organe takoj, ko je to mogoče, in po možnosti preden se pošiljanje začne, če je takrat že znano, da je treba pot spremeniti.
Kadar je sprememba poti znana, preden se pošiljanje začne, in to zadeva druge pristojne organe kot tiste, ki so bili navedeni v splošni prijavi, se splošna prijava ne sme uporabiti in je treba predložiti novo prijavo.
3. Zadevni pristojni organi se lahko dogovorijo o uporabi splošne prijave, pod pogojem, da se naknadno zagotovijo dodatne informacije in dokumentacija, v skladu z drugim pododstavkom točke 2 in 3 člena 4.
Člen 14
Objekti za predelavo s predhodnim soglasjem
1. Pristojni organi ciljne države, ki so pristojni za določene objekte za predelavo, se lahko odločijo za izdajo predhodnih soglasij takim objektom.
Take odločitve so omejene na določeno obdobje in se lahko prekličejo kadar koli.
2. V primeru splošne prijave, predložene v skladu s členom 13, lahko pristojni organ ciljne države v dogovoru z drugimi zadevnimi pristojnimi organi podaljša obdobje veljavnosti soglasja iz člena 9(4) in (5) do treh let.
3. Pristojni organi, ki se odločijo za izdajo predhodnega soglasja objektu, v skladu z odstavkoma (1) in (2) obvestijo Komisijo in, če je to ustrezno, Sekretariat OECD o:
|
a) |
nazivu, registracijski številki in naslovu objekta za predelavo; |
|
b) |
opisu uporabljenih tehnologij, vključno z R-kodo(-ami); |
|
c) |
odpadkih, kakor so navedeni v Prilogah IV in IVA ali odpadkih, na katere se nanaša odločitev; |
|
d) |
skupni količini za katero je izdano predhodno soglasje; |
|
e) |
obdobju veljavnosti; |
|
f) |
vseh spremembah predhodnega soglasja; |
|
g) |
vseh spremembah informacij iz prijave; in |
|
h) |
kakršnem koli preklicu predhodnega soglasja. |
Za te namene se uporablja obrazec iz Priloge VI.
4. Ne glede na člene 9, 10, in 12 velja za soglasje, izdano v skladu s členom 9, pogoje, uvedene v skladu s členom 10, ali ugovore, vložene v skladu s členom 12 s strani zadevnih pristojnih organov, rok 7 delovnih dni po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa ciljne države v skladu s členom 8.
5. Ne glede na odstavek 4 se lahko pristojni organ države odpreme odloči, da je za prejem dodatnih informacij ali dokumentacije od prijavitelja potrebno več časa.
V tem primeru pristojni organ v 7 delovnih dneh pisno obvesti prijavitelja in pošlje izvode drugim zadevnim pristojnim organom.
Skupni potrebni čas po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa ciljne države v skladu s členom 8, ne presega 30 dni.
Člen 15
Dodatne določbe o vmesnih postopkih predelave in odstranjevanja
Za pošiljke odpadkov, namenjene postopkom vmesne predelave ali odstranjevanja, veljajo naslednje dodatne določbe:
|
(a) |
Kadar je pošiljka odpadkov namenjena postopku vmesne predelave ali odstranjevanja, se v prijavnem dokumentu hkrati z začetnim postopkom vmesne predelave ali odstranjevanja navedejo vsi objekti, v katerih so predvideni naknadni vmesni in tudi nevmesni postopki predelave in odstranjevanja. |
|
(b) |
Pristojna organa države odpreme in ciljne države lahko izdata soglasje s pošiljko odpadkov, ki je namenjena postopku vmesne predelave ali odstranjevanja samo, če zoper pošiljko(-e) odpadkov v objekte, ki opravljajo vse naknadne postopke vmesne ali nevmesne predelave ali odstranjevanja, ni razlogov za ugovor v skladu s členoma 11 ali 12. |
|
(c) |
V treh dneh po prejemu odpadkov zadevni objekt, ki izvaja postopek vmesne predelave ali odstranjevanja, zagotovi pisno potrdilo o prejemu odpadkov. To potrdilo se navede v ali priloži transportnem dokumentu. Navedeni objekt pošlje prijavitelju in zadevnim pristojnim organom podpisane izvode transportnega dokumenta, ki vsebuje to potrdilo. |
|
(d) |
Takoj, ko je mogoče, in najpozneje v 30 dneh po zaključku postopka vmesne predelave ali odstranjevanja ter najpozneje eno koledarsko leto ali v krajšem roku skladno s členom 9(7) po prejemu odpadkov objekt , ki je opravil ta postopek, na lastno odgovornost potrdi, da je bila vmesna predelava ali odstranjevanje dokončano. To potrdilo se navede v ali priloži transportnemu dokumentu. Navedeni objekt pošlje podpisane izvode transportnega dokumenta, ki vsebuje to potrdilo, prijavitelju in zadevnim pristojnim organom. |
|
(e) |
Kadar objekt za predelavo ali odstranjevanje, ki izvaja postopke vmesne predelave ali odstranjevanja, dostavi te odpadke za vse naknadne postopke vmesne ali nevmesne predelave ali odstranjevanja objektu v ciljni države, pridobi čim prej, vendar najpozneje eno koledarsko leto ali v krajšem roku v skladu s členom 9(7), po dostavi odpadkov, potrdilo tega objekta, da je postopek naknadne nevmesne predelave ali odstranjevanja dokončan. Navedeni objekt, ki izvaja postopek vmesne predelave ali odstranjevanja, nemudoma pošlje prijavitelju in zadevnim pristojnim organom to(-a) potrdilo(-a), iz katerega(-ih) je razvidno, na katero(-e) pošiljko(-e) se nanaša(-jo). |
|
(f) |
Kadar se opravi dostava, kot je opisano v pododstavku (e), do objekta, ki je:
|
Člen 16
Zahteve, ki sledijo po izdaji soglasja s pošiljko
Po izdaji soglasja zadevnih pristojnih organov s prijavljeno pošiljko izpolnijo vsa zadevna podjetja transportni dokument ali v primeru splošne prijave transportne dokumente na ustreznih mestih, jih ali ga podpišejo in obdržijo izvod ali izvode. Izpolnijo naslednje zahteve:
|
(a) |
Izpolnitev transportnega dokumenta, ki jo opravi prijavitelj: ko prijavitelj prejme soglasje pristojnih organov države odpreme, ciljne države in tranzitne države ali lahko sklepa o tihem soglasju pristojnega organa tranzitne države, prijavitelj v transportnem dokumentu navede dejanski datum pošiljke in ga tudi sicer čim bolj izpolni. |
|
(b) |
Predhodne informacije o dejanskem začetku pošiljanja: prijavitelj pošlje podpisane izvode transportnega dokumenta izpolnjenega takrat, kot je to opisano v točki (a), zadevnim pristojnim organom in prejemniku najmanj tri delovne dni pred začetkom pošiljanja. |
|
(c) |
Dokumeni, ki spremljajo vsak prevoz: prijavitelj obdrži izvod transportnega dokumenta. Transportni dokument in izvode prijavnega dokumenta, ki vsebujejo pisna soglasja in pogoje zadevnih pristojnih organov, spremljajo vsak prevoz. Objekt, ki sprejme odpadke, obdrži transportni dokument. |
|
(d) |
Pisno potrdilo o prejemu odpadkov, ki ga izda objekt : v treh dneh po prejemu odpadkov objekt izda pisno potrdilo, da so bili odpadki prejeti. To potrdilo je navedeno v transportnemu dokumentu ali se temu priloži. Objekt pošlje podpisane izvode transportnega dokumenta, ki vsebuje to potrdilo, prijavitelju in zadevnim pristojnim organom. |
|
(e) |
Potrdilo o nevmesnem odstranjevanju ali predelave, ki ga izda objekt : takoj, ko je mogoče, in najpozneje v 30 dneh po koncu nevmesnega postopka predelave ali odstranjevanja ter najpozneje eno koledarsko leto ali v krajšem roku v skladu s členom 9(7) po prejemu odpadkov objekt , ki izvaja postopek, na lastno odgovornost potrdi, da je bila nevmesna predelava ali odstranjevanje dokončano. To potrdilo je navedeno v ali se priloži transportnemu dokumentu. Objekt pošlje podpisane izvode transportnega dokumenta, ki vsebuje to potrdilo, prijavitelju in zadevnim pristojnim organom. |
Člen 17
Spremembe pošiljke po izdanem soglasju
1. Če pride do bistvene Spremembe podatkov in/ali pogojev pošiljke s soglasjem, vključno s spremembami predvidene količine, poti, načrta poti, datuma pošiljke ali prevoznika, prijavitelj o tem nemudoma obvesti zadevne pristojne organe in prejemnika, če je to mogoče, še pred začetkom pošiljanja.
2. V takih primerih se predloži nova prijava, razen če pristojni organi menijo, da predlagane Spremembe ne zahtevajo nove prijave.
3. Kadar take Spremembe vključujejo druge pristojne organe od tistih iz prvotne prijave, se predloži nova prijava.
Poglavje 2
Zahteve po splošnih informacijah
Člen 18
Odpadki, ki jih spremljajo določene informacije
1. Za odpadke iz člena 3(2) in (4), ki so namenjeni pošiljanju, veljajo naslednje postopkovne zahteve:
|
(a) |
Za lažje sledenje pošiljk takih odpadkov oseba v pristojnosti države odpreme, ki organizira pošiljanje, zagotovi, da odpadke spremlja dokument iz Priloge VII. |
|
(b) |
Dokument iz Priloge VII podpiše pred začetkom pošiljanja oseba, ki ga organizira, ob prejemu zadevnih odpadkov pa ga podpišeta objekt za predelavo ali laboratorij in prejemnik. |
2. Pogodba iz Priloge VII med osebo, ki organizira pošiljanje odpadkov in prejemnikom, ki odpadke predela, učinkuje ob začetku pošiljanja in vključuje obveznost, da kadar pošiljanje odpadkov ali njihova predelava ne more biti dokončana, kot je bilo predvideno, ali kadar je bila izvedena nezakonita pošiljka, za osebo, ki organizira pošiljanje odpadkov, ali, če ta oseba ni sposobna dokončati pošiljanja odpadkov ali njihove predelave (npr. če je plačilno nesposobna), za prejemnika, da:
|
a) |
prevzame odpadke nazaj ali zagotovi njihovo predelavo na alternativni način in |
|
b) |
v tem času zagotovi, če je potrebno, njihovo skladiščenje. |
Oseba, ki organizira pošiljanje, ali prejemnik na zahtevo zadevnega pristojnega organa zagotovi izvod pogodbe.
3. Za namene inšpekcijskega nadzora, izvrševanja, načrtovanja in statistike lahko države članice v skladu z nacionalno zakonodajo zahtevajo informacije iz odstavka 1 o pošiljkah iz tega člena.
4. Informacije iz odstavka 1 se obravnavajo kot zaupne, kjer je to zahtevano s strani zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje.
Poglavje 3
Splošne zahteve
Člen 19
Prepoved mešanja odpadkov med pošiljanjem
Od začetka pošiljanja do prejema v objektu za predelavo ali odstranjevanje se odpadki, kot so določeni v prijavnem dokumentu ali v členu 18, ne mešajo z drugimi odpadki.
Člen 20
Hramba dokumentacije in informacij
1. Vse dokumente, ki so bili poslani pristojnim organom ali so jih poslali pristojni organi v zvezi s prijavljeno pošiljko, hranijo v Skupnosti najmanj tri leta od datuma začetka pošiljanja pristojni organi, prijavitelj , prejemnik in objekt, ki sprejme odpadke .
2. Informacije, dane na podlagi člena 18(1), hranijo v Skupnosti najmanj tri leta od datuma začetka pošiljanja oseba, ki organizira pošiljanje, prejemnik in objekt, ki sprejme odpadke .
Člen 21
Dostop javnosti do objav
Pristojni organi držav odpreme ali držav uvoznic bodo prek ustreznih sredstev, kot je internet, javno objavili vse prijave pošiljk, za katere so izdali soglasje, kjer takšni podatki niso zaupne narave glede na zakonodajo Skupnosti ali glede na nacionalno zakonodajo.
Poglavje 4
Obveznost prevzema odpadkov nazaj
Člen 22
Prevzem odpadkov nazaj, ko pošiljanje ne more biti dokončano, kot je bilo predvideno
1. Kadar kateri koli od zadevnih pristojnih organov izve, da se pošiljanje odpadkov, vključno z njihovo predelavo ali odstranjevanjem, ne more dokončati, kot je bilo predvideno v skladu s pogoji iz prijavnega in transportnega dokumenta in/ali pogodbe iz drugega pododstavka točke 4 člena 4 in člena 5, o tem nemudoma obvesti pristojni organ države odpreme. Kadar objekt za predelavo ali odstranjevanje zavrne prejeto pošiljko, o tem nemudoma obvesti pristojni organ ciljne države.
2. Pristojni organ države odpreme zagotovi da, razen v primerih iz odstavka 3, prijavitelj, kakor je bil določen v skladu z vrstnim redom iz točke 15 člena 2, če pa je to neizvedljivo, ta pristojni organ sam ali pravna ali fizična oseba v njegovem imenu, prevzame zadevne odpadke nazaj na območje njegove pristojnosti ali kamor koli drugam v državo odpreme.
To se opravi v 90 dneh ali v roku, o katerem se dogovorijo zadevni pristojni organi potem, ko je pristojni organ izvedel ali so mu pristojni organi ciljne države ali tranzitne države pisno sporočili, da se pošiljanje odpadkov s soglasjem ali predelava ali odstranjevanje odpadkov iz te pošiljke ne more dokončati, in so ga obvestili o razlogih za to. Tako sporočilo je lahko posledica informacij, ki jih pristojnim organom ciljne države ali tranzitne države med drugim predložijo drugi pristojni organi.
3. Obveznost iz odstavka 2, da se odpadki prevzamejo nazaj, se ne uporablja, če pristojni organi državi odpreme, tranzitne državi in ciljne države, ki so vključeni v odstranjevanje ali predelavo odpadkov, menijo, da lahko prijavitelj ali, če je to neizvedljivo, pristojni organ državi odpreme ali pravna ali fizična oseba v njegovem imenu odstrani ali predela odpadke na drug način.
Obveznost iz odstavka 2, da se odpadki prevzamejo nazaj, se ne uporablja, če so bili poslani odpadki med postopkom v zadevnem objektu nepovratno zmešani z drugimi odpadki, preden je zadevni pristojni organ izvedel, da se prijavljena pošiljka ne more dokončati, kot je navedeno v odstavku 1. Taka mešanica se odstrani ali predela na alternativen način v skladu s prvim pododstavkom.
4. V primerih iz odstavka 2, ko se odpadki prevzamejo nazaj, se predloži nova prijava, razen če se zadevni pristojni organi strinjajo, da zadostuje primerno obrazložena zahteva začetnega pristojnega organa državi odpreme.
Novo prijavo, če je potrebno, predloži izvirni prijavitelj, ali, če je to neizvedljivo, druge fizične ali pravne osebe, kakor so določene v skladu s točko 15 člena 2 ali, če je to neizvedljivo, začetni pristojni organ državi odpreme ali pravna ali fizična oseba v njegovem imenu.
Noben pristojni organ ne nasprotuje ali ugovarja vrnitvi odpadkov iz pošiljke, ki ne more biti dokončana, ali povezanim postopkom predelavi in odstranjevanja.
5. V primerih alternativne rešitve zunaj začetne ciljne države, kot je navedeno v odstavku 3, predloži novo prijavo, kadar je potrebno, izvirni prijavitelj, ali, če je to neizvedljivo, druge fizične ali pravne osebe, kakor so določene v skladu s točko 15 člena 2 ali, če je to neizvedljivo, začetni pristojni organ državi odpreme ali pravna ali fizična oseba v njegovem imenu.
Kadar prijavitelj predloži tako novo prijavo, jo predloži tudi pristojnem organu začetne državi odpreme.
6. V primerih alternativne ureditve v začetni ciljne državi iz odstavka 3 se ne zahteva nova prijava in zadostuje primerno obrazložena zahteva. Tako primerno obrazloženo zahtevo, s katero se prosi za dovoljenje za alternativno ureditev, izvirni prijavitelj pošlje pristojnemu organu ciljne državi in državi odpreme ali, če je to neizvedljivo, to zahtevo začetni pristojni organ državi odpreme pošlje pristojnemu organu ciljne države.
7. Če ni treba predložiti nove prijave v skladu z odstavkoma 4 ali 6, izvirni prijavitelj v skladu s členom 15 ali 16 ali, če je to neizvedljivo, druge fizične ali pravne osebe, kakor so določene v skladu s točko 15 člena 2, ali če je to neizvedljivo, začetni pristojni organ državi odpreme ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu izpolni nov transportni dokument.
Če začetni pristojni organ državi odpreme predloži novo prijavo v skladu z odstavkoma 4 ali 5, ni potrebna nova finančna garancija ali enakovredno zavarovanje.
8. Obveznost prijavitelja in subsidiarna obveznost državi odpreme, da prevzameta odpadke nazaj ali poskrbita za alternativno predelavo ali odstranjevanje, preneha, ko objekt izda potrdilo o nevmesnem odstranjevanju ali predelavi iz člena 16(e) ali, kadar je primerno, člena 15(e). V primerih vmesne predelavi ali odstranjevanja iz člena 6(6) subsidiarna obveznost državi odpreme preneha, ko objekt izda potrdilo iz člena 15(d).
Če objekt izda potrdilo o odstranjevanju ali predelavi tako, da je zaradi tega pošiljka nezakonita in se zato sprosti finančna garancija, se uporabljata člena 24(3) in 25(2).
9. Kadar se v državi članici odkrijejo odpadki, katerih pošiljanje, vključno s predelavo ali odstranjevanjem ne more biti dokončano, je pristojni organ s pristojnostjo za območje, na katerem so bili odpadki odkriti, odgovoren za zagotovitev, da se uredi vse potrebno za varno skladiščenje odpadkov do njihove vrnitve ali nevmesnega odstranjevanja ali predelave na alternativen način.
Člen 23
Stroški prevzema odpadkov nazaj, ko pošiljanje ne more biti dokončano
1. Stroški, ki nastanejo zaradi vrnitve odpadkov, ko pošiljanje ne more biti dokončano, vključno s stroški pošiljanja, odstranjevanja ali predelave na podlagi člena 22(2) ali (3), in stroški skladiščenja od dneva, ko je pristojni organ države odpreme izvedel, da se pošiljanje odpadkov ali njihova predelava ali odstranjevanje ne more dokončati, se na podlagi člena 22(9) zaračunajo:
|
a) |
prijavitelju, kakor je določen v skladu z vrstnim redom iz točke 15 člena 2 ali, če je to neizvedljivo, |
|
b) |
drugim fizičnim ali pravnim osebam, kot je primerno ali, če je to neizvedljivo, |
|
c) |
pristojnemu organu države odpreme ali, če je to neizvedljivo, |
|
d) |
tako, kot so se dogovorili zadevni pristojni organi. |
2. Ta člen ne posega v nacionalne predpise ali predpise Skupnosti o odgovornosti.
Člen 24
Prevzem odpadkov nazaj, če je pošiljka nezakonita
1. Kadar pristojni organ odkrije pošiljko, za katero meni, da je nezakonita, o tem nemudoma obvesti druge zadevne pristojne organe.
2. Če je za nezakonito pošiljko odgovoren prijavitelj, pristojni organ države odpreme zagotovi, da zadevne odpadke:
|
a) |
prevzame nazaj dejanski prijavitelj ali, če prijava ni bila predložena, |
|
b) |
prevzame nazaj zakoniti prijavitelj ali, če je to neizvedljivo, |
|
c) |
prevzame nazaj pristojni organ države odpreme sam ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu ali, če je to neizvedljivo, |
|
d) |
odstrani ali predela na alternativni način v ciljni državi ali državi odpreme pristojni organ države odpreme sam ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu ali, če je to neizvedljivo, |
|
e) |
odstrani ali predela na alternativni način v drugi državi pristojni organ države odpreme sam ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu, če se s tem strinjajo vsi zadevni pristojni organi. |
Prevzem nazaj, odstranjevanje ali predelava se opravi v 30 dneh ali v roku o katerem se dogovorijo zadevni pristojni organi, potem ko je pristojni organ države odpreme izvedel ali so ga pristojni organi ciljne države ali tranzitne države pisno obvestili o nezakoniti pošiljki in razlogu(-ih) zanjo. Tako obvestilo je lahko posledica informacij, ki so jih pristojnim organom ciljne države ali tranzitne države med drugim predložili drugi pristojni organi.
V primerih, ko se odpadki prevzamejo nazaj kakor je navedeno v (a), (b) in (c), se predloži nova prijava, razen če se zadevni pristojni organi strinjajo, da zadostuje primerno obrazložena zahteva začetnega pristojnega organa države odpreme.
Novo prijavo predloži oseba ali organ iz (a), (b) ali (c), v skladu s tem vrstnim redom.
Noben pristojni organ ne nasprotuje ali ugovarja vrnitvi odpadkov iz nezakonite pošiljke. V primerih alternativne rešitve iz (d) in (e), ki jo zagotovi pristojni organ države odpreme, začetni pristojni organ države odpreme ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu predloži novo prijavo, razen če se zadevni pristojni organi strinjajo, da zadostuje primerno obrazložena zahteva zadevnega organa.
3. Če je za nezakonito pošiljko odgovoren prejemnik, pristojni organ ciljne države zagotovi, da zadevne odpadke odstrani ali predela na okolju varen način:
|
a) |
prejemnik ali, če je to neizvedljivo, |
|
b) |
pristojni organ sam ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu. |
To odstranjevanje ali predelava se opravi v 30 dneh ali v roku o katerem se dogovorijo zadevni pristojni organi, potem ko je pristojni organ ciljne države izvedel ali so ga pristojni organi države odpreme ali tranzitne države pisno obvestili o nezakonita pošiljka in razlogu(-ih) zanjo. Tako obvestilo je lahko posledica informacij, ki so jih pristojnim organom države odpreme ali tranzitne države med drugim predložili drugi pristojni organi.
V ta namen zadevni pristojni organi po potrebi sodelujejo pri odstranjevanju ali predelava odpadkov.
4. Če ni treba predložiti nove prijave, oseba, ki je odgovorna za prevzem odpadkov nazaj ali, če je to neizvedljivo, začetni pristojni organ države odpreme, izpolni nov transportni dokument v skladu s členom 15 ali 16.
Če začetni pristojni organ države odpreme predloži novo prijavo, se ne zahteva nova finančna garancija ali enakovredno zavarovanje.
5. Še zlasti v primerih, kadar se odgovornosti za nezakonito pošiljko ne more pripisati bodisi prijavitelju bodisi prejemniku, zadevni pristojni organi sodelujejo za zagotovitev, da se zadevni odpadki odstranijo ali predelavo.
6. V primerih vmesne predelave ali odstranjevanja iz člena 6(6), kadar se odkrije nezakonita pošiljka po tem, ko je bil postopek vmesne predelave ali odstranjevanja dokončan, subsidiarna obveznost države odpreme, da prevzame odpadke nazaj ali poskrbi za alternativno predelavo, preneha, ko objekt izda potrdilo iz člena 15(d).
Če objekt izda potrdilo o odstranjevanju ali predelava tako, da je zaradi tega pošiljka nezakonita in se zato sprosti finančna garancija, se uporabljata odstavek 3 in člen 25(2).
7. Kadar se v država članici odkrijejo odpadki iz nezakonite pošiljke, je pristojni organ s pristojnostjo za območje, na katerem so bili odkriti odpadki, odgovoren za zagotovitev, da se uredi vse potrebno za varno skladiščenje odpadkov do njihove vrnitve, nevmesnega odstranjevanja ali predelave na alternativni način.
8. Določbe členov 34 in 36 se ne uporabljajo v primerih, ko se nezakonite pošiljke vrnejo v državo odpreme in je zadevna država odpreme država, za katero veljajo prepovedi iz omenjenih členov.
9. V primeru nezakonite pošiljke, kot je opredeljeno v točki 35(g) člena 2, veljajo za osebo, ki organizira pošiljanje, enake obveznosti iz tega člena, kot za prijavitelja.
10. Ta člen ne posega v predpise Skupnosti in nacionalne predpise o odgovornosti.
Člen 25
Stroški prevzema odpadkov nazaj, če je pošiljka nezakonita
1. Stroški, ki nastanejo zaradi prevzema odpadkov iz nezakonite pošiljke nazaj, vključno s stroški prevoza, odstranjevanja ali predelave na podlagi člena 24(2) in stroški skladiščenja na podlagi člena 24(7) od dneva, ko je pristojni organ države odpreme izvedel, da je pošiljka nezakonita, se zaračunajo:
|
a) |
dejanskemu prijavitelju, kakor je določen v skladu z razvrstitvijo iz točke 15 člena 2, ali če ni bila predložena prijava, |
|
b) |
zakonitemu prijavitelju ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, kot je primerno ali, če je to neizvedljivo, |
|
c) |
pristojnemu organu države odpreme. |
2. Stroški, ki nastanejo zaradi odstranjevanja ali predelave na podlagi člena 24(3), vključno s stroški morebitnega prevoza in skladiščenja na podlagi člena 24(7), se zaračunajo:
|
a) |
prejemniku ali, če je to neizvedljivo, |
|
b) |
pristojnemu organu ciljne države. |
3. Stroški, ki nastanejo zaradi odstranjevanja ali predelave na podlagi člena 24(5), vključno s stroški morebitnega prevoza in skladiščenja na podlagi člena 24(7), se zaračunajo:
|
a) |
prijavitelju, kakor je določen v skladu z vrstnim redom iz točke 15 člena 2, in/ali prejemniku, odvisno od odločitve udeleženih pristojnih organov ali, če je to neizvedljivo, |
|
b) |
drugim fizičnim ali pravnim osebam, kot je primerno ali, če je to neizvedljivo, |
|
c) |
pristojnim organom države odpreme in ciljne države. |
4. V primeru nezakonite pošiljke, kot je opredeljena v točki 35(g) člena 2, veljajo za osebo, ki organizira pošiljanje, enake obveznosti, ki so določene v tem členu, kot za prijavitelja.
5. Ta člen ne posega v predpise Skupnosti in nacionalne predpise o odgovornosti.
Poglavje 5
Splošne upravne določbe
Člen 26
Oblika sporočanja
1. Informacije in dokumenti, navedeni spodaj, se lahko predložijo po pošti:
|
a) |
prijava predvidene pošiljke v skladu s členoma 4 in 13; |
|
b) |
zahtevek za informacije in dokumentacijo v skladu s členi 4, 7 in 8; |
|
c) |
predložitev informacij in dokumentacije v skladu s členi 4, 7 in 8; |
|
d) |
pisno soglasje s prijavljeno pošiljko v skladu s členom 9; |
|
e) |
pogoji za pošiljko v skladu s členom 10; |
|
f) |
ugovori k pošiljki v skladu s členoma 11 in 12; |
|
g) |
informacije o odločitvah za izdajo predhodnih soglasij določenim objektom za predelavo v skladu s členom 14(3); |
|
h) |
pisno potrdilo o prejemu odpadkov v skladu s členoma 15 in 16; |
|
i) |
potrdilo o predelavi ali odstranjevanju odpadkov v skladu s členoma 15 in 16; |
|
j) |
predhodne informacije o dejanskem začetku pošiljanja v skladu s členom 16; |
|
k) |
informacije o spremembah pošiljk po izdanem soglasju v skladu s členom 17; |
|
1) |
pisna soglasja in transportni dokumenti, ki se pošljejo v skladu z Naslovi IV, V in VI. |
2. Glede na dogovor med zadevnimi pristojnimi organi in prijaviteljem se dokumenti iz odstavka 1 lahko predložijo na drug način, z uporabo enega od naslednjih načinov sporočanja:
|
a) |
po faksu; ali |
|
b) |
po faksu in nato še po pošti; ali |
|
c) |
z elektronsko pošto z digitalnim podpisom. V tem primeru se vse potrebne žige ali podpise nadomesti z digitalnim podpisom; |
|
d) |
z elektronsko pošto brez digitalnega podpisa in nato še po pošti. |
3. Dokumenti, ki spremljajo vsak prevoz v skladu s členoma 16(c) in 18, so lahko v elektronski obliki z digitalnimi podpisi, če se jih lahko prebere kadar koli med prevozom in je to sprejemljivo za zadevne pristojne organe.
4. Glede na dogovor med zadevnimi pristojnimi organi in prijaviteljem se lahko informacije in dokumenti iz odstavka 1 predložijo in izmenjajo prek elektronske izmenjave podatkov z elektronskim podpisom ali elektronsko overitvijo v skladu z Direktivo 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronske podpise (20) ali primerljivim sistemom elektronske overitve, ki zagotavlja enako raven varnosti. V takih primerih se lahko vzpostavi organizacijska ureditev v zvezi s pretokom elektronske izmenjave podatkov.
Člen 27
Jezik
1. Vse prijave, informacije, dokumentacija ali druga obvestila, predložena v skladu z določbami tega naslova, se dostavijo v jeziku, ki je sprejemljiv za zadevne pristojne organe.
2. Prijavitelj na zahtevo zadevnih pristojnih organov poskrbi za overjen prevod v njim sprejemljivem jeziku.
Člen 28
Nezmožnost dogovora o uvrstitvi
1. Če se pristojni organ države odpreme in ciljne države ne moreta dogovoriti o uvrstitvi, ki je povezana z razlikovanjem ali je nekaj odpadek ali ni odpadek, se zadeva obravnava, kot da bi šlo za odpadke. To ne posega v pravico ciljne države, da po prispetju poslanih snovi z njimi ravna v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, kadar je ta v skladu s pravom Skupnosti ali mednarodnim pravom.
2. Če se pristojni organi države odpreme in ciljne države ne morejo dogovoriti o uvrstitvi prijavljenih odpadkov v Prilogo III, IIIA, IIIB ali IV, se šteje, da so odpadki uvrščeni v Prilogo IV
3. Če se pristojni organi državi odpreme in ciljne državi ne morejo dogovoriti ali se prijavljeni postopek obdelave uvrsti kot odstranjevanje ali predelava, se uporabljajo določbe o odstranjevanju.
4. Odstavki 1 do 3 se uporabljajo samo za namene te uredbe in ne posegajo v pravice zainteresiranih strank, da pred sodiščem rešijo vse spore, povezane s temi vprašanji.
Člen 29
Upravni stroški
Prijavitelju se lahko zaračunajo ustrezni in sorazmerni upravni stroški za izvajanje postopkov prijave in nadzora ter običajni stroški ustreznih analiz in pregledov.
Člen 30
Obmejni sporazumi
1. V izjemnih primerih in če posebne geografske ali demografske razmere to upravičujejo, lahko državi članice sklenejo dvostranske sporazume, s katerimi se olajša postopek prijavljanja za pošiljke določenih odpadkov v zvezi s pošiljkami preko meja v najbližji ustrezni objekt, ki je na obmejnem območju med dvema zadevnima državama članicama.
2. Taki dvostranski sporazumi se lahko tudi sklenejo, kadar se odpadki pošiljajo iz in obdelujejo v državi odpreme, vendar so v tranzitu čez drugo državo članico.
3. Države članice lahko sklenejo takšne sporazume tudi z državami, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.
4. Komisija je uradno obveščena o takih sporazumih še preden začnejo veljati.
Poglavje 6
Pošiljke v Skupnosti s tranzitom prek tretjih držav
Člen 31
Pošiljke, ki so namenjene odstranjevanju
Kadar se odpadki pošiljajo znotraj Skupnosti s tranzitom prek ene ali več tretjih držav in so namenjene odstranjevanju, pristojni organ državi odpreme poleg določb tega naslova pri pristojnem organu v tretjih državah poizve, ali želi poslati svoje pisno soglasje s predvideno pošiljko:
|
a) |
če gre za pogodbenice Baselske konvencije, v 60 dneh, razen če se je v skladu z določbami te konvencije odrekla tej pravici, ali |
|
b) |
če gre za države, ki niso pogodbenice Baselske konvencije, v roku o katerem so se dogovorili pristojni organi. |
Člen 32
Pošiljke odpadkov, ki so namenjene predelavi
1. Kadar se odpadki pošiljajo znotraj Skupnosti s tranzitom prek ene ali več tretjih držav, za katere se ne uporablja Sklep OECD, in so odpadki namenjene predelavi, se uporablja člen 31.
2. Kadar se odpadki pošiljajo znotraj Skupnosti, vključno s pošiljanjem med kraji v isti državi članici, s tranzitom prek ene ali več tretjih držav, za katere se uporablja Sklep OECD, in so odpadki namenjeni predelavi, se lahko da tiho soglasje iz člena 9> in če ni bil vložen noben ugovor ali če niso bili določeni nobeni pogoji, se lahko pošiljanje začne 30 dni po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa ciljne države v skladu s členom 8.
NASLOV III
POŠILJKE IZKLJUČNO V DRŽAVAH ČLANICAH
Člen 33
Uporaba te uredbe za pošiljke izključno v državah članicah
1. Države članice vzpostavijo ustrezen sistem za nadzorovanje in kontrolo pošiljk odpadkov, ki so izključno v njihovi pristojnosti. Ta sistem upošteva potrebo po skladnosti s sistemom Skupnosti, vzpostavljenim z Naslovi II in VII.
2. Države članice obvestijo Komisijo o svojem sistemu za nadzorovanje in kontrolo pošiljk odpadkov. Komisija o tem obvesti druge države članice.
3. Države članice lahko v okviru svoje pristojnosti uporabijo sistem iz naslovov II in VII.
NASLOV IV
IZVOZ IZ SKUPNOSTI V TRETJE DRŽAVE
Poglavje 1
Izvoz odpadkov za odstranjevanje
Člen 34
Prepoved izvoza, razen v države članice EFTE
1. Izvoz odpadkov za odstranjevanje iz Skupnosti je prepovedan.
2. Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za izvoz odpadkov, namenjenih za odstranjevanje v državah članicah EFTE, ki so tudi pogodbenice Baselske konvencije.
3. Vendar je tudi izvoz odpadkov za odstranjevanje v državo članico EFTE, ki je pogodbenica Baselske konvencije, prepovedan:
|
a) |
kadar je država članica EFTE prepovedala uvoz takih odpadkov ali |
|
b) |
če ima pristojni organ države odpreme razlog za domnevo, da se v zadevni ciljni državi z odpadki ne bo ravnalo na okolju varen način, kot je navedeno v členu 49. |
4. Ta določba ne vpliva na obveznosti iz členov 22 in 24, da se odpadki prevzamejo nazaj.
Člen 35
Postopki pri izvozu v države članice EFTE
1. Kadar se odpadki izvažajo iz Skupnosti in so namenjeni odstranjevanju v državah članicah EFTE, ki so pogodbenice Baselske konvencije, se smiselno uporabljajo določbe Naslova II s prilagoditvami in dodatki iz odstavkov 2 in 3.
2. Uporabljajo se naslednje prilagoditve:
|
a) |
pristojni organ države tranzita zunaj Skupnosti ima, po datumu, ko je bila poslana potrditev prejema prijave, na voljo 60 dni, v katerih lahko zahteva dodatne informacije o prijavljeni pošiljki ali da, če se je zadevna država odločila, da ne bo zahtevala predhodnega pisnega soglasja, in je o tem obvestila druge pogodbenice v skladu s členom 6(4) Baselske konvencije, da tiho ali pisno soglasje s pogoji ali brez njih; |
|
b) |
pristojni organ države odpreme v Skupnosti sprejme odločitev o soglasju s pošiljko, kot je navedeno v členu 9> šele potem, ko prejme pisno soglasje od pristojnega organa ciljne države in, če je primerno, tiho ali pisno soglasje pristojnega organa države tranzita zunaj Skupnosti, in ne prej kot v 61 dneh po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa države tranzita. Pristojni organ države odpreme lahko sprejme odločitev pred iztekom roka 61-ih dni, če ima pisno soglasje drugih zadevnih pristojnih organov. |
3. Uporabljajo se naslednje dodatne določbe:
|
a) |
pristojni organ države tranzita v Skupnosti potrdi prejem prijave prijavitelju; |
|
b) |
pristojni organi države odpreme in, če je primerno, države tranzita v Skupnosti pošljejo ožigosan izvod svoje odločitve o soglasju s pošiljko carinskemu uradu izvoza in carinskemu uradu izstopa iz Skupnosti; |
|
c) |
prevoznik dostavi izvod transportnega dokumenta carinskemu uradu izvoza in carinskemu uradu izstopa iz Skupnosti; |
|
d) |
takoj, ko odpadki zapustijo Skupnost, carinski urad izstopa iz Skupnosti pošlje ožigosan izvod transportnega dokumenta, iz katere je razvidno, da so odpadki zapustili Skupnost, pristojnemu organu države odpreme v Skupnosti; |
|
e) |
če pristojni organ države odpreme v Skupnosti v 42 dneh od dne, ko so odpadki zapustili Skupnost, od objekta ne prejme informacij o prejemu odpadkov, o tem nemudoma obvesti pristojni organ ciljne države; in |
|
f) |
pogodba iz drugega pododstavka točke 4 člena 4 in člena 5 določa:
|
4. Pošiljanje se lahko začne samo, če:
|
a) |
je prijavitelj prejel pisna soglasja pristojnih organov države odpreme, ciljne države in, kadar je ustrezno, tranzitne države zunaj Skupnosti ter če so izpolnjeni postavljeni pogoji; |
|
b) |
je sklenjena pogodba med prijaviteljem in prejemnikom ter učinkuje, kot se zahteva v drugem pododstavku točke 4 člena 4 in členu 5; |
|
c) |
je vzpostavljena finančna garancija ali enakovredno zavarovanje, ki učinkuje, kot se zahteva v točki 5 člena 4 in členu 6; |
|
d) |
je zagotovljeno okolju varno ravnanje v skladu s členom 49. |
5. Kadar se odpadki izvažajo, morajo biti namenjeni odstranjevanju v objektu, ki deluje ali ima dovoljenje za delovanje v ciljni državi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.
6. Če carinski urad izvoza ali carinski urad izstopa iz Skupnosti odkrije nezakonito pošiljko, o tem nemudoma obvesti pristojni organ države carinskega urada, ki:
|
a) |
nemudoma obvesti pristojni organ države odpreme v Skupnosti in |
|
b) |
zagotovi zadržanje odpadkov, dokler se pristojni organ države odpreme ne odloči drugače in to pisno sporoči pristojnemu organu države carinskega urada, ki je zadržal odpadke. |
Poglavje 2
Izvoz odpadkov za predelavo
Oddelek 1
Izvoz v države, za katere se ne uporablja Sklep OECD
Člen 36
Prepoved izvoza
1. Prepoved izvoza iz Skupnosti naslednjih odpadkov, ki so namenjeni predelavi v državah, za katere se ne uporablja Sklep OECD, velja za:
|
a) |
odpadke, navedene kot nevarne v Prilogi V |
|
b) |
odpadke, navedene v Prilogi V, del 3; |
|
c) |
nevarne odpadke, ki niso uvrščeni v posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi V |
|
d) |
mešanice nevarnih odpadkov in mešanice nevarnih odpadkov z nenevarnimi odpadki, ki niso uvrščene v posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi V |
|
e) |
odpadke, ki jih je ciljna država prijavila kot nevarne v skladu s členom 3 Baselske konvencije; |
|
f) |
odpadke, katerih uvoz je ciljna država prepovedala; ali |
|
g) |
odpadke, za katere ima pristojni organ države odpreme razlog za domnevo, da se v zadevni ciljni državi z odpadki ne bo ravnalo na okolju varen način, kot je navedeno v členu 49. |
2. Ta določba ne vpliva na obveznosti iz členov 22 in 24, da se odpadki prevzamejo nazaj.
3. Države članice lahko v izjemnih primerih sprejmejo predpise, s katerimi določijo, da so na podlagi dokazil na osnovi dokumentov, ki jih prijavitelj predloži na ustrezen način, določeni nevarni odpadki, navedeni v Prilogi V, izvzeti iz prepovedi izvažanja, če ne kažejo nobene od lastnosti navedbe v Prilogi III k Direktivi 91/689/EGS, pri tem pa je potrebno, kar zadeva lastnosti H3 do H8, H10 in Hll, kakor so opredeljene v omenjeni prilogi, upoštevati mejne vrednosti, določene v Odločbi Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS, o nevarnih odpadkih (21).
4. Dejstvo, da odpadki niso navedeni kot nevarni v Prilogi V ali da so navedeni v Prilogi V, del 1, seznam B, ne izključuje možnosti, da se v izjemnih primerih taki odpadki opredelijo kot nevarni in zato zanje velja prepoved izvažanja, in sicer če kažejo katero koli od lastnosti, navedenih v Prilogi III k Direktivi 91/689/EGS, pri čemer je potrebno, kar zadeva lastnosti H3 do H8, H10 in H11, kakor so opredeljene v omenjeni prilogi, upoštevati mejne vrednosti, ki so določene v Odločbi Komisije 2000/532/ES, kot je predvideno v drugi alinei člena 1(4) Direktive 91/689/EGS, in v uvodnem odstavku Priloge III k tej uredbi.
5. V primerih iz odstavkov 3 in 4 zadevna država članica obvesti predvideno ciljno državo še pred sprejetjem odločitve. Države članice o takih primerih uradno obvestijo Komisijo pred koncem vsakega koledarskega leta. Komisija te informacije posreduje vsem državam članicam in sekretariatu Baselske konvencije. Na podlagi predloženih informacij lahko Komisija poda pripombe in, če je primerno, prilagodi Prilogo V v skladu s členom 58.
Člen 37
Postopki pri izvozu odpadkov, navedenih v Prilogi III ali IIIA
1. Komisija v primeru odpadkov, ki so navedeni v Prilogi III ali IIIA in katerih izvoz ni prepovedan v skladu s členom 36, v 20 dneh po začetku veljavnosti te uredbe pošlje pisno zahtevo vsaki državi, za katero se ne uporablja Sklep OECD, da:
|
i) |
pisno potrdi, da se odpadki lahko izvozijo iz Skupnosti za predelavo v tej državi, in |
|
ii) |
navede, kateri kontrolni postopek, če sploh, se bo uporabil v ciljni državi. |
Vsaka država, za katero se ne uporablja Sklep OECD, ima na voljo naslednje možnosti:
|
a) |
prepoved, ali |
|
b) |
postopek predhodne pisne prijave in soglasja v skladu s členom 35, ali |
|
c) |
nobene kontrole v ciljni državi. |
2. Komisija, pred dnevom začetka uporabe te uredbe in ob upoštevanju vseh odgovorov, ki jih je prejela v skladu z odstavkom 1, sprejme uredbo in obvesti odbor, vzpostavljen v skladu s členom 18 Direktive 75/442/EGS.
Če država ni izdala potrdila iz odstavka 1 ali če z državo iz kakršnega koli razloga ni bil vzpostavljen stik, se uporablja odstavek 1(b).
Komisija redno posodablja sprejeto uredbo.
3. Če država v svojem odgovoru navede, da določene pošiljke odpadkov niso predmet nikakršne kontrole, se za take pošiljke smiselno uporablja člen 18.
4. Odpadki so, kadar se izvažajo, namenjeni postopkom predelave v objektu, ki deluje ali ima dovoljenje za delovanje v ciljni državi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.
5. Pri pošiljkah odpadkov, ki niso uvrščeni v posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi III, ali pošiljk mešanic odpadkov, ki niso uvrščeni v posamezno klasifikacijsko številko niti v Prilogi III niti IIIA, ali pošiljk odpadkov, uvrščenih v Prilogo IIIB, in če Izvoz v skladu s členom 36 ni prepovedan, se uporablja odstavek 1(b) tega člena.
Oddelek 2
Izvoz v države, za katere se uporablja Sklep OECD
Člen 38
Izvoz odpadkov iz Prilog III, IIIA, IIIB, IV in IVA
1. Kadar se odpadki, uvrščeni v Prilogah III, IIIA, IIIB, IV in IVA, ali odpadki, ki niso uvrščeni, ali mešanice odpadkov, ki niso uvrščene v posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi III, IV ali IVA, izvažajo iz Skupnosti in so namenjeni predelavi v državah, za katere se uporablja Sklep OECD, s tranzitom ali brez tranzita skozi države, za katere se uporablja Sklep OECD, se smiselno uporabljajo določbe iz Naslova II, s prilagoditvami in dodatki iz odstavkov 2, 3 in 5.
2. Uporabljajo se naslednje prilagoditve:
|
a) |
za mešanice odpadkov iz Priloge IIIA, namenjene vmesnemu postopku, velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja, če bo vsak naslednji postopek vmesne ali nevmesne predelave ali odstranjevanja potekal v državi, za katero se ne uporablja Sklep OECD; |
|
b) |
za odpadke iz Priloge IIIB velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja; |
|
c) |
soglasje, kot se zahteva v skladu s členom 9> lahko pristojni organ ciljne države zunaj Skupnosti da v obliki tihega soglasja. |
3. Pri izvozu odpadkov iz Prilog IV in IVA se uporabljajo naslednje dodatne določbe:
|
a) |
pristojni organi države odpreme in, kadar je primerno, tranzitne države v Skupnosti pošljejo ožigosan izvod svoje odločitve o soglasju s pošiljko carinskemu uradu izvoza in carinskemu uradu izstopa iz Skupnosti; |
|
b) |
izvod transportnega dokumenta prevoznik dostavi carinskemu uradu izvoza in carinskemu uradu izstopa iz Skupnosti; |
|
c) |
takoj, ko odpadki zapustijo Skupnost, carinski urad izstopa iz Skupnosti pošlje ožigosan izvod transportnega dokumenta, v katerem je navedeno, da so odpadki zapustili Skupnost, pristojnemu organu države odpreme v Skupnosti; |
|
d) |
če pristojni organ države odpreme v 42 dneh od dne, ko so odpadki zapustili Skupnost, od objekta ni dobil informacij o prejemu odpadkov, o tem nemudoma obvesti pristojni organ ciljne države; in |
|
e) |
pogodba iz drugega pododstavka točke 4 člena 4 in člena 5 določa, da:
|
4. Pošiljanje se lahko začne samo, če:
|
a) |
je prijavitelj prejel pisno soglasje pristojnih organov države odpreme, ciljne države in, kadar je ustrezno, tranzitne države ali če sta pristojna organa ciljne države in države tranzita zunaj Skupnosti dala tiho soglasje ali se o njem lahko domneva, ter če so izpolnjeni postavljeni pogoji; |
|
b) |
so upoštevane določbe člena 35(4)(b), (c) in (d). |
5. Če je Izvoz, kakor je opisan v odstavku 1, odpadkov iz Priloge IV in IV A v tranzitu čez neko državo, za katero se ne uporablja Sklep OECD, se uporabljajo naslednje prilagoditve:
|
a) |
pristojni organ države tranzita, za katerega se ne uporablja Sklep OECD, ima po datumu, ko je bila poslana potrditev prejema prijave, na voljo 60 dni, v katerih lahko zahteva dodatne informacije o prijavljeni pošiljki, da zagotovi tiho ali pisno soglasje s pogoji ali brez njih, v kolikor se je zadevna država odločila, da ne bo zahtevala predhodnega pisnega soglasja, in je o tem obvestila druge pogodbenice v skladu s členom 6(4) Baselske konvencije; in |
|
b) |
pristojni organ države odpreme v Skupnosti sprejme odločitev o soglasju s pošiljko, kot je navedeno v členu 9, šele potem, ko je prejel pisno ali tiho soglasje pristojnega organa tranzitne države, za katero se ne uporablja Sklep OECD, in ne prej kot v 61 dneh po datumu, ko je bila poslana potrditev pristojnega organa države tranzita. Pristojni organ države odpreme lahko svojo odločitev sprejme pred iztekom roka 61-ih dni, če ima pisno soglasje drugih zadevnih pristojnih organov. |
6. Odpadki so, kadar se izvažajo, namenjeni postopkom predelave v objektu, ki deluje ali ima dovoljenje za delovanje v ciljni državi, v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.
7. Če carinski urad izvoza ali carinski urad izstopa iz Skupnosti odkrije nezakonito pošiljko, o tem nemudoma obvesti pristojni organ države carinskega urada, ki:
|
a) |
nemudoma obvesti pristojni organ države odpreme v Skupnosti in |
|
b) |
zagotovi zadržanje odpadkov, dokler se pristojni organ države odpreme ne odloči drugače in to pisno sporoči pristojnemu organu države carinskega urada, ki je odpadke zadržal. |
Poglavje 3
Splošne določbe
Člen 39
Izvoz na Antarktiko
Izvoz odpadkov iz Skupnosti na Antarktiko je prepovedan.
Člen 40
Izvoz v čezmorske države ali ozemlja
1. Izvoz odpadkov iz Skupnosti, ki so namenjeni odstranjevanju v čezmorskih državah ali ozemljih, je prepovedan.
2. Za izvoz odpadkov, ki so namenjeni predelavi v čezmorskih državah ali ozemljih, se smiselno uporablja prepoved iz člena 36.
3. Za izvoz odpadkov, ki so namenjeni predelavi v čezmorskih državah ali ozemljih, za katerega se ne uporablja prepoved iz odstavka 2, se smiselno uporabljajo določbe Naslova II.
NASLOV V
UVOZ V SKUPNOST IZ TRETJIH DRŽAV
Poglavje 1
Uvoz odpadkov za odstranjevanje
Člen 41
Prepoved uvoza, razen iz držav pogodbenic Baselske konvencije ali držav, s katerimi je bil sklenjen sporazum, ali z drugih območij v kriznih ali vojnih razmerah
1. Uvoz v Skupnost odpadkov za odstranjevanje je prepovedan, razen uvoza iz:
|
a) |
držav pogodbenic Baselske konvencije; ali |
|
b) |
drugih držav, s katerimi ima Skupnost, ali Skupnost in njene države članice, sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, ki so združljivi z zakonodajo Skupnosti in v skladu s členom 11 Baselske konvencije; ali |
|
c) |
drugih držav, s katerimi so posamezne države članice sklenile sporazume ali dogovore v skladu z odstavkom 2; |
|
d) |
drugih območij, če se zaradi izjemnih primerov, kot so krizne razmere, vzpostavljanje miru, mirovne operacije ali vojna, ni mogoče skleniti dvostranskih sporazumov ali dogovorov v skladu s točkama (b) in (c) ali če pristojni organ v ciljni državi ni bil imenovan ali ne more delovati. |
2. Izjemoma lahko posamezne države članice sklenejo dvostranske sporazume in dogovore za odstranjevanje določenih odpadkov v teh državah članicah, če se v državi odpreme s takimi odpadki ne bo ravnalo na okolju varen način, kot je navedeno v členu 49.
Ti sporazumi in dogovori so združljivi z zakonodajo Skupnosti in v skladu s členom 11 Baselske konvencije.
Ti sporazumi in dogovori zagotavljajo, da se bodo postopki odstranjevanja izvajali v pooblaščenem objektu in so v skladu z zahtevami za okolju varno ravnanje.
Ti sporazumi in dogovori tudi zagotavljajo, da so odpadki proizvedeni v državi odpreme in da se odstranjevanje izvede izključno v tisti državi članici, ki je sklenila sporazum ali dogovor.
Komisijo se uradno obvesti o takih sporazumih in dogovorih še pred njihovo sklenitvijo. Vendar se lahko v izrednih razmerah Komisijo uradno obvesti o teh sporazumih in dogovorih tudi v enem mesecu po njihovi sklenitvi.
3. Dvostranski ali večstranski sporazumi ali dogovori, sklenjeni v skladu z odstavkom 1(b) in (c), temeljijo na postopkovnih zahtevah iz člena 42.
4. Od držav iz odstavka 1(a), (b) in (c) se zahteva, da pristojnemu organu ciljne države članice predhodno predložijo primerno obrazložen zahtevek z utemeljitvijo, da nimajo tehničnih zmogljivosti in potrebnih objektov za odstranjevanje odpadkov, ter da jih ne morejo pridobiti pod razumnimi pogoji, ter odpadkov odstraniti na okolju varen način.
Člen 42
Postopkovne zahteve za uvoz iz držav pogodbenic Baselske konvencije ali drugih območij v kriznih ali vojnih razmerah
1. Kadar se odpadki izvažajo iz Skupnosti in so namenjeni odstranjevanju v državah članicah EFTE, ki so pogodbenice Baselske konvencije, se smiselno uporabljajo določbe naslova II s prilagoditvami in dodatki iz odstavkov 2 in 3.
2. Uporabljajo se naslednje prilagoditve:
|
a) |
pristojni organ države tranzita zunaj Skupnosti ima, po datumu, ko je bila poslana potrditev prejema prijave, na voljo 60 dni, v katerih lahko zahteva dodatne informacije o prijavljeni pošiljki ali da, če se je zadevna država odločila, da ne bo zahtevala predhodnega pisnega soglasja, in je o tem obvestila druge pogodbenice v skladu s členom 6(4) Baselske konvencije, da tiho ali pisno soglasje s pogoji ali brez njih; in |
|
b) |
za primere iz člena 41(1)(d), ki vključujejo krizne razmere, vzpostavljanje miru, mirovne operacije ali vojne, se ne zahteva soglasje pristojnih organov države odpreme. |
3. Uporabljajo se naslednje dodatne določbe:
|
a) |
pristojni organ tranzitne države v Skupnosti potrdi prejem prijave prijavitelju, z izvodi za zadevne pristojne organe; |
|
b) |
pristojni organi ciljne države in, kadar je primerno, države tranzita v Skupnosti pošljejo ožigosan izvod svojih odločitev o soglasju s pošiljko carinskemu uradu vstopa v Skupnost; |
|
c) |
izvod transportnega dokumenta prevoznik dostavi carinskemu uradu vstopa v Skupnost; in |
|
d) |
po koncu potrebnih carinskih formalnosti carinski urad vstopa v Skupnost pošlje ožigosan izvod transportnega dokumenta, v katerem je navedeno, da so odpadki zapustili Skupnost, pristojnim organom ciljne države in tranzitne države v Skupnosti. |
4. Pošiljanje se lahko začne samo, če je:
|
a) |
prijavitelj prejel pisno soglasje pristojnih organov države odpreme, ciljne države in, če je ustrezno, tranzitne države, in če so izpolnjeni postavljeni pogoji; |
|
b) |
sklenjena pogodba med prijaviteljem in prejemnikom ter učinkuje, kot se zahteva v drugem pododstavku točke 4 člena 4 in člena 5; |
|
c) |
vzpostavljena pravno zavezujoča finančna garancija ali enakovredno zavarovanje in učinkuje, kot se zahteva v drugem pododstavku točke 5 člena 4 in člena 6; in |
|
d) |
zagotovljeno okolju varno ravnanje, kot se zahteva v členu 49. |
5. Če carinski urad vstopa v Skupnost odkrije nezakonito pošiljko, o tem nemudoma obvesti svoj pristojni organ države carinskega urada, ki:
|
a) |
o tem nemudoma obvesti pristojni organ ciljne države v Skupnosti, ki obvesti pristojni organ države odpreme zunaj Skupnosti, in |
|
b) |
zagotovi zadržanje odpadkov, dokler se pristojni organ države odpreme zunaj Skupnosti ne odloči drugače in to pisno sporoči pristojnemu organu države carinskega urada, ki je zadržal odpadke. |
Poglavje 2
Uvoz odpadkov za predelavo
Člen 43
Prepoved uvoza, razen iz držav, za katere se uporablja Sklep OECD, ali držav pogodbenic Baselske konvencije ali držav, s katerimi je bil sklenjen sporazum, ali drugih območij v kriznih ali vojnih razmerah
1. Uvoz v Skupnost odpadkov za predelavo je prepovedan, razen uvoza iz:
|
a) |
držav, za katere se uporablja Sklep OECD; ali |
|
b) |
drugih držav, ki so pogodbenice Baselske konvencije; ali |
|
c) |
drugih držav, s katerimi ima Skupnost, ali Skupnost in njene države članice, sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, ki so združljivi z zakonodajo Skupnosti in v skladu s členom 11 Baselske konvencije; ali |
|
d) |
drugih držav, s katerimi so posamezne države članice sklenile sporazume ali dogovore v skladu z odstavkom 2; ali |
|
e) |
drugih območij, kadar se zaradi izjemnih primerov, kot so krizne razmere, vzpostavljanje miru, mirovne operacije ali vojna, ne morejo skleniti dvostranski sporazumi ali dogovori v skladu s točkama (b) ali (c) ali kadar pristojni organ v državi odpreme ni bil imenovan ali ne more delovati. |
2. Izjemoma lahko posamezne države članice sklenejo dvostranske sporazume in dogovore za predelavo določenih odpadkov, kadar se v državi odpreme s takimi odpadki ne bo ravnalo na okolju varen način, kakor to določa člen 49.
V takih primerih se uporablja člen 41(2).
3. Dvostranski ali večstranski sporazumi ali dogovori, sklenjeni v skladu z odstavkom 1(c) in (d), temeljijo, kolikor je to ustrezno, na postopkovnih zahtevah iz člena 42.
Člen 44
Postopkovne zahteve za uvoz iz držav, za katere se uporablja Sklep OECD, ali drugih območij v kriznih ali vojnih razmerah
1. Kadar se odpadki namenjeni predelavi uvažajo v Skupnost iz držav, za katere se uporablja Sklep OECD, se smiselno uporabljajo določbe naslova II s prilagoditvami in dodatki iz odstavkov 2 in 3.
2. Uporabljajo se naslednje prilagoditve:
|
a) |
soglasje, kot se zahteva v skladu s členom 9, lahko pristojni organ države odpreme zunaj Skupnosti da v obliki tihega soglasja; |
|
b) |
prijavitelj lahko predloži predhodno pisno prijavo v skladu s členom 4; in |
|
c) |
za primere iz člena 43(1)(e), ki vključujejo krizne razmere, vzpostavljanje in ohranjanje miru ali vojne razmere, se ne zahteva soglasje pristojnih organov države odpreme. |
3. Dodatno se upoštevajo določbe člena 42(3)(b), (c) in (d).
4. Pošiljanje se lahko začne, samo če:
|
a) |
je prijavitelj prejel pisno soglasje pristojnih organov države odpreme, ciljne države in, kadar je ustrezno, tranzitne države ali če je pristojni organ države odpreme zunaj Skupnosti dal tiho soglasje ali se o tem lahko domneva in če so izpolnjeni postavljeni pogoji; |
|
b) |
je sklenjena pogodba med prijaviteljem in prejemnikom in učinkuje, kot se zahteva v drugem pododstavku točke 4 člena 4 in členu 5; |
|
c) |
je vzpostavljena finančna garancija ali enakovredno zavarovanje in učinkuje, kot se zahteva v drugem pododstavku točke 5 člena 4 in členu 6; in |
|
d) |
je zagotovljeno okolju varno ravnanje v skladu s členom 49. |
5. Če carinski urad vstopa v Skupnost odkrije nezakonito pošiljko, o tem nemudoma obvesti pristojni organ države carinskega urada, ki:
|
a) |
o tem nemudoma obvesti pristojni organ ciljne države v Skupnosti, ki obvesti pristojni organ države odpreme zunaj Skupnosti; in |
|
b) |
zagotovi zadržanje odpadkov, dokler se pristojni organ države odpreme zunaj Skupnosti ne odloči drugače in to pisno sporoči pristojnemu organu države carinskega urada, ki je zadržal odpadke. |
Člen 45
Postopkovne zahteve za uvoz iz držav, za katere se ne uporablja Sklep OECD, držav pogodbenic Baselske konvencije ali drugih območij v kriznih ali vojnih razmerah
Kadar se odpadki namenjeni predelavi uvažajo v Skupnost:
|
a) |
iz države, za katero se ne uporablja Sklep OECD ali |
|
b) |
skozi vsako državo, za katero se ne uporablja Sklep OECD in ki je tudi pogodbenica Baselske konvencije, |
se smiselno uporabljajo določbe člena 42.
Poglavje 3
Splošne določbe
Člen 46
Uvoz iz čezmorskih držav ali ozemelj
1. Kadar se v Skupnost uvažajo odpadki iz čezmorskih držav ali ozemelj, se smiselno uporablja Naslov II.
2. Ena ali več čezmorskih držav in ozemelj in država članica, s katero so povezane, lahko uporabljajo nacionalne postopke za pošiljke iz čezmorskih držav in ozemelj v to državo članico.
3. Države članice, ki uporabljajo odstavek 2, uradno obvestijo Komisijo o uporabljenih nacionalnih postopkih.
NASLOV VI
TRANZIT SKOZI SKUPNOST IZ IN V TRETJE DRŽAVE
Poglavje 1
Tranzit odpadkov za odstranjevanje
Člen 47
Tranzit odpadkov, namenjenih odstranjevanju, skozi Skupnost
Kadar se odpadki, namenjeni odstranjevanju, pošiljajo skozi državo članico iz tretjih držav in v tretje države, se smiselno uporablja člen 42 z naslednjimi prilagoditvami in dodatki:
|
a) |
prvi in zadnji pristojni organ tranzitne države v Skupnosti pošljeta, kadar je primerno, ožigosan izvod svojih odločitev o soglasju s pošiljko, ali, če sta dala tiho soglasje, izvod potrdila v skladu s členom 42(3) (a) carinskima uradoma vstopa v Skupnost oziroma izstopa iz nje; in |
|
b) |
takoj, ko odpadki zapustijo Skupnost, carinski urad izstopa iz Skupnosti pošlje potrjen in ožigosan izvod transportnega dokumenta, v katerem je navedeno, da so odpadki zapustili Skupnost, pristojnim organom tranzitne države v Skupnosti. |
Poglavje 2
Tranzit odpadkov za predelavo
Člen 48
Tranzit odpadkov, namenjenih predelavi, skozi Skupnost
1. Kadar se odpadki, namenjeni predelavi, pošiljajo skozi državo članico iz države in v državo, za katero se ne uporablja Sklep OECD, se smiselno uporablja člen 47.
2. Kadar se odpadki, namenjeni predelavi, pošiljajo skozi državo članico iz države in v državo, za katero se uporablja Sklep OECD, se smiselno uporablja člen 44 s spodaj navedenimi prilagoditvami in dodatki:
|
a) |
prvi in zadnji pristojni organ tranzitne države v Skupnosti pošljeta, kadar je primerno, ožigosan izvod svojih odločitev o soglasju s pošiljko, ali, če sta dala tiho soglasje, izvod potrdila v skladu s členom 42(3)(a) ustreznima carinskima uradoma vstopa v Skupnost in izstopa iz Skupnosti; in |
|
b) |
takoj, ko odpadki zapustijo Skupnost, carinski urad izstopa iz Skupnosti pošlje potrjen in ožigosan izvod transportnega dokumenta, v katerem je navedeno, da so odpadki zapustili Skupnost, pristojnemu organu /pristojnim organom tranzitne države v Skupnosti. |
3. Kadar se odpadki, ki so namenjeni predelavi, pošiljajo skozi državo članico iz države, za katero se ne uporablja Sklep OECD, v državo, za katero se uporablja Sklep OECD, ali obratno, se uporablja odstavek 1 v zvezi z državo, za katero se ne uporablja Sklep OECD, odstavek 2 pa se uporablja v zvezi z državo, za katero se uporablja Sklep OECD.
NASLOV VII
DRUGE DOLOČBE
Poglavje 1
Dodatne obveznosti
Člen 49
Okolju varno ravnanje
1. Povzročitelj odpadkov, prijavitelj in druga podjetja, vključena v pošiljanje odpadkov in~ali njihove predelave ali odstranjevanja, sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se z odpadki, ki jih pošiljajo, ravna brez ogrožanja zdravja ljudi in na okolju varen način med celotnim obdobjem pošiljanja in med njihovo predelavo in odstranjevanjem. Zlasti ko pošiljanje poteka v Skupnosti, se upoštevajo zahteve člena 4 Direktive 75/442/EGS in druge zakonodaje Skupnosti o odpadkih.
2. Pri izvozu iz Skupnosti pristojni organ države odpreme v Skupnosti:
|
a) |
zahteva in si prizadeva zagotoviti, da se z vsemi odpadki, ki se izvažajo, ravna na okolju varen način med celotnim obdobjem pošiljanja, vključno s predelavo, kot je navedeno v členih 36 in 38, ali z odstranjevanjem, kot je navedeno v členu 34, v tretjo ciljno državo; |
|
b) |
prepove izvoz odpadkov v tretje države, če ima razlog za domnevo, da se z odpadki ne bo ravnalo v skladu z zahtevami iz točke (a). |
Okolju varno ravnanje se lahko v zvezi z zadevnimi postopki odstranjevanja ali predelave odpadkov med drugim domneva, če prijavitelj ali pristojni organ v ciljni državi lahko dokaže, da bo objekt, ki je prejemnik odpadkov, deloval v skladu s standardi varovanja zdravja ljudi in okolja, ki so na splošno enakovredni standardom iz zakonodaje Skupnosti.
Vendar pa ta domneva nima vpliva celostno oceno okolju varnega ravnanja med celotnim obdobjem pošiljanja, vključno z odstranjevanjem ali predelavo v tretji ciljni državi.
Za namene pokazatelja okolju varnega ravnanja se lahko upoštevajo smernice iz Priloge VIII.
3. Pri uvozu v Skupnost pristojni organ ciljne države v Skupnosti:
|
a) |
zahteva in sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se z vsemi odpadki, ki se pošiljajo na ozemlje njegove pristojnosti, ravna brez ogrožanja zdravja ljudi in brez uporabe postopkov ali metod, ki bi lahko škodovali okolju, ter v skladu s členom 4 Direktive 75/442/EGS in drugo zakonodajo Skupnosti o odpadkih med celotnim obdobjem pošiljanja, vključno z njihovim odstranjevanjem ali predelavo v ciljni državi; |
|
b) |
prepove uvažanje odpadkov iz tretjih držav, če ima razlog za domnevo, da se z odpadki ne bo ravnalo v skladu z zahtevami iz točke (a). |
Člen 50
Izvrševanje v državah članicah
1. Države članice določijo pravila za kazni, ki se uporabijo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se izvršujejo. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice uradno obvestijo Komisijo o svoji nacionalni zakonodaje v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem nezakonitih pošiljk in o kaznih za take pošiljke.
2. Države članice z ukrepi za izvrševanje te uredbe med drugim predvidijo inšpekcijske preglede objektov in podjetij v skladu s členom 13 Direktive 75/442/EGS ter preverjanja po naključnem izboru pošiljk odpadkov ali z njimi povezane predelave ali odstranjevanja.
3. Pregledi pošiljk se lahko opravijo zlasti:
|
a) |
na kraju izvora, in sicer pri povzročitelju, imetniku ali prijavitelju; |
|
b) |
na ciljnem kraju, in sicer pri prejemniku ali objektu ; |
|
c) |
na mejah Skupnosti; in/ali |
|
d) |
med pošiljanjem znotraj Skupnosti. |
4. Pregledi pošiljk vključujejo pregled dokumentacije, potrditev istovetnosti in, kadar je to primerno, fizično kontrolo odpadkov.
5. Države članice dvostransko ali večstransko medsebojno sodelujejo , da bi tako olajšale preprečevanje in odkrivanje nezakonitih pošiljk.
Države članice določijo stalno osebje, odgovorno za takšno sodelovanje, in glavne točke za fizično preverjanje. Te informacije posredujejo Komisiji, ki bo sestavila seznam in ga posredovala informatorjem, omenjenim v členu 54.
6. Na zahtevo druge države članice lahko država članica sprejme izvršilne ukrepe zoper osebe, ki se nahajajo v tej državi članici in za katere se sumi, da so udeležene pri nezakonitem pošiljanju odpadkov.
Člen 51
Poročanje držav članic
1. Pred koncem vsakega koledarskega leta vsaka država članica pošlje Komisiji izvod poročila za predhodno koledarsko leto, ki ga je v skladu s členom 13(3) Baselske konvencije pripravila in predložila sekretariatu omenjene konvencije.
2. Pred koncem vsakega koledarskega leta države članice pripravijo tudi poročilo za predhodno leto na podlagi dodatnega vprašalnika za poročilo iz Priloge IX in ga pošljejo Komisiji.
3. Poročila, ki jih pripravijo države članice v skladu z odstavkoma 1 in 2, se predložijo Komisiji v elektronski obliki.
4. Komisija na podlagi teh poročil vsaka tri leta pripravi poročilo o izvajanju te uredbe s strani Skupnosti in njenih držav članic.
Člen 52
Mednarodno sodelovanje
Države članice, kadar je primerno in potrebno skupaj s Komisijo, sodelujejo z drugimi pogodbenicami Baselske konvencije in meddržavnimi organizacijami, med drugim z izmenjavo in/ali delitvijo informacij, spodbujanjem okolju varnih tehnologij in pripravo ustreznih kodeksov dobre prakse.
Člen 53
Imenovanje pristojnih organov
Države članice imenujejo pristojni organ ali organe, odgovorne za izvajanje te uredbe. Vsaka država članica imenuje samo en pristojni organ tranzita.
Člen 54
Imenovanje informatorjev
Države članice in Komisija vsaka posebej imenujejo enega ali več informatorjev, pristojnih za obveščanje ali svetovanje osebam ali podjetjem, ki povprašujejo po informacijah. Informator Komisije pošlje informatorjem držav članic vsa vprašanja, ki so mu bila zastavljena in so povezana z državo članico, in obratno.
Člen 55
Določitev posebnih carinskih uradov vstopa v Skupnost in izstopa iz nje
Države članice lahko določijo posebne carinske urade vstopa v Skupnost in izstopa iz nje za pošiljke odpadkov, ki vstopajo v Skupnost in jo zapuščajo. Če se države članice odločijo določiti take carinske urade, se za nobeno pošiljko odpadkov, ki vstopajo v Skupnost ali jo zapuščajo, ne dovoli uporaba nobenega drugega mejnega prehoda v državi članici.
Člen 56
Uradno obveščanje in informacije o imenovanjih
1. Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenovanjih:
|
a) |
pristojnih organov v skladu s členom 53; |
|
b) |
informatorjev v skladu s členom 54; in |
|
c) |
kadar je ustrezno, carinskih uradov vstopa v Skupnost in izstopa iz nje v skladu s členom 55. |
2. V zvezi s temi imenovanji države članice Komisijo uradno obvestijo o naslednjih informacijah:
|
a) |
imenu(-ih); |
|
b) |
naslovu(-ih); |
|
c) |
naslovu(-ih) elektronske pošte; |
|
d) |
telefonski(-h) številki(-ah); |
|
e) |
številki(-ah) faksa; in |
|
f) |
jezikih, sprejemljivih za pristojne organe. |
3. Države članice Komisijo nemudoma uradno obvestijo o vseh spremembah teh informacij.
4. Informacije in vse spremembe informacij se predložijo Komisiji v elektronski in papirni obliki, če se to zahteva.
5. Komisija na svoji spletni strani objavi sezname imenovanih pristojnih organov, informatorjev in carinskih uradov vstopa v Skupnost in izstopa iz nje in te sezname ustrezno posodablja.
Poglavje 2
Druge določbe
Člen 57
Sestanki informatorjev
Komisija, če države članice to zahtevajo ali če je drugače primerno, periodično sklicuje sestanke informatorjev, da skupaj z njimi obravnava vprašanja, ki se pojavljajo pri izvajanju te uredbe. Na te sestanke ali dele sestankov so povabljene tudi zadevne interesne skupine, če se vse države članice in Komisija sporazumejo, da je to ustrezno.
Člen 58
Spremembe prilog
1. Komisija lahko priloge spremeni z uredbami in v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS, zaradi upoštevanja znanstvenega in tehničnega napredka. Poleg tega:
|
(a) |
se Priloge I, II, III, IIIA, IV in V spremenijo tako, da se upoštevajo Spremembe, dogovorjene na podlagi Baselski konvencije in Sklepa OECD; hkrati se Priloga I C o posebnih navodilih za izpolnjevanje prijavnih in transportnih dokumentov, dopolni najpozneje do dnevu. začetka uporabe te uredbe ob upoštevanju navodil OECD; |
|
(b) |
neuvrščene odpadki se lahko začasno doda Prilogam IIIB, IV ali V, dokler ni odločitve o njihovi vključitvi v ustrezne priloge k Baselski konvencije ali Sklepu OECD; |
|
(c) |
po predloženem zahtevku države članice, se lahko mešanice dveh ali več odpadkov, ki so navedene v Prilogi III, začasno vključi v Prilogo IIIA v primerih iz člena 3(2), dokler ni odločitve o njihovi vključitvi v ustrezne priloge k Baselski konvencije ali Sklepu OECD. Začetne klasifikacijske številke, ki se bodo vključile v Prilogo IIIA se vstavijo, če je to izvedljivo, do dnevu. začetka uporabe te uredbe in najpozneje šest mesecev po tem dnevu. Priloga IIIA lahko vključuje določbo, da se ena ali več v njej navedenih klasifikacijskih številk ne uporablja za izvoz v države, za katere se ne uporablja Sklep OECD; |
|
(d) |
določijo se izjemni primeri iz člena 3(3) in, kadar je to potrebno, se taki odpadki dodajo Prilogama IVA in V ter črtajo iz Priloge III; |
|
(e) |
Priloga V se spremeni tako, da odraža dogovorjene Spremembe seznama nevarnih odpadkov, ki je bil sprejet v skladu s členom 1(4) Direktive 91/689/EGS; |
|
(f) |
Priloga VIII se spremeni tako, da odraža ustrezne mednarodne konvencije in sporazume. |
2. Kadar se spreminja Priloga IX, se v posvetovanja popolnoma vključi odbor, ustanovljen z Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje (22).
3. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
Člen 59
Dodatni ukrepi
1. Komisija lahko sprejme naslednje dodatne ukrepe, povezane z izvajanjem te uredbe:
|
a) |
metodo za izračun finančne garancije ali enakovrednega zavarovanja, kot je predvideno v členu 6; |
|
b) |
smernice za uporabo člena 12(1)(g); |
|
c) |
dodame pogoje in zahteve v zvezi z objekti za predelavo s predhodnim soglasjem, kot je navedeno v členu 14; |
|
d) |
smernice za uporabo člena 15 v zvezi z določitvijo in sledenjem odpadkov, ki se med postopki začasne predelave ali odstranjevanja bistveno spremenijo; |
|
e) |
smernice za sodelovanje pristojnih organov v zvezi z nezakonitimi pošiljkami, kot je navedeno v členu 24; |
|
f) |
tehnične in organizacijske zahteve za praktično izvajanje izmenjave elektronskih podatkov za predložitev dokumentov in informacij v skladu s členom 26(4); |
|
g) |
dodatne usmeritve o uporabi jezikov iz člena 27; |
|
h) |
dodatna pojasnila postopkovnih zahtev Naslova II o njihovi uporabi pri izvozu, uvozu in tranzitu odpadkov iz Skupnosti, v njo in prek nje; |
|
i) |
dodatne usmeritve glede pravnih izrazov, ki niso opredeljeni. |
2. O takih ukrepih se odloča v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS.
3. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
Člen 60
Pregled
1. Komisija do ... (23) konča pregled razmerja med veljavno področno zakonodajo o zdravju živali in javnem zdravju, vključno s pošiljkami odpadkov, za katere velja Uredba (ES) št. 1774/2002 in določbami te uredbe. Po potrebi spremljajo ta pregled ustrezni predlogi za doseganje enakovredne ravni postopkov in ureditve kontrole za pošiljke takih odpadkov.
2. V petih letih od ... (24) Komisija pregleda izvajanje člena 12(1)(c), vključno z njegovim učinkom na varstvo okolja in delovanje notranjega trga. Po potrebi spremljajo ta pregled ustrezni predlogi za spremembo te določbe.
Člen 61
Razveljavitve
1. Uredba (EGS) št. 259/93 in Odločba 94/774/ES se razveljavita z učinkom od ... (24).
2. Sklicevanja na razveljavljeno Uredbo (EGS) št. 259/93 se razumejo kot sklicevanja na to uredbo.
3. Odločba 1999/412/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja ... (25).
Člen 62
Prehodne določbe
1. Za vse prijavljene pošiljke, za katere je pristojni organ ciljne države potrdil prejem pred ... (23), veljajo določbe Uredbe (EGS) št. 259/93.
2. Katera koli pošiljka, za katero so zadevni pristojni organi dali soglasje v skladu z Uredbo (EGS) št. 259/93, se izvede najpozneje eno leto od dneva začetka veljavnosti te uredbe.
3. Poročanje na podlagi člena 41(2) Uredbe (EGS) št. 259/93 in člena 51 te uredbe za leto ... (26), temelji na vprašalniku iz Odločbe 1999/412/ES.
Člen 63
Prehodne ureditve za nekatere države članice
1. Za vse pošiljke odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, in vse pošiljke odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v teh prilogah, v Latvijo velja do 31. decembra 2010 postopek predhodne pisne prijave in soglasja v skladu z Naslovom II.
Z odstopanjem od člena 12 pristojni organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v teh prilogah, namenjenim v objekt, ki izkorišča začasne izjeme od nekaterih določb Direktive 96/61/ES, v obdobju, ko se začasna izjema uporablja za ciljni objekt .
2. Za vse pošiljke odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogi III, na Poljsko, velja do 31. decembra 2012 postopek predhodne pisne prijave in soglasja v skladu z Naslovom II.
Z odstopanjem od člena 12 lahko pristojni organi do 31. decembra 2007 ugovarjajo pošiljkam na Poljsko naslednjih odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, v skladu z razlogi za ugovore iz člena 11:
B2020 in GE 020 (odpadki iz stekla)
B2070
B2080
B2100
B2120
B3010 in GH 013 (trdni odpadki iz plastike)
B3020 (odpadki iz papirja)
B3140 (odpadne pnevmatike)
Y46
Y47
A1010 in A1030 (samo alinee, ki se nanašajo na arzen in živo srebro)
A1060
A1140
A2010
A2020
A2030
A2040
A3030
A3040
A3070
A3120
A3130
A3160
A3170
A3180 (uporablja se samo za poliklorirane naftalene (PCN))
A4010
A4050
A4060
A4070
A4090
AB030
AB070
AB120
AB130
AB150
AC060
AC070
AC080
AC150
AC160
AC260
AD150
Razen za odpadke iz stekla, odpadke iz papirja in odpadke pnevmatike se lahko to obdobje podaljša najpozneje do 31. decembra 2012 v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS.
Z odstopanjem od člena 12, lahko pristojni organi do 31. decembra 2012, v skladu z razlogi za ugovore iz člena 11 ugovarjajo pošiljkam na Poljsko za:
|
a) |
naslednje odpadke za predelavo, ki so navedeni v Prilogi IV: A2050 A3030 A3180, razen polikloriranih naftalenov (PCN) A3190 A4110 A4120 RB020 |
in
|
b) |
odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v prilogah. |
Z odstopanjem od člena 12 pristojni organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v teh prilogah, namenjenim v objekt, ki izkorišča začasne izjeme od nekaterih določb Direktive 96/61/ES, v obdobju, ko se začasne izjeme uporabljajo za ciljni objekt.
3. Za vse pošiljke odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, in vse pošiljke odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v teh prilogah, na Slovaško velja do 31. decembra 2011 postopek predhodne pisne prijave in soglasja v skladu z Naslovom II.
Z odstopanjem od člena 12 pristojni organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v teh prilogah, namenjenim v objekt, ki izkorišča začasne izjeme od nekaterih določb Direktiv 94/67/ES, 96/61/ES in Direktive 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (27) in Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (28), v obdobju, ko se začasne izjeme uporabljajo za ciljni objekt.
4. Za vse pošiljke odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogi III, v Bolgarijo velja do 31. decembra 2014 postopek predhodne pisne prijave in soglasja v skladu z Naslovom II.
Z odstopanjem od člena 12 lahko bolgarski pristojni organi do 31. decembra 2009 ugovarjajo pošiljkam v Bolgarijo naslednjih odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, v skladu z razlogi za ugovore iz člena 11:
B2070
B2080
B2100
B2120
Y46
Y47
A1010 inA1030 (samo alinee, ki se nanašajo na arzen in živo srebro)
A1060
A1140
A2010
A2020
A2030
A2040
A3030
A3040
A3070
A3120
A3130
A3160
A3170
A3180 (velja le v zvezi s polikloriranimi naftaleni (PCN))
A4010
A4050
A4060
A4070
A4090
AB030
AB070
AB120
AB130
AB150
AC060
AC070
AC080
AC150
AC160
AC260
AD150
To obdobje je mogoče podaljšati najpozneje do 31. decembra 2012 v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS.
Z odstopanjem od člena 12 lahko bolgarski pristojni organi do 31. decembra 2009 v skladu z razlogi za ugovor iz člena 11 ugovarjajo pošiljkam odpadkov v Bolgarijo za:
|
a) |
naslednje odpadke za predelavo, ki so navedeni v Prilogi IV: A2050 A3030 A3180, razen polikloriranih naftalenov (PCN) A3190 A4110 A4120 RB020 |
in
|
b) |
odpadke za predelavo, ki niso navedeni v Prilogah. |
Z odstopanjem od člena 12 bolgarski pristojni organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v teh prilogah, namenjenim v objekt, ki izkorišča začasne izjeme od nekaterih določb Direktive 96/61/ES ali Direktive 2001/80/ES, v obdobju, ko se začasne izjeme uporabljajo za ciljni objekt.
5. Za vse pošiljke odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogi III, v Romunijo velja do 31. decembra 2015 postopek predhodne pisne prijave in soglasja v skladu z Naslovom II.
Z odstopanjem od člena 12 lahko romunski pristojni organi do 31. decembra 2011 ugovarjajo pošiljkam v Romunijo naslednjih odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, v skladu z razlogi za ugovore iz člena:
B2070
B2100, razen odpadnega aluminija
B2120
B4030
Y46
Y47
A1010 in A1030 (samo alinee, ki se nanašajo na arzen, živo srebro in talij)
A1060
A1140
A2010
A2020
A2030
A3030
A3040
A3050
A3060
A3070
A3120
A3130
A3140
A3150
A3160
A3170
A3180 (velja le v zvezi s polikloriranimi naftaleni (PCN))
A4010
A4030
A4040
A4050
A4080
A4090
A4100
A4160
AA060
AB030
AB120
AC060
AC070
AC080
AC150
AC160
AC260
AC270
AD120
AD150
To obdobje je mogoče podaljšati najpozneje do 31. decembra 2015 v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS.
Z odstopanjem od člena 12 lahko romunski pristojni organi do 31. decembra 2011 v skladu z razlogi za ugovor iz člena 11 ugovarjajo pošiljkam odpadkov v Romunijo za:
|
a) |
naslednje odpadke za predelavo,ki so navedeni v Prilogi IV: A2050 A3030 A3180, razen za polikloriranih naftalenov (PCN) A3190 A4110 A4120 RB020 |
in
|
b) |
odpadke za predelavo, ki niso navedeni v Prilogah. |
To obdobje je mogoče podaljšati najpozneje do 31. decembra 2015 v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 75/442/EGS.
Z odstopanjem od člena 12 romunski pristojni organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so navedeni v Prilogah III in IV, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso navedeni v teh prilogah, namenjenim v objekt, ki izkorišča začasne izjeme od nekaterih določb Direktive 96/61/ES, Direktive 2000/76/ES ali Direktive 2001/80/ES, v obdobju, ko se začasne izjeme uporabljajo za ciljni objekt.
6. Kadar se v tem členu sklicuje na naslov II v zvezi z odpadki, ki so navedeni v Prilogi III, se ne uporabljajo člen 3(2) in drugi pododstavek točke 5 člena 4 ter členi 6, 11, 22, 23, 24, 25 in 31.
Člen 64
Začetek veljavnosti in uporaba
1. Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od ... (29).
2. Če je datum pristopa Romunije in Bolgarije poznejši kot datum začetka izvajanja, navedenega v odstavku 1, se člena 63(4) in (5), brez odstopanja od odstavka 1 tega člena, uporabljata od datuma pristopa.
3. Glede na dogovor zadevnih držav članic se lahko člen 26(4) uporablja pred ... (29).
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V ..., ...
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 108, 30.4.2004, str. 58.
(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne z dne 19. novembra 2003 (UL C 87 E, 7.4.2004, str. 281), Skupno stališče Sveta z dne 24. junija 2005 (UL C 206 E, 23.8.2005, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) UL L 30, 6.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 (UL L 349, 31.12.2001, str. 1).
(4) UL L 310, 3.12.1994, str. 70.
(5) UL L 156, 23.6.1999, str. 37.
(6) UL L 39, 16.2.1993, str. 1.
(7) UL L 39, 16.2.1993, str. 3.
(8) UL L 272, 4.10.1997, str. 45.
(9) UL L 22, 24.1.1997, str. 14.
(10) UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št 416/2005 (UL L 66, 12.3.2005, str. 10).
(11) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(12) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
(13) UL L 314, 30.11.2001, str. 1.
(14) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(15) UL L 35, 12.2.1992, str. 24.
(16) UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 94/31/ES (LTL L 168, 2.7.1994, str. 28).
(17) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
(18) UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2286/2003 (UL L 343, 31.12.2003, str. 1).
(19) UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
(20) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.
(21) UL L 226, 6.9.2000, str. 3. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Sveta 2001/573/ES (UL L 203, 28.7.2001, str. 18).
(22) UL L 377, 31.12.1991, str. 48. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.
(23) Datum začetka veljavnosti te uredbe.
(24) Datum začetka uporabe te uredbe (12 mesecev po dnevu objave).
(25) Leto po letu začetka uporabe te uredbe (drugo leto po letu objave).
(26) Datum začetka uporabe te uredbe (12 mesecev po dnevu objave).
(27) UL L 332, 28.12.2000, str. 91.
(28) UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz 2003.
(29) 12 mesecev po dnevu objave te uredbe.
PRILOGA IA
Prijavni dokument za prehod/pošiljko odpadkov preko meja EU
Seznam kratic in oznak, uporabljenih v prijavnem dokumentu
Več podatkov, zlasti o označevanju odpadkov (polje 14), tj. o oznakah Baselske konvencije - Prilogi VIII in IX, oznakah OECD in oznakah Y, je mogoče najti v Priročniku/Navodilih, ki so na razpolago pri OECD in pri sekretariatu Baselske konvencije.
PRILOGA 1B
Transportni dokument o prehodu/pošiljki odpadkov preko meja EU
Seznam kratic in oznak, uporabljenih v transportnem dokumentu
Več podatkov, zlasti o označevanju odpadkov (polje 14), tj. o oznakah Baselske konvencije - Prilog VIII in IX, oznakah OECD in oznakah Y, je mogoče najti v Priročniku/Navodilih, ki so na razpolago pri OECD in pri sekretariatu Baselske konvencije.
PRILOGA IC
POSEBNA NAVODILA ZA IZPOLNITEV PRIJAVNEGA IN TRANSPORTNEGA DOKLTMENTA
PRILOGA II
PODATKI IN DOKUMENTACIJA O PRIJAVI
Del 1 PODATKI, KI JIH JE TREBA NAVESTI V ALI JIH PRILOŽITI K PRIJAVNEM DOKUMENTU:
|
1. |
Serijska številka ali druga priznana značilna označba prijavnega dokumenta in predvideno skupno število pošiljk. |
|
2. |
Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa, naslov za elektronsko pošto, registrska številka in kontaktna oseba prijavitelja. |
|
3. |
Če prijavitelj ni povzročitelj: ime, naslov, telefonska številka, številka faksa, naslov za elektronsko pošto in kontaktna oseba povzročitelja(-ev). |
|
4. |
Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa, naslov za elektronsko pošto in kontaktna oseba trgovca (-ev) ali posrednika(-ov), če ga (jih) je prijavitelj pooblastil v skladu s točko 15 člena 2. |
|
5. |
Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa, naslov za elektronsko pošto, registrska številka in kontaktna oseba objekta za odstranjevanje ali predelavo, tam uporabljena tehnologija in možen status objektov glede na predhodno soglasje v skladu s členom 14. Če so odpadki namenjeni za postopek vmesnega odstranjevanja ali predelave, se navedejo podobni podatki glede vseh objektov, kjer so predvideni kasnejši postopki vmesnega in nevmesnega odstranjevanja ali predelave. Če je objekt za predelavo ali odstranjevanje naveden v seznamu v Prilogi I, Kategoriji 5 Direktive Sveta 96/61/ES, se predloži dokazilo (npr. izjava o potrditvi njegovega obstoja) o veljavnem dovoljenju, izdanem v skladu s členoma 4 in 5 te direktive. |
|
6. |
Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa, naslov za elektronsko pošto, registrska številka in kontaktna oseba prejemnika. |
|
7. |
Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa, naslov za elektronsko pošto, registrska številka in kontaktna oseba predvidenega(-ih) prevoznika(-ov) in/ali njegovega(-ih) zastopnika(-ov). |
|
8. |
Država odpreme in ustrezni pristojni organ. |
|
9. |
Tranzitne države in ustrezni pristojni organi. |
|
10. |
Ciljna država in ustrezni pristojni organ. |
|
11. |
Enkratna prijava ali splošna prijava. Pri splošni prijavi se zahteva čas veljavnosti. |
|
12. |
Datum(-i), predviden(-i) za začetek pošiljanja. |
|
13. |
Predvidena prevozna sredstva. |
|
14. |
Predvidena točka prečkanja meje (vstopna in izstopna točka v vsako zadevno državo in iz nje, vključno s carinskimi uradi vstopa in/ali izstopa in/ali izvoza iz Skupnosti) in predvidena pot (pot med točkama vstopa in izstopa), vključno z možnimi alternativami, tudi v primeru nepredvidenih okoliščin. |
|
15. |
Dokazilo o registraciji prevoznika(-ov) za prevoz odpadkov (npr. izjava, ki potrjuje obstoj registracije). |
|
16. |
Naziv odpadkov z ustreznega seznama, vir(-i), opis, sestava in vse nevarne lastnosti. Za odpadke iz različnih virov je treba priložiti tudi podroben popis odpadkov. |
|
17. |
Ocena največjih in najmanjših količin. |
|
18. |
Predvidene vrste embalaže. |
|
19. |
Specifikacija postopka(-ov) predelave ali odstranjevanja iz Prilog IIA in IIB Direktive 75/442/EGS. |
|
20. |
Če so odpadki namenjeni za predelavo:
|
|
21. |
Dokazilo o škodnem zavarovanju v korist tretjih oseb (npr. izjava, ki potrjuje obstoj zavarovanja). |
|
22. |
Dokazilo o pogodbi (ali izjava, ki potrjuje njen obstoj) med prijaviteljem in prejemnikom za predelavo ali odstranjevanje odpadkov, ki je sklenjena in učinkuje ob prijavi, kot se zahteva v drugem pododstavku točke 4 člena 4 in 5. |
|
23. |
Izvod pogodbe ali dokazilo o pogodbi (ali izjava, ki potrjuje njen obstoj) med povzročiteljem, novim povzročiteljem ali zbiralcem in trgovcem ali posrednikom, v primeru da trgovec ali posrednik nastopa kot prijavitelj. |
|
24. |
Dokazilo o finančni garanciji ali enakovrednem zavarovanju (ali, če pristojni organ to dovoli, izjava, ki potrjuje obstoj finančne garancije ali enakovrednega zavarovanja), da je bila vzpostavljena in učinkuje ob prijavi, ali če pristojni organ, ki odobri finančno garancijo ali enakovredno zavarovanje, to dovoli, najpozneje ob začetku pošiljanja, kot se zahteva v drugem pododstavku točke 5 člena 4 in členu 6. |
|
25. |
Potrdilo prijavitelja, da so po njegovi najboljši vednosti podatki popolni in pravilni. |
|
26. |
Kadar prijavitelj ni povzročitelj v skladu s točko 15(a)(i) člena 2, prijavitelj zagotovi, da povzročitelj ali ena od oseb, navedenih v točki 15(a)(ii) ali (iii) člena 2, če je izvedljivo, tudi podpiše prijavni dokument, določen v Prilogi IA. |
Del 2 PODATKI, KI JIH JE TREBA NAVESTI V ALI PRILOŽITI K TRANSPORTNEMU DOKUMENTU:
Navedejo se vsi podatki, navedeni v delu 1, dopolnjeni v skladu s spodaj navedenimi točkami, in drugi dodatni podatki:
|
1. |
Serijska številka pošiljk in skupno številko pošiljk. |
|
2. |
Datum začetka pošiljanja. |
|
3. |
Prevozna sredstva. |
|
4. |
Ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in naslov za elektronsko pošto prevoznika(-ov). |
|
5. |
Načrt poti (točka vstopa v vsako zadevno državo in izstopa iz nje, vključno s carinskimi uradi vstopa in/ali izstopa in/ali izvoza iz Skupnosti) in pot (pot med točkama vstopa in izstopa), vključno z možnimi alternativami, če nastanejo nepredvidene okoliščine. |
|
6. |
Količine. |
|
7. |
Vrsta embalaže. |
|
8. |
Vsi posebni varnostni ukrepi, ki jih mora(-jo) zagotoviti prevoznik(-i). |
|
9. |
Izjava prijavitelja, da je prejel vsa potrebna soglasja pristojnih organov zadevnih držav. To izjavo mora prijavitelj podpisati. |
|
10. |
Ustrezni podpisi pri vsakem prenosu skrbništva nad odpadki. |
Del 3 DODATNI PODATKI IN DOKUMENTI, KI JIH LAHKO ZAHTEVAJO PRISTOJNI ORGANI:
|
1. |
Vrsta in trajanje dovoljenja, na podlagi katerega deluje objekt za odstranjevanje ali predelavo. |
|
2. |
Izvod dovoljenja, izdanega v skladu s členoma 4 in 5 Direktive 96/61/ES. |
|
3. |
Podatki o ukrepih za zagotovitev varnosti prevoza. |
|
4. |
Razdalja(-e) prevoza med prijaviteljem in objektom , vključno z alternativnimi potmi, tudi v primeru nepredvidenih okoliščin, in v primeru intermodalnega prevoza mesto, kjer se bo izvedlo prekladanje. |
|
5. |
Podatki o stroških prevoza med prijaviteljem in objektom . |
|
6. |
Izvod registracije prevoznika(-ov) za prevoz odpadkov. |
|
7. |
Kemična analiza sestave odpadkov. |
|
8. |
Opis načina nastanka odpadkov. |
|
9. |
Opis procesa obdelave v objektu, ki prejme odpadke. |
|
10. |
Finančno garancijo ali temu enakovredno zavarovanje ali Izvod prvega ali drugega. |
|
11. |
Podatki, ki so potrebni za izračun finančne garancije ali temu enakovrednega zavarovanja, kot se zahteva v drugem pododstavku točke 5 člena 4 in 6. |
|
12. |
Izvod pogodbe iz točk 22 in 23 dela 1. |
|
13. |
Izvod police škodnega zavarovanja v korist tretjih oseb. |
|
14. |
Vsi drugi podatki, ki so potrebni za ocenitev prijave v skladu s to uredbo in nacionalno zakonodajo. |
PRILOGA III
SEZNAM ODPADKOV, ZA KATERE VELJA SPLOŠNA ZAHTEVA, DA JIH SPREMLJAJO NEKATERI PODATKI(SEZNAM „ZELENIH“ ODPADKOV) (1)
Ne glede na to, ali so odpadki vključeni v ta seznam ali ne, za njih ne sme veljati splošna zahteva, da jih spremljajo nekateri podatki, če so okuženi z drugimi materiali do te mere, da:
|
a) |
to dovolj poveča tveganje, povezano z odpadki, da zaradi tega postanejo primerni za predajo v postopek predhodne pisne prijave in soglasja, ob upoštevanju nevarnih lastnosti iz seznama v Prilogi III Direktive 91/689/EGS, ali |
|
b) |
to onemogoči predelavo odpadkov na okolju varen način. |
Del I
Za naslednje odpadke velja splošna zahteva, da jih spremljajo nekateri podatki:
Odpadki so navedeni v seznamu iz Priloge IX k Baselski konvenciji (2).
Za namene te uredbe:
|
(a) |
Se sklicevanja na seznam A v Prilogi IX k Baselski konvenciji razumejo kot sklicevanja na Prilogo IV te uredbe. |
|
(b) |
V baselski klasifikacijski številki B1020 izraz „končna zbirna embalaža“ vključuje vse kovinske nedisperzne (3) oblike železnih ostankov, ki so popisani tam. |
|
(c) |
Del baselske klasifikacijske številke B1100, ki se nanaša na „žlindro iz obdelave bakra“ itd., se ne uporablja, namesto tega se uporablja klasifikacijska številka (OECD) GB040 v delu II. |
|
(d) |
Baselska klasifikacijska številka B1110 se ne uporablja, namesto nje se uporabljata klasifikacijski številki (OECD) GC010 in GC020 v delu II. |
|
(e) |
Baselska klasifikacijska številka B2050 se ne uporablja, namesto nje se uporablja klasifikacijska številka (OECD) GG040 v delu II. |
|
(f) |
Napotilo v baselski klasifikacijski številki B3010 na odpadke iz fluoriranih polimerov se šteje, da vključuje polimere in kopolimere fluoriranega etilena (PTFE). |
Del II
Za naslednje odpadke velja splošna zahteva, da jih spremljajo nekateri podatki:
|
Odpadki, ki so nastali pri topljenju, taljenju in prečiščevanju kovin ter vsebujejo kovine |
||
|
GB040 |
7112 262030 262090 |
Žlindra iz žlahtnih kovin in obdelave bakra za nadaljnje prečiščevanje |
|
Drugi odpadki, ki vsebujejo kovine |
||
|
GC010 |
|
Električni sklopi, ki so sestavljeni samo iz kovin ali zlitin |
|
GC020 |
|
Odpadna elektronika (npr. plošče s tiskanim vezjem, elektronski sestavni deli, žica itd.) in pridobljene elektronske sestavine, primerne za pridobivanje nežlahtnih in žlahtnih kovin |
|
GC030 |
pr. 890800 |
Plovila in drugi plovni objekti za razstavljanje, iz katerih so ustrezno odstranjeni vsi tovori in drugi materiali, ki nastanejo pri delovanju plovila in jih je mogoče obravnavati kot nevarne snovi ali odpadke |
|
GC050 |
|
Izrabljeni katalizatorji za krekiranje v fluidizirani plasti (FCC) (npr. aluminijev oksid, zeoliti) |
|
Stekleni odpadki v nedisperzni obliki |
||
|
GE020 |
pr. 7001 pr. 701939 |
Odpadna steklena vlakna |
|
Keramični odpadki v nedisperzni obliki |
||
|
GF010 |
|
Keramični odpadki, ki so bili po oblikovanju žgani, vključno s keramičnimi posodami (pred in/ali po uporabi) |
|
Drugi odpadki iz pretežno anorganskih sestavin, v katerih so lahko kovine in organski materiali |
||
|
GG030 |
pr. 2621 |
Kotlovski pepel in žlindra iz termoelektrarn na premog |
|
GG040 |
pr. 2621 |
Elektrofiltrski pepel termoelektrarn na premog |
|
Odpadki iz trde plastike |
||
|
GH013 |
391530 ex 390410-40 |
Polimeri vinilklorida |
|
Odpadki, ki nastanejo pri strojenju in proizvodnji krzna ter uporabi usnja |
||
|
GN010 |
pr. 050200 |
Odpadki ščetin domačih in divjih prašičev, jazbečje dlake ali drugih živalskih dlak za izdelavo krtač in ščetk |
|
GN020 |
pr. 050300 |
Odpadki iz žime, tudi kot plasti, s podlogo ali brez nje |
|
GN030 |
pr. 050590 |
Odpadki kože ali drugih delov ptic, s perjem ali s puhom, odpadki perja in delov perja (tudi s prirezanimi robovi) ter puh, ki so bili zgolj očiščeni, razkuženi ali obdelani z zaščitnimi sredstvi |
(1) Ta seznam izhaja iz Sklepa OECD, Dodatek 3.
(2) Priloga IX k Baselski konvenciji je navedena v tej uredbi v Prilogi V, del 1, seznam B.
(3) „Nedisperzna oblika“ ne vključuje odpadkov v obliki praška, muljev, prahu ali trdnih predmetov, ki vsebujejo nevarne odpadke tekočine v zaprtih ohišjih.
PRILOGA IIIA
MEŠANICE DVEH ALI VEČ VRST ODPADKOV, KI SO NA SEZNAMU V PRILOGI III IN KI NISO UVRŠČENE V POSAMEZNO KLASIFIKACIJSKO ŠTEVILKO, KOT JE NAVEDENO V ČLENU 3(2)
PRILOGA IIIB
DODATNI ODPADKI NA ZELENEM SEZNAMU, KI ČAKAJO NA VKLJUČITEV V USTREZNE PRILOGE K BASELSKI KONVENCIJI ALI SKLEPU OECD, KOT JE NAVEDENO V ČLENU 58(1)(b)
PRILOGA IV
SEZNAM ODPADKOV, ZA KATERE VELJA POSTOPEK PREDHODNE PISNE PRIJAVE IN SOGLASJA („ORANŽNI“ SEZNAM ODPADKOV) (1)
Del I
Za naslednje odpadke velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja:
Odpadki navedeni v seznamu iz Prilog II in VIII k Baselski konvenciji (2).
Za namene te uredbe:
|
(a) |
Vsako sklicevanje na seznam B v Prilogi VIII k Baselski konvenciji se razume kot sklicevanje na Prilogo III te uredbe. |
|
(b) |
V baselski klasifikacijski številki A1010 je izraz „z izjemo odpadkov, ki so posebej navedeni v seznamu B (Priloga IX)“ sklicevanje na baselsko klasifikacijsko številko B1020 in opombo k klasifikacijski številki B1020 v Prilogi III k tej uredbi, del I(b). |
|
(c) |
Baselski klasifikacijski številki A1180 in A2060 se ne uporabljata, namesto njiju se uporabljajo klasifikacijske številke OECD GCO10, GC020 in GC040 v Prilogi III, del II, če je primerno. |
|
(d) |
Baselska klasifikacijska številka A4050 vključuje izrabljene obloge na talilnih loncih za taljenje aluminija, ker vsebujejo anorganske cianide Y33. Če so bili cianidi uničeni, se izrabljene obloge na talilnih loncih uvrstijo pod klasifikacijsko številko AB120 v delu II, ker vsebujejo Y32, anorganske fluoride, z izjemo kalcijevega fluorida. |
Del II
Za naslednje odpadke tudi velja postopek predhodne pisne prijave in soglasja:
|
Odpadki, ki vsebujejo kovine |
||
|
AA010 |
261900 |
Žlindra, škaja in drugi odpadki pri proizvodnji železa in jekla (3) |
|
AA060 |
262050 |
Pepeli in ostanki, ki vsebujejo vanadij (3) |
|
AA190 |
810420 pr. 810430 |
Odpadki magnezija in odpadni magnezij, ki so gorljivi, samovnetljivi ali sproščajo pri stiku z vodo vnetljive pline v nevarnih količinah |
|
Odpadki iz pretežno anorganskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in organske snovi |
||
|
AB030 |
|
Odpadki iz sistemov, ki niso na osnovi cianida in nastanejo pri površinski obdelavi kovin |
|
AB070 |
|
Livarski pesek |
|
AB120 |
pr. 281290 pr. 3824 |
Anorganski halogenidi, ki niso navedeni ali vključeni drugje |
|
AB130 |
|
Ostanki peska po peskanju |
|
AB150 |
pr. 382490 |
Neprečiščen kalcijev sulfit in kalcijev sulfat pri razžvepljevanju dimnih plinov (FGD) |
|
Odpadki iz pretežno organskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in anorganske snovi |
||
|
AC060 |
pr. 381900 |
Hidravlične tekočine |
|
AC070 |
pr. 381900 |
Zavorne tekočine |
|
AC080 |
pr. 382000 |
Tekočine proti zmrzovanju |
|
AC 150 |
|
Fluorokloroogljikovodiki |
|
AC 160 |
|
Haloni |
|
AC170 |
pr. 440310 |
Odpadki obdelane plute in obdelanega lesa |
|
AC250 |
|
Površinsko aktivne snovi |
|
AC260 |
pr. 3101 |
Svinjska gnojevka, iztrebki |
|
AC270 |
|
Blato iz čiščenja odpadnih vod |
|
Odpadki, ki lahko vsebujejo tako anorganske kot organske sestavine |
||
|
AD090 |
pr. 382490 |
Odpadki pri proizvodnji, pripravi in uporabi reprografskih in fotografskih kemikalij in materialov, ki niso navedeni ali vključeni drugje |
|
AD100 |
|
Odpadki iz sistemov, ki niso na osnovi cianida in nastanejo pri površinski obdelavi plastike |
|
AD120 |
pr. 391400 pr. 3915 |
Ionskoizmenjalne smole |
|
AD150 |
|
Naravne organske snovi, ki se uporabljajo kot filtri (npr. biofiltri) |
|
Odpadki iz pretežno anorganskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in organske snovi |
||
|
RB020 |
pr. 6815 |
Keramična vlakna, ki imajo podobne fizikalno-kemijske lastnosti kot azbest |
(1) Ta seznam izhaja iz Sklepa OECD, Dodatek 4.
(2) Priloga VIII k Baselski konvenciji je navedena v tej uredbi v Prilogi V, del 1, seznam A. Priloga II k Baselski konvenciji vsebuje naslednji klasifikacijski številki: Y46 Odpadki, zbrani iz gospodinjstev, razen če niso ustrezno razvrščeni pod posamezno klasifikacijsko številko iz Priloge III. Y47 Ostanki, ki nastanejo pri sežiganju gospodinjskih odpadkov.
(3) Ta seznam vključuje odpadke v obliki pepela, ostankov, žlindre, ostružkov, posnemkov, prahu, praška, muljev in pogače, razen če je material izrecno naveden drugje.
PRILOGA IVA
ODPADKI S SEZNAMS IZ PRILOGE III, ZA KATERE VELJA POSTOPEK PREDHODNE PISNE PRIJAVE IN SOGLASJA (ČLEN 3(3))
PRILOGA V
ODPADKI, ZA KATERE VELJA PREPOVED IZVOZA IZ ČLENA 36 UVODNE OPOMBE
1. Ta priloga se uporablja brez poseganja v Direktivo 75/442/EGS in Direktivo 91/689/EGS.
2. Ta priloga je sestavljena iz treh delov, pri čemer se del 2 in del 3 uporabljata, le ko se ne uporablja del 1. Posledično je treba za ugotovitev, ali je določena vrsta odpadkov vsebovana v tej prilogi, najprej preveriti, ali so odpadki navedeni v delu 1 te priloge, in če niso, je treba preveriti, ali so navedeni v delu 2 iste priloge, in če niso navedeni tam, ali so navedeni v delu 3.
Del 1 je razdeljen v dva pododdelka: seznam A našteva vrste odpadkov, ki so označene kot nevarni v skladu s členom 1(1)(a) Baselske konvencije in so zato zajeti v prepoved izvoza, medtem ko seznam B našteva vrste odpadkov, ki jih ne ureja člen 1(1)(a) Baselske konvencije in torej niso zajeti v prepoved izvoza.
Zato je treba pri odpadkih iz dela 1 preveriti, ali so navedeni v seznamu A ali B. Samo če vrste odpadkov niso navedene v seznamu A ali B, je treba preveriti, ali so navedeni med nevarnimi odpadki v delu 2 (tj. vrste odpadkov, označene z zvezdico) ali v delu 3, in če so navedeni tam, potem so zajeti v prepoved izvoza.
3. Odpadki iz seznama B dela 1 ali vključene med nenevarne snovi dela 2 (tj. vrste odpadkov, ki niso označene z zvezdico), so zajete v prepovedi izvoza, če so tako okužene z drugimi materiali, da
|
a) |
to dovolj poveča tveganje, povezano z odpadki, da zaradi tega postanejo primerni za predajo v postopek predhodne pisne prijave in soglasja, ob upoštevanju nevarnih lastnosti iz seznama Priloge III Direktive 91/689/EGS, ali |
|
b) |
ne omogoča predelave odpadkov na okolju varen način. |
DEL 1 (1)
Seznam A (Priloga VIII k Baselske konvencije)
|
A1 |
Kovinski odpadki in odpadki, v katerih so kovine |
||||||||||||||||||
|
A1010 |
Kovinski odpadki in odpadki zlitin katerega koli od naslednjih elementov:
vendar ne vključujejo odpadkov, posebej navedenih v seznamu B. |
||||||||||||||||||
|
A1020 |
Odpadki, z izjemo kovinskih odpadkov v masivni obliki, ki vsebujejo katero koli od naslednjih snovi kot sestavino ali kot nečistočo:
|
||||||||||||||||||
|
A1030 |
Odpadki, ki vsebujejo katero koli od naslednjih snovi kot sestavino ali kot nečistočo:
|
||||||||||||||||||
|
A1040 |
Odpadki, ki vsebujejo katero koli od naslednjih snovi kot sestavino:
|
||||||||||||||||||
|
A1050 |
Galvanski mulji |
||||||||||||||||||
|
A1060 |
Odpadne lužnice pri dekapiranju kovin |
||||||||||||||||||
|
A1070 |
Ostanki po izluževanju pri obdelavi cinka, prah in blato kot jarozit, hematit itd. |
||||||||||||||||||
|
A1080 |
Ostanki cinka, ki niso vključeni v seznam B in vsebujejo svinec in kadmij v tolikšnih koncentracijah, da kažejo lastnosti, določene v Prilogi III. |
||||||||||||||||||
|
A1090 |
Pepel iz sežiganja izoliranih bakrenih žic |
||||||||||||||||||
|
A1100 |
Prah in ostanki iz čistilnih naprav za odpadne pline pri pečeh za taljenje bakra |
||||||||||||||||||
|
A1110 |
Izrabljene elektrolitne raztopine iz postopkov za pridobivanje ali rafinacijo bakra z elektrolizo |
||||||||||||||||||
|
A1120 |
Odpadni mulji, z izjemo anodnega mulja, iz naprav za čiščenje elektrolitov pri postopkih rafinacije in pridobivanja bakra z elektrolizo |
||||||||||||||||||
|
A1130 |
Izrabljene raztopine za jedkanje, ki vsebujejo raztopljeni baker |
||||||||||||||||||
|
A1140 |
Odpadki katalizatorjev na osnovi bakrovega(II) klorida oziroma bakrovega cianida |
||||||||||||||||||
|
A1150 |
Pepel žlahtnih kovin iz sežiganja plošč s tiskanim vezjem, ki ni vključen v seznam B (2) |
||||||||||||||||||
|
A1160 |
Odpadne svinčeve baterije s kislino, cele ali zdrobljene |
||||||||||||||||||
|
A1170 |
Nesortirane odpadne baterije, z izjemo mešanic baterij, ki so samo v seznamu B. Odpadne baterije, ki niso navedene v seznamu B in vsebujejo sestavine v Prilogi I v tolikšni meri, da so zato nevarne |
||||||||||||||||||
|
A1180 |
Odpadni električni in elektronski sklopi ali ostanki° (3), ki vsebujejo sestavine, kot so akumulatorji in druge baterije, vključene v seznam A, živosrebrna stikala, steklo katodnih cevi in druga stekla z aktivno oblogo ter kondenzatorje PBC, ali pa so tako onesnaženi s sestavinami iz Priloge I (kot so npr. kadmij, živo srebro, svinec, poliklorirani bifenili), da imajo kakšno izmed lastnosti, navedenih v Prilogi III (glej ustrezno klasifikacijsko številko v seznamu B, B1110) (4) |
||||||||||||||||||
|
A1190 |
Odpadni kovinski kabli, prevlečeni ali izolirani s plastično maso, ki vsebuje premogov katran, PCB (5), svinec, kadmij, druge organohalogene spojine ali druge sestavine iz Priloge I ali je okužena z njimi, če kažejo lastnosti iz Priloge III |
||||||||||||||||||
|
A2 |
Odpadki, iz pretežno anorganskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in organske snovi |
||||||||||||||||||
|
A2010 |
Stekleni odpadki katodnih cevi in drugih stekel z aktivno oblogo |
||||||||||||||||||
|
A2020 |
Odpadne anorganske fluorove spojine v obliki tekočin ali muljev, z izjemo odpadkov, navedenih v seznamu B |
||||||||||||||||||
|
A2030 |
Odpadni katalizatorji, z izjemo odpadkov, navedenih v seznamu B |
||||||||||||||||||
|
A2040 |
Odpadna sadra iz kemičnih industrijskih procesov, kadar vsebuje sestavine iz Priloge I v tolikšni meri, da kaže nevarne lastnosti iz Priloge III (glej ustrezno klasifikacijsko številko v seznamu B, B2080) |
||||||||||||||||||
|
A2050 |
Odpadni azbest (prah in vlakna) |
||||||||||||||||||
|
A2060 |
Elektrofiltrski pepel iz termoelektrarn na premog, ki vsebuje snovi iz Priloge I v tolikšni meri, da kaže lastnosti iz Priloge III (glej ustrezno klasifikacijsko številko v seznamu B, B2050) |
||||||||||||||||||
|
A3 |
Odpadki, iz pretežno organskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in anorganske snovi |
||||||||||||||||||
|
A3010 |
Odpadki pri proizvodnji ali predelavi naftnega koksa in bitumna |
||||||||||||||||||
|
A3020 |
Odpadna mineralna olja, ki niso primerna za svojo prvotno predvideno uporabo |
||||||||||||||||||
|
A3030 |
Odpadki, ki vsebujejo mulje osvinčenih antidetonatorjev, ali sestojijo iz njih oziroma so onesnaženi z njimi |
||||||||||||||||||
|
A3040 |
Odpadne tekočine za prenos toplote |
||||||||||||||||||
|
A3050 |
Odpadki pri proizvodnji, pripravi ali uporabi smol, lateksa, mehčal, klejev/lepil, z izjemo odpadkov, navedenih v seznamu B (glej ustrezno klasifikacijsko številko v seznamu B, B4020) |
||||||||||||||||||
|
A3060 |
Odpadna nitroceluloza |
||||||||||||||||||
|
A3070 |
Odpadni fenoli, fenolne spojine, vključno s klorofenoli, v obliki tekočin ali muljev |
||||||||||||||||||
|
A3080 |
Odpadni etri, z izjemo tistih, ki so navedeni v seznamu B |
||||||||||||||||||
|
A3090 |
Odpadni prah, pepel, mulji in moka iz usnja, če vsebujejo kromove (VI) spojine ali biocide (glej ustrezno klasifikacijsko številko v seznamu B, B3100) |
||||||||||||||||||
|
A3100 |
Odrezki in drugi odpadki usnja ali usnjenih kompozitov, ki niso primerni za proizvodnjo usnjenih izdelkov in vsebujejo kromove (VI) spojine ali biocide (glej ustrezno klasifikacijsko številko v seznamu B, B3090) |
||||||||||||||||||
|
A3110 |
Krznarski odpadki, ki vsebujejo kromove(VI) spojine ali biocide ali kužne snovi (glej ustrezno klasifikacijsko številko v seznamu B, B3110) |
||||||||||||||||||
|
A3120 |
Kosmi — lahka frakcija iz dezintegratorjev (šrederjev) |
||||||||||||||||||
|
A3130 |
Odpadne organofosforjeve spojine |
||||||||||||||||||
|
A3140 |
Odpadki nehalogeniranih organskih topil, z izjemo odpadkov iz seznama B |
||||||||||||||||||
|
A3150 |
Odpadki halogeniranih organskih topil |
||||||||||||||||||
|
A3160 |
Odpadki halogeniranih ali nehalogeniranih nevodnih destilacijskih ostankov, ki nastanejo pri regeneraciji organskih topil |
||||||||||||||||||
|
A3170 |
Odpadki pri proizvodnji alifatskih halogeniranih ogljikovodikov (kot klorometan, dikloroetan, vinilklorid, viniliden klorid, alil klorid in epiklorhidrin) |
||||||||||||||||||
|
A3180 |
Odpadki, snovi in izdelki, ki vsebujejo poliklorirane bifenile (PCB), poliklorirane terfenile (PCT), poliklorirane naftalene (PCN) ali polibromirane bifenile (PBB) ali analogne polibromirane spojine, ali sestojijo iz njih oziroma so z njimi onesnaženi, in sicer v koncentracijah 50 mg/kg ali več (6) |
||||||||||||||||||
|
A3190 |
Katranski odpadki (z izjemo asfaltnega betona) iz čiščenja, destilacije in kakršne koli pirolize organskih snovi |
||||||||||||||||||
|
A3200 |
Bituminozni material (odpadki asfalta iz gradnje in vzdrževanja cest, ki vsebuje katran (glej ustrezno klasifikacijsko številko v seznamu B, B2130) |
||||||||||||||||||
|
A4 |
Odpadki, ki lahko vsebujejo tako anorganske kot organske sestavine |
||||||||||||||||||
|
A4010 |
Odpadki pri proizvodnji, pripravi ali uporabi farmacevtskih izdelkov, z izjemo odpadkov, navedenih v seznamu B |
||||||||||||||||||
|
A4020 |
Medicinski in podobni odpadki, torej odpadki iz medicinske, negovalne, zobozdravniške, veterinarske ali podobne dejavnosti, ter odpadki iz bolnišnic ali podobnih ustanov pri preiskavah ali zdravljenju pacientov ali pri raziskovalnem delu |
||||||||||||||||||
|
A4030 |
Odpadki pri proizvodnji, pripravi in uporabi biocidov ali fitofarmacevtskih izdelkov, vključno z odpadnimi pesticidi in herbicidi, ki ne ustrezno specifikacijam, jim je potekel rok uporabe (7) ali so neprimerni za prvotno predvideno uporabo |
||||||||||||||||||
|
A4040 |
Odpadki pri proizvodnji, pripravi in uporabi kemičnih sredstev za zaščito lesa (8) |
||||||||||||||||||
|
A4050 |
Odpadki, ki vsebujejo naslednje snovi ali sestojijo iz njih oziroma so onesnaženi z njimi:
|
||||||||||||||||||
|
A4060 |
Odpadne mešanice in emulzije olja/voda, ogljikovodiki/voda |
||||||||||||||||||
|
A4070 |
Odpadki pri proizvodnji, pripravi in uporabi črnil, barvil, pigmentov, barv, lakov in firnežev, z izjemo odpadkov, navedenih na seznamu B (glej ustrezen vpis na seznamu B, B4010) |
||||||||||||||||||
|
A4080 |
Odpadki eksplozivne narave (z izjemo odpadkov, navedenih na seznamu B) |
||||||||||||||||||
|
A4090 |
Odpadne kisle ali bazične raztopine, z izjemo tistih, ki so navedene v ustreznem vpisu na seznamu B (glej ustrezen vpis na seznamu B, B2120) |
||||||||||||||||||
|
A4100 |
Odpadki iz industrijskih naprav za čiščenje odpadnih plinov, z izjemo odpadkov, navedenih na seznamu B |
||||||||||||||||||
|
A4110 |
Odpadki, ki vsebujejo naslednje snovi ali sestojijo iz njih oziroma so onesnaženi z njimi:
|
||||||||||||||||||
|
A4120 |
Odpadki, ki vsebujejo perokside ali sestojijo iz njih oziroma so onesnaženi z njimi |
||||||||||||||||||
|
A4130 |
Odpadne embalaže in posode, ki vsebujejo snovi iz Priloge I, v dovolj velikih koncentracijah, da kažejo nevarne lastnosti iz Priloge III |
||||||||||||||||||
|
A4140 |
Odpadki, ki vsebujejo kemikalije, ki ne ustrezajo specifikacijam ali jim je potekel rok (9) oziroma so onesnaženi z njimi in spadajo v kategorije iz Priloge I ter kažejo nevarne lastnosti iz Priloge III |
||||||||||||||||||
|
A4150 |
Odpadne kemične snovi iz dejavnosti v zvezi z raziskavami, razvojem ali poučevanjem, ki niso identificirane in/ali so nove in katerih učinki na zdravje ljudi in/ali okolje še niso znani |
||||||||||||||||||
|
A4160 |
Izrabljeno aktivno oglje, ki ni vključeno na seznam B (glej ustrezen vpis na seznamu B, B2060) |
Seznam B (Priloga IX k Baselski konvenciji)
|
B1 |
Kovinski odpadki in odpadki, ki vsebujejo kovine |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1010 |
Odpadki kovin in kovinskih zlitin v kovinski, nedisperzni obliki
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1020 |
Čiste, nekontaminirane odpadne kovine, vključno z zlitinami, v masivni obdelani obliki (pločevina, plošče, grede, palice itd.)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1030 |
Ostanki, ki vsebujejo težko taljive kovine |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1031 |
Odpadki molibdena, volframa, titana, tantala, niobija in renija ter njihovih zlitin v kovinski disperzni obliki (kovinski prah), z izjemo odpadkov, navedenih na seznamu A pod vpisom A1050, galvanski mulji |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1040 |
Odpadne elektroenergetske naprave, ki niso toliko onesnažene z mazalnim oljem, PCB ali PCT, da bi zaradi tega bile nevarne |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1050 |
Mešane neželezne kovine, težka frakcija iz dezintegracije, ki ne vsebujejo snovi iz Priloge I v takih koncentracijah, da bi začele kazati lastnosti iz Priloge III (10) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1060 |
Odpadki selena in telutja v elementni kovinski obliki, vključno s prahom |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1070 |
Odpadki bakra in bakrovih zlitin v disperzni obliki, razen če vsebujejo sestavine iz Priloge I v tolikšni meri, da kažejo lastnosti iz Priloge III |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1080 |
Cinkov pepel in ostanki cinka, vključno z ostanki cinkovih zlitin v disperzni obliki, razen če vsebujejo sestavine iz Priloge I v tako visoki koncentraciji, da kažejo lastnosti iz Priloge III ali nevarne lastnosti iz H4.3 (11) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1090 |
Odpadki baterij, ki ustrezajo specifikacijam, razen svinčevih, kadmijevih ali živosrebrovih baterij |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1100 |
Odpadki pri taljenju in čiščenju kovin, ki vsebujejo kovine:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1110 |
Električni in elektronski sklopi
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1115 |
Odpadni kovinski kabli, prevlečeni ali izolirani s plastično maso, ki niso zajeti na seznamu A A1190, razen tistih, ki so namenjeni za ukrepe iz Priloge 1VA ali katere koli druge postopke odstranjevanja, ki na vseh stopnjah vključujejo nenadzorovano toplotno obdelavo, kot je sežiganje na prostem |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1120 |
Izrabljeni katalizatorji, z izjemo tekočin, ki se uporabljajo kot katalizatorji, ki vsebujejo katero koli od naslednjih snovi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1130 |
Očiščeni izrabljeni katalizatorji, ki vsebujejo žlahtne kovine |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1140 |
Ostanki, v katerih so žlahtne kovine, ki so v trdni obliki in vsebujejo sledove anorganskih cianidov |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1150 |
Odpadki žlahtnih kovin in zlitin (zlato, srebro, platinske kovine, ne pa živo srebro) v disperzni in netekoči obliki z ustrezno embalažo in nalepko |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1160 |
Pepel po sežiganju plošč s tiskanim vezjem, ki vsebuje žlahtne kovine (glej ustrezen vpis na seznamu A, A1150) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1170 |
Pepel po sežiganju fotografskega filma, ki vsebuje žlahtne kovine |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1180 |
Odpadni fotografski filmi, ki vsebujejo srebrove halogenide in kovinsko srebro |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1190 |
Odpadni fotografski papir, ki vsebuje srebrove halogenide in kovinsko srebro |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1200 |
Granulirana žlindra pri proizvodnji železa in jekla |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1210 |
Žlindra pri proizvodnji železa in jekla, vključno z žlindrami, ki se uporabljajo kot vir Ti02 in vanadija |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1220 |
Žlindra pri proizvodnji cinka, z visoko vsebnostjo železa (nad 20%), kemično stabilizirana in obdelana v skladu z industrijskimi specifikacijami (npr. DIN 4301) predvsem za uporabo v grad beništvu |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1230 |
Valjarniška škaja pri proizvodnji železa in jekla |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1240 |
Bakrov oksid kot valjarniška škaja |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B1250 |
Odpadna izrabljena motorna vozila, ki ne vsebujejo tekočih ali drugih nevarnih sestavin |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B2 |
Odpadki, iz pretežno anorganskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in organske materiale |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B2010 |
Odpadki pri pridobivanju rud v nedisperzni obliki
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B2020 |
Stekleni odpadki v nedisperzni obliki:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B2030 |
Keramični odpadki v nedisperzni obliki:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B2040 |
Drugi odpadki iz pretežno anorganskih sestavin
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B2050 |
Elektrofiltrski pepel iz termoelektrarn na premog, ki ni vključen na seznam A (glej ustrezen vpis na seznamu A, A2060) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B2060 |
Izrabljeno aktivno oglje, ki nima nobene od sestavin iz Priloge I do te mere, da bi kazalo lastnosti iz Priloge III, na primer oglje, ki nastane pri obdelavi pitne vode, predelavah v živilski industriji in proizvodnje vitaminov (glej ustrezen vpis na seznamu A, A4160) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B2070 |
Mulj kalcijevega fluorida |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B2080 |
Odpadna sadra pri industrijskih kemičnih procesih, ki ni vključena na seznam A (glej ustrezen vpis na seznamu A, A2040) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B2090 |
Odpadne anode pri proizvodnje jekla in aluminija, izdelane iz naftnega koksa ali bitumna in očiščene v skladu z običajnimi industrijskimi specifikacijami (razen anod iz klor-alkalijske elektrolize in iz metalurške industrije) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B2100 |
Odpadni aluminijevi hidrati, odpadni aluminijev oksid in ostanki pri proizvodnje aluminijevega oksida, razen materialov, ki se uporabljajo za čiščenje plinov, flokulacijo in postopke filtriranja |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B2110 |
Ostanki boksita („rdeče blato“) (vrednost pH uravnana na manj kot 11,5) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B2120 |
Odpadne kisle ali bazične raztopine z vrednostjo pH več kot dva in manj kot 11,5, ki niso jedke ali drugače nevarne (glej ustrezen vpis na seznamu A, A4090) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B2130 |
Bituminozni material (odpadki asfalta) iz gradnje in vzdrževanja cest, ki ne vsebuje katrana (15) (glej ustrezen vpis na seznamu A, A3200) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3 |
Odpadki, iz pretežno organskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in anorganske materiale |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3010 |
Odpadki trdne plastike Naslednji plastični ali mešani plastični materiali, če niso mešani z drugimi odpadki in so pripravljeni po specifikaciji:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3020 |
Odpadki papirja, lepenke in papirnih izdelkov Naslednji materiali, če niso mešani z nevarnimi snovmi: Odpadki in izmet papirja kartona in lepenke iz:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3030 |
Tekstilni odpadki Naslednji materiali, če niso mešani z drugimi odpadki in so pripravljeni po specifikaciji:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3035 |
Odpadki tekstilnih talnih oblog in preprog |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3040 |
Odpadki gume Naslednji materiali, če niso mešani z drugimi odpadki:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3050 |
Odpadki iz neobdelane plute in lesa
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3060 |
Odpadki iz agroživilskih industrij, če niso kužni:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3065 |
Odpadki jedilnih maščob živalskega in rastlinskega porekla (npr. olja za cvrtje), če ne kažejo lastnosti iz Priloge III |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3070 |
Naslednji odpadki:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3080 |
Odpadni obrezki in odpadki gume |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3090 |
Obrezki in drugi odpadki usnja ali usnjenih kompozitov, ki niso primerni za proizvodnjo usnjenih izdelkov, z izjemo muljev iz proizvodnje usnja, ki ne vsebujejo kromovih(VI) spojin ali biocidov (glej ustrezen vpis na seznamu A, A3100) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3100 |
Prah, pepel, mulji ali moka usnja, ki ne vsebujejo kromovih(VI) spojin ali biocidov (glej ustrezen vpis na seznamu A, A3090) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3110 |
Krznarski odpadki, ki ne vsebujejo kromovih(VI) spojin ali biocidov ali kužnih snovi (glej ustrezen vpis na seznamu A, A3110) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3120 |
Odpadki živilskih barvil |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3130 |
Odpadni polimerni etri in odpadni nenevarni monomerni etri, ki ne morejo tvoriti peroksidov |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B3140 |
Odpadne pnevmatike, z izjemo tistih, ki so namenjene za postopke, navedene na seznamu IVA |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B4 |
Odpadki, ki lahko vsebujejo tako anorganske kot organske sestavine |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B4010 |
Odpadki, ki sestojijo pretežno iz disperzijskih barv na vodni osnovi, črnil in strjenih lakov in ne vsebujejo organskih topil, težkih kovin ali biocidov v tolikšni meri, da bi bili nevarni (glej ustrezen vpis na seznamu A, A4070) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B4020 |
Odpadki pri proizvodnji, pripravi in uporabi smol, lateksa, mehčal, klejev/lepil, ki niso na seznamu A in ne vsebujejo topil ter drugih onesnaževal, v tolikšni meri, da bi kazali lastnosti iz Priloge III, temveč so npr. na vodni osnovi, ali lepila na osnovi kazeina, škroba, dekstrina, celuloznih etrov, polivinil alkoholov (glej ustrezen vpis na seznamu A, A3050) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
B4030 |
Rabljeni fotoaparati za enkratno uporabo, z baterijami, ki niso na seznamu A |
DEL 2
Odpadki na seznamu v Prilogi k Sklepu 2000/532/ES (18)
|
01 |
ODPADKI PRI ISKANJU IN PRIDOBIVANJU TER PREDELAVI MINERALNIH SUROVIN |
|
01 01 |
odpadki pri pridobivanju mineralnih surovin |
|
01 01 01 |
odpadki pri pridobivanju kovinskih mineralnih surovin |
|
01 01 02 |
odpadki pri pridobivanju nekovinskih mineralnih surovin |
|
01 03 |
odpadki pri fizikalni in kemični predelavi mineralnih surovin, ki vsebujejo kovine |
|
01 03 04* |
kisli ostanki po predelavi kovinskih sulfidov |
|
01 03 05* |
drugi ostanki, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
01 03 06 |
ostanki, ki niso zajeti v 01 03 04 in 01 03 05 |
|
01 03 07* |
drugi odpadki pri fizikalni in kemijski predelavi kovine vsebujočih mineralnih surovin, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
01 03 08 |
prašni in praškasti odpadki, ki niso zajeti v 01 03 07 |
|
01 03 09 |
rdeče blato iz proizvodnje glinice, ki ni zajeto v 01 03 07 |
|
01 03 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
01 04 |
odpadki pri fizikalni in kemijski predelavi mineralnih surovin, ki ne vsebujejo kovin |
|
01 04 07* |
odpadki pri fizikalni in kemijski predelavi mineralnih surovin, ki ne vsebujejo kovin in vsebujejo nevarne snovi |
|
01 04 08 |
odpadni gramoz in tolčenec, ki nista zajeta v 01 04 07 |
|
01 04 09 |
odpadni pesek in glina |
|
01 04 10 |
prašni in praškasti odpadki, ki niso zajeti v 01 04 07 |
|
01 04 11 |
odpadki pri predelavi kalijeve in kamene soli, ki niso zajeti v 01 04 07 |
|
01 04 12 |
ostanki in drugi odpadki pri pranju in čiščenju mineralnih surovin, razen tistih, ki niso zajeti v 01 04 07 in 01 04 11 |
|
01 04 13 |
odpadki pri klesanju in žaganju kamna, ki niso zajeti v 01 04 07 |
|
01 04 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
01 05 |
vrtalni mulji in drugi odpadki pri vrtanju |
|
01 05 04 |
vrtalni mulji in odpadki pri vrtanju sladkovodnih vrtin |
|
01 05 05* |
vrtalni mulji in odpadki pri vrtanju, ki vsebujejo olja |
|
01 05 06* |
vrtalni mulji in drugi odpadki pri vrtanju, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
01 05 07 |
vrtalni mulji in odpadki pri vrtanju, ki vsebujejo barit in niso zajeti v 01 05 05 in 01 05 06 |
|
01 05 08 |
vrtalni mulji in odpadki pri vrtanju, ki vsebujejo klorid in niso zajeti v 01 05 05 in 01 05 06 |
|
01 05 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
02 |
ODPADKI IZ KMETIJSTVA, VRTNARSTVA, RIBOGOJSTVA, GOZDARSTVA, LOVA IN RIBOLOVA TER PRIPRAVE IN PREDELAVE HRANE |
|
02 01 |
odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva, ribogojstva, gozdarstva, lova in ribolova |
|
02 01 01 |
mulji pri pranju in čiščenju |
|
02 01 02 |
odpadki živalskega tkiva |
|
02 01 03 |
odpadki rastlinskega tkiva |
|
02 01 04 |
odpadki plastike(razen embalaže) |
|
02 01 06 |
živalski iztrebki, urin in gnoj (vključno z onesnaženo slamo), odpadne vode, ločeno zbrane in obdelane zunaj kraja nastanka |
|
02 01 07 |
odpadki pri izkoriščanju gozdov |
|
02 01 08* |
agrokemični odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
02 01 09 |
agrokemični odpadki, ki niso zajeti v 02 01 08 |
|
02 01 10 |
odpadne kovine |
|
02 01 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
02 02 |
odpadki pri pripravi in predelavi mesa, rib in drugih živil živalskega izvora |
|
02 02 01 |
mulji pri pranju in čiščenju |
|
02 02 02 |
odpadki živalskega tkiva |
|
02 02 03 |
snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo |
|
02 02 04 |
mulji pri obdelavi odpadnih vod na kraju nastanka |
|
02 02 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
02 03 |
odpadki pri pripravi in predelavi sadja, vrtnin, žita, jedilnih olj, kakava, kave, čaja in tobaka; odpadki pri konzerviranju, pri proizvodnji kvasa in kvasnega ekstrakta, pri pripravi in fermentaciji melase |
|
02 03 01 |
mulji pri pranju, čiščenju, lupljenju, centrifugiranju in ločevanju |
|
02 03 02 |
odpadki konzervansov |
|
02 03 03 |
odpadki pri ekstrakciji s topili |
|
02 03 04 |
snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo |
|
02 03 05 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka |
|
02 03 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
02 04 |
odpadki pri proizvodnji sladkorja |
|
02 04 01 |
zemlja pri čiščenju in pranju sladkorne pese |
|
02 04 02 |
kalcijev karbonat, ki ne ustreza specifikacijam |
|
02 04 03 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka |
|
02 04 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
02 05 |
odpadki pri proizvodnji mlečnih izdelkov |
|
02 05 01 |
snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo |
|
02 05 02 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka |
|
02 05 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
02 06 |
odpadki pri proizvodnji pekarskih in slaščičarskih izdelkov |
|
02 06 01 |
snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo |
|
02 06 02 |
odpadki konzervansov |
|
02 06 03 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka |
|
02 06 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
02 07 |
odpadki pri proizvodnji alkoholnih in brezalkoholnih pijač (razen kave, čaja in kakava) |
|
02 07 01 |
odpadki pri pranju, čiščenju in mehanskem drobljenju surovin |
|
02 07 02 |
odpadki pri destilaciji žganih pijač |
|
02 07 03 |
odpadki pri kemični obdelavi |
|
02 07 04 |
snovi, neprimerne za uživanje ali predelavo |
|
02 07 05 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka |
|
02 07 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
03 |
ODPADKI PRI PREDELAVI LESA IN PROIZVODNJI PLOŠČ, POHIŠTVA, PAPIRNE SNOVI, PAPIRJA IN LEPENKE |
|
03 01 |
odpadki pri predelavi lesa ter proizvodnji plošč in pohištva |
|
03 01 01 |
odpadno lubje in pluta |
|
03 01 04* |
žagovina, oblanci, sekanci, odrezki, odpadni les, delci plošč in furnir, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
03 01 05 |
žagovina, oblanci, odrezki, les, iverne plošče in furnir, ki niso zajeti v 03 01 04 |
|
03 01 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
03 02 |
odpadki pri zaščiti lesa |
|
03 02 01* |
nehalogenirana organska sredstva za zaščito lesa |
|
03 02 02* |
klorirana organska sredstva za zaščito lesa |
|
03 02 03* |
organokovinska sredstva za zaščito lesa |
|
03 02 04* |
anorganska sredstva za zaščito lesa |
|
03 02 05* |
druga sredstva za zaščito lesa, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
03 02 99 |
sredstva za zaščito lesa, ki niso navedena drugje |
|
03 03 |
odpadki pri proizvodnji in predelavi celuloznih vlaknin papirja, kartona in lepenke |
|
03 03 01 |
odpadno lubje in les |
|
03 03 02 |
sulfitne gošče in mulji pri regeneraciji kemikalij iz kuhalne lužnice |
|
03 03 05 |
mulji iz razsivitve pri recikliranju starega papirja |
|
03 03 07 |
mehansko ločeni izvržek pri razpuščanju starega papirja in kartona |
|
03 03 08 |
odpadki pri prebiranju papirja in kartona, namenjenega za recikliranje |
|
03 03 09 |
odpadna kavsticirna gošča |
|
03 03 10 |
vlakninski izvržek, mulji, ki vsebujejo vlakna, polnila in premaze in nastajajo pri mehanskem ločevanju |
|
03 03 11 |
mulji pri interni obdelavi odpadnih vod, ki niso zajeti v 03 03 10 |
|
03 03 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
04 |
ODPADKI PRI PROIZVODNJI USNJA, KRZNA IN TEKSTILA |
|
04 01 |
odpadki pri proizvodnji usnja in krzna |
|
04 01 01 |
mezdra in odpadni luženi cepljenec |
|
04 01 02 |
odpadki pri luženju |
|
04 01 03* |
odpadki pri razmaščanju, ki vsebujejo topila, brez tekoče faze |
|
04 01 04 |
strojilna juha, ki vsebuje krom |
|
04 01 05 |
strojilna juha brez kroma |
|
04 01 06 |
mulji, ki vsebujejo krom, zlasti iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka |
|
04 01 07 |
mulji, ki ne vsebujejo kroma, zlasti iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka |
|
04 01 08 |
odpadki strojenega usnja, ki vsebujejo krom (ostružki, odrezki, prah po brušenju) |
|
04 01 09 |
odpadki pri plemenitenju in dodelavi krzna in usnja |
|
04 01 99 |
drugi tovrstni odpadki |
|
04 02 |
odpadki pri proizvodnji tekstila |
|
04 02 09 |
odpadki kompozitnih (sestavljenih, spojenih, združenih) materialov (impregnirane tekstilije, elastomer, plastomer) |
|
04 02 10 |
organske snovi iz proizvodov naravnega izvora (npr. masti, vosek) |
|
04 02 14* |
odpadki pri dodelavi in plemenitenju, ki vsebujejo organska topila |
|
04 02 15 |
odpadki pri dodelavi in plemenitenju, ki niso zajeti v 04 02 14 |
|
04 02 16* |
barvila in pigmenti, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
04 02 17 |
barvila in pigmenti, ki niso zajeti v 04 02 16 |
|
04 02 19* |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
04 02 20 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 04 02 19 |
|
04 02 21 |
odpadki neobdelanih tekstilnih vlaken |
|
04 02 22 |
odpadki obdelanih tekstilnih vlaken |
|
04 02 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
05 |
ODPADKI PRI RAFINACIJI NAFTE, ČIŠČENJU ZEMELJSKEGA PLINA IN PIROLIZI PREMOGA |
|
05 01 |
odpadki pri rafinaciji nafte |
|
05 01 02* |
mulji pri razsoljevanju |
|
05 01 03* |
mulji z dna rezervoarjev |
|
05 01 04* |
kisli alkilni mulji |
|
05 01 05* |
razlito olje |
|
05 01 06* |
mulji iz tehnoloških procesov in vzdrževanja naprav, ki vsebujejo olje |
|
05 01 07* |
kisli katrani |
|
05 01 08* |
drugi katrani |
|
05 01 09* |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebuje nevarne snovi |
|
05 01 10 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 05 01 09 |
|
05 01 11* |
odpadki pri čiščenju goriv z bazami |
|
05 01 12* |
olja, ki vsebujejo kisline |
|
05 01 13 |
mulji pri pripravi kotelne vode |
|
05 01 14 |
odpadki iz hladilnih kolon |
|
05 01 15* |
izrabljene filtrirne zemlje |
|
05 01 16 |
odpadki, ki vsebujejo žveplo in nastanejo pri razžvepljevanju naftnih derivatov |
|
05 01 17 |
bitumen |
|
05 01 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
05 06 |
odpadki iz pirolize premoga |
|
05 06 01* |
kisli katrani |
|
05 06 03* |
drugi katrani |
|
05 06 04 |
odpadki iz hladilnih kolon |
|
05 06 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
05 07 |
odpadki pri čiščenju in transportu zemeljskega plina |
|
05 07 01* |
odpadki, ki vsebujejo živo srebro |
|
05 07 02 |
odpadki, ki vsebujejo žveplo |
|
05 07 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
06 |
ODPADKI IZ ANORGANSKIH KEMIČNIH PROCESOV |
|
06 01 |
odpadki pri proizvodnji, pripravi, distribuciji in uporabi (PPDU) kislin |
|
06 01 01* |
žveplova(VI) kislina in žveplova(IV) kislina |
|
06 01 02* |
klorovodikova kislina |
|
06 01 03* |
fluorovodikova kislina |
|
06 01 04* |
fosforjeva(V) kislina in fosforjeva(III) kislina |
|
06 01 05* |
dušikova(V) kislina in dušikova(III) kislina |
|
06 01 06* |
druge kisline |
|
06 01 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
06 02 |
odpadki pri PPDU baz |
|
06 02 01* |
kalcijev hidroksid |
|
06 02 03* |
amoniak (raztopina) |
|
06 02 04* |
natrijev in kalijev hidroksid |
|
06 02 05* |
druge baze |
|
06 02 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
06 03 |
odpadki pri PPDU soli in njihovih raztopin ter kovinskih oksidov |
|
06 03 11* |
trdne soli in raztopine, ki vsebujejo cianide |
|
06 03 13* |
trdne soli in raztopine, ki vsebujejo težke kovine |
|
06 03 14 |
trdne soli in raztopine, ki niso zajete v 06 03 11 in 06 03 13 |
|
06 03 15* |
kovinski oksidi, ki vsebujejo težke kovine |
|
06 03 16 |
kovinski oksidi, ki niso zajeti v 06 03 15 |
|
06 03 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
06 04 |
odpadki, ki vsebujejo kovine in niso zajeti v 06 03 |
|
06 04 03* |
odpadki, ki vsebujejo arzen |
|
06 04 04* |
odpadki, ki vsebujejo živo srebro |
|
06 04 05* |
odpadki, ki vsebujejo druge težke kovine |
|
06 04 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
06 05 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka |
|
06 05 02* |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
06 05 03 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 06 05 02 |
|
06 06 |
odpadki pri PPDU žveplo vsebujočih kemikalij, iz kemijskih procesov žvepla in iz razžvepljevanja |
|
06 06 02* |
odpadki, ki vsebujejo nevarne sulfide |
|
06 06 03 |
odpadki, ki vsebujejo sulfide in niso zajeti v 06 06 02 |
|
06 06 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
06 07 |
odpadki pri PPDU halogenov in iz kemijskih procesov halogenov |
|
06 07 01* |
elektrolizni odpadki, ki vsebujejo azbest |
|
06 07 02* |
aktivno oglje iz proizvodnje klora |
|
06 07 03* |
mulj barijevega sulfata, ki vsebuje živo srebro |
|
06 07 04* |
raztopine in kisline, npr. kontaktna kislina |
|
06 07 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
06 08 |
odpadki pri PPDU silicija in silicijevih spojin |
|
06 08 02* |
odpadki, ki vsebujejo nevarne klorosilane |
|
06 08 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
06 09 |
odpadki pri PPDU fosfor vsebujočih kemikalij in iz kemičnih procesov fosforja |
|
06 09 02 |
žlindra, ki vsebuje fosfor |
|
06 09 03* |
reakcijski odpadki na osnovi kalcija, ki vsebujejo nevarne snovi ali pa so onesnaženi z njimi |
|
06 09 04 |
reakcijski odpadki na osnovi kalcija, ki niso zajeti v 06 09 03 |
|
06 09 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
06 10 |
odpadki pri PPDU dušik vsebujočih kemikalij, iz kemičnih procesov dušika in iz proizvodnje umetnih gnojil |
|
06 10 02* |
odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
06 10 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
06 11 |
odpadki pri proizvodnje anorganskih pigmentov in sredstev za motnjenje |
|
06 11 01 |
reakcijski odpadki na osnovi kalcija iz proizvodnje titanovega dioksida |
|
06 11 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
06 13 |
odpadki iz anorganskih kemičnih procesov, ki niso navedeni drugje |
|
06 13 01* |
anorganska sredstva za zaščito rastlin, sredstva za zaščito lesa in drugi biocidi |
|
06 13 02* |
izrabljeno aktivno oglje (razen 06 07 02) |
|
06 13 03 |
industrijske saje |
|
06 13 04* |
odpadki pri predelavi azbesta |
|
06 13 05* |
dimniške saje |
|
06 13 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
07 |
ODPADKI IZ ORGANSKIH KEMIČNIH PROCESOV |
|
07 01 |
odpadki pri proizvodnje, pripravi, distribuciji in uporabi (PPDU) organskih osnovnih kemikalij |
|
07 01 01* |
vodne izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 01 03* |
halogenirana organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 01 04* |
druga organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 01 07* |
halogenirani destilacijski in reakcijski ostanki |
|
07 01 08* |
drugi destilacijski in reakcijski ostanki |
|
07 01 09* |
halogenirane filtrne pogače in izrabljeni absorbenti |
|
07 01 10* |
druge filtrne pogače in izrabljeni absorbenti |
|
07 01 11* |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
07 01 12 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 07 01 11 |
|
07 01 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
07 02 |
odpadki pri PPDU plastike, sintetične gume in umetnih vlaken |
|
07 02 01* |
vodne izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 02 03* |
halogenirana organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 02 04* |
druga organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 02 07* |
halogenirani destilacijski in reakcijski ostanki |
|
07 02 08* |
drugi destilacijski in reakcijski ostanki |
|
07 02 09* |
halogenirane filtrne pogače in izrabljeni absorbenti |
|
07 02 10* |
druge filtrne pogače in izrabljeni absorbenti |
|
07 02 11* |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
07 02 12 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 07 02 11 |
|
07 02 13 |
odpadna plastika |
|
07 02 14* |
odpadki aditivov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
07 02 15 |
odpadki aditivov, ki niso zajeti v 07 02 14 |
|
07 02 16* |
odpadki, ki vsebujejo nevarne silikone |
|
07 02 17 |
odpadki, ki vsebujejo silikone in niso zajeti v 07 02 16 |
|
07 02 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
07 03 |
odpadki pri PPDU organskih barvil in pigmentov (razen 0611) |
|
07 03 01* |
vodne izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 03 03* |
halogenirana organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 03 04* |
druga organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 03 07* |
halogenirani destilacijski in reakcijski ostanki |
|
07 03 08* |
drugi destilacijski in reakcijski ostanki |
|
07 03 09* |
halogenirane filtrne pogače in izrabljeni absorbenti |
|
07 03 10* |
druge filtrne pogače in izrabljeni absorbenti |
|
07 03 11* |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
07 03 12 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 07 03 11 |
|
07 03 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
07 04 |
odpadki pri PPDU organskih sredstev za zaščito rastlin (razen 02 01 08 in 02 01 09), sredstev za zaščito lesa (razen 03 02) in drugih biocidov |
|
07 04 01* |
vodne izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 04 03* |
halogenirana organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 04 04* |
druga organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 04 07* |
halogenirani destilacijski in reakcijski ostanki |
|
07 04 08* |
drugi destilacijski in reakcijski ostanki |
|
07 04 09* |
halogenirane filtrne pogače in izrabljeni absorbenti |
|
07 04 10* |
druge filtrne pogače in izrabljeni absorbenti |
|
07 04 11* |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
07 04 12 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 07 04 11 |
|
07 04 13* |
trdni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
07 04 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
07 05 |
odpadki pri PPDU farmacevtskih izdelkov |
|
07 05 01* |
vodne izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 05 03* |
halogenirana organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 05 04* |
druga organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 05 07* |
halogenirani destilacijski in reakcijski ostanki |
|
07 05 08* |
drugi destilacijski in reakcijski ostanki |
|
07 05 09* |
halogenirane filtrne pogače in izrabljeni absorbenti |
|
07 05 10* |
druge filtrne pogače in izrabljeni absorbenti |
|
07 05 11* |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
07 05 12 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 07 05 11 |
|
07 05 13* |
trdni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
07 05 14 |
trdni odpadki, ki niso zajeti v 07 05 13 |
|
07 05 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
07 06 |
odpadki pri PPDU maščob, maziv, mil, pralnih sredstev, razkužil in kozmetičnih sredstev |
|
07 06 01* |
vodne izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 06 03* |
halogenirana organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 06 04* |
druga organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 06 07* |
halogenirani destilacijski in reakcijski ostanki |
|
07 06 08* |
drugi destilacijski in reakcijski ostanki |
|
07 06 09* |
halogenirane filtrne pogače in izrabljeni absorbenti |
|
07 06 10* |
druge filtrne pogače in izrabljeni absorbenti |
|
07 06 11* |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
07 06 12 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 07 06 11 |
|
07 06 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
07 07 |
odpadki pri PPDU finih kemikalij in kemičnih proizvodov, ki niso navedeni drugje |
|
07 07 01* |
vodne izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 07 03* |
halogenirana organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 07 04* |
druga organska topila, izpiralne tekočine in matične lužnice |
|
07 07 07* |
halogenirani destilacijski in reakcijski ostanki |
|
07 07 08* |
drugi destilacijski in reakcijski ostanki |
|
07 07 09* |
halogenirane filtrne pogače in izrabljeni absorbenti |
|
07 07 10* |
druge filtrne pogače in izrabljeni absorbenti |
|
07 07 11* |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
07 07 12 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod na kraju samem, ki niso zajeti v 07 07 11 |
|
07 07 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
08 |
ODPADKI PRI PPDU PREVLEK (BARV, LAKOV IN EMAJLOV), LEPIL, TESNILNIH MAS IN TISKARSKIH ČRNIL |
|
08 01 |
odpadki pri PPDU in odstranjevanju barv in lakov |
|
08 01 11* |
odpadne barve in laki, ki vsebujejo organska topila ali druge nevarne snovi |
|
08 01 12 |
odpadne barve in laki, ki niso zajeti v 08 01 11 |
|
08 01 13* |
mulji barv ali lakov, ki vsebujejo organska topila ali druge nevarne snovi |
|
08 01 14 |
mulji barv ali lakov, ki niso zajeti v 08 01 13 |
|
08 01 15* |
vodni mulji, ki vsebujejo barve ali lake in organska topila ali druge nevarne snovi |
|
08 01 16 |
vodni mulji, ki vsebujejo barve ali lake in niso zajeti v 08 01 15 |
|
08 01 17* |
odpadki pri odstranjevanju barv ali lakov, ki vsebujejo organska topila ali druge nevarne snovi |
|
08 01 18 |
odpadki pri odstranjevanju barv ali lakov, ki niso zajeti v 08 01 17 |
|
08 01 19* |
vodne suspenzije barv ali lakov, ki vsebujejo organska topila ali druge nevarne snovi |
|
08 01 20 |
vodne suspenzije barv ali lakov, ki niso za ete v 08 01 19 |
|
08 01 21* |
odpadki sredstev za odstranjevanje barv ali lakov |
|
08 01 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
08 02 |
odpadki pri PPDU drugih prevlek (vključno s keramičnimi materiali) |
|
08 02 01 |
odpadni praškasti materiali za prevleke |
|
08 02 02 |
vodni mulji, ki vsebujejo keramične materiale |
|
08 02 03 |
vodne suspenzije, ki vsebujejo keramične materiale |
|
08 02 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
08 03 |
odpadki pri PPDU tiskarskih barv |
|
08 03 07 |
vodni mulji, ki vsebujejo tiskarske barve |
|
08 03 08 |
vodne odpadne raztopine, ki vsebujejo tiskarske barve |
|
08 03 12* |
odpadne tiskarske barve, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
08 03 13 |
odpadne tiskarske barve, ki niso zajete v 08 03 12 |
|
08 03 14* |
mulji tiskarskih barv, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
08 03 15 |
mulji tiskarskih barv, ki niso zajeti v 08 03 14 |
|
08 03 16* |
odpadne raztopine za jedkanje |
|
08 03 17* |
odpadni tiskarski tonerji, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
08 03 18 |
odpadni tiskarski tonerji, ki niso zajeti v 08 03 17 |
|
08 03 19* |
disperzijsko olje |
|
08 03 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
08 04 |
odpadki PPDU lepil in tesnilnih mas (vključno s sredstvi za hidrofobiranje) |
|
08 04 09* |
odpadna lepila in tesnilne mase, ki vsebujejo organska topila ali druge nevarne snovi |
|
08 04 10 |
odpadna lepila in tesnilne mase, ki niso zajete v 08 04 09 |
|
08 04 11* |
mulji lepil in tesnilnih mas, ki vsebujejo organska topila ali druge nevarne snovi |
|
08 04 12 |
mulji lepil in tesnilnih mas, ki niso zajeti v 08 04 11 |
|
08 04 13* |
vodni mulji, ki vsebujejo lepila ali tesnilne mase in organska topila ali druge nevarne snovi |
|
08 04 14 |
vodni mulji, ki vsebujejo lepila ali tesnilne mase in niso zajeti v 08 04 13 |
|
08 04 15* |
vodni tekoči odpadki, ki vsebujejo lepila ali tesnilne mase in organska topila ali druge nevarne snovi |
|
08 04 16 |
vodni tekoči odpadki, ki vsebujejo lepila ali tesnilne mase in niso zajeti v 08 04 15 |
|
08 04 17* |
smolno olje |
|
08 04 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
08 05 |
drugi tovrstni odpadki, ki niso navedeni v 08 |
|
08 05 01* |
odpadni izocianati |
|
09 |
ODPADKI IZ FOTOGRAFSKE INDUSTRIJE |
|
09 01 |
odpadki iz fotografske industrije |
|
09 01 01* |
raztopine razvijalcev in aktivatorjev na vodni osnovi |
|
09 01 02* |
raztopine razvijalcev za ofsetne plošče na vodni osnovi |
|
09 01 03* |
raztopine razvijalcev na osnovi topil |
|
09 01 04* |
fiksirne raztopine |
|
09 01 05* |
bledilne in bledilno-fiksirne raztopine |
|
09 01 06* |
odpadki, ki vsebujejo srebro in nastanejo pri lastni obdelavi fotografskih odpadkov |
|
09 01 07 |
filmi in fotografski papir, ki vsebujejo srebro in srebrove spojine |
|
09 01 08 |
filmi in fotografski papir, ki ne vsebujejo srebra ali srebrovih spojin |
|
09 01 10 |
fotoaparati za enkratno uporabo, brez baterij |
|
09 01 11* |
fotoaparati za enkratno uporabo, z baterijami, ki so zajeti v 16 06 01, 16 01 02 ali 16 06 03 |
|
09 01 12 |
fotoaparati za enkratno uporabo, z baterijami, ki niso zajeti v 09 01 11 |
|
09 01 13* |
odpadne vodne raztopine pri regeneraciji srebra na kraju samem, ki niso zajete v 09 01 06 |
|
09 01 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
10 |
ODPADKI IZ TERMIČNIH PROCESOV |
|
10 01 |
odpadki iz termoenergetskih objektov in drugih kurilnih naprav (razen 19) |
|
10 01 01 |
pepel, žlindra in kotlovski prah (razen kotlovskega prahu v 10 01 04) |
|
10 01 02 |
elektrofiltrski pepel iz kurilnih naprav na premog |
|
10 01 03 |
elektrofiltrski pepel iz kurilnih naprav na šoto in neobdelan les |
|
10 01 04* |
elektrofiltrski pepel in kotlovski prah iz kurilnih naprav na kurilno olje |
|
10 01 05 |
trdni odpadki na osnovi kalcijevih spojin pri razžvepljevanju dimnih plinov |
|
10 01 07 |
mulji na osnovi kalcijevih spojin pri razžvepljevanja dimnih plinov |
|
10 01 09* |
žveplova kislina |
|
10 01 13* |
elektrofiltrski pepel iz emulgiranih ogljikovodikov, uporabljenih kot gorivo |
|
10 01 14* |
pepel, žlindra in kotlovski prah iz sosežiga, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 01 15 |
pepel, žlindra in kotlovski prah iz sosežiga, ki niso zajeti v 10 01 14 |
|
10 01 16* |
elektrofiltrski pepel iz sosežiga, ki vsebuje nevarne snovi |
|
10 01 17 |
elektrofiltrski pepel iz sosežiga, ki ni zajet v 10 01 16 |
|
10 01 18* |
odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 01 19 |
odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki niso zajeti v 10 01 05, 10 01 07 in 10 01 18 |
|
10 01 20* |
mulji iz čiščenja odpadnih vod, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 01 21 |
mulji iz čiščenja odpadnih vod, ki niso zajeti v 10 01 20 |
|
10 01 22* |
vodni mulji pri čiščenju kotlov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 01 23 |
vodni mulji pri čiščenju kotlov, ki niso zajeti v 10 01 22 |
|
10 01 24 |
peski s kurišč s fluidizirano plastjo |
|
10 01 25 |
odpadki pri skladiščenju in pripravi goriv v elektrarnah na premog |
|
10 01 26 |
odpadki pri obdelavi hladilne vode |
|
10 01 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
10 02 |
odpadki iz železarske in jeklarske industrije |
|
10 02 01 |
odpadki pri predelavi žlindre |
|
10 02 02 |
nepredelana žlindra |
|
10 02 07* |
trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 02 08 |
trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki niso zajeti v 10 02 07 |
|
10 02 10 |
valjarniška škaja |
|
10 02 11* |
odpadki pri obdelavi hladilne vode, ki vsebujejo olje |
|
10 02 12 |
odpadki pri obdelavi hladilne vode, ki niso zajeti v 10 02 11 |
|
10 02 13* |
mulji in filtrne pogače pri obdelavi dimnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 02 14 |
mulji in filtrne pogače pri obdelavi dimnih plinov, ki niso zajeti v 10 02 13 |
|
10 02 15 |
drugi mulji in filtrne pogače |
|
10 02 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
10 03 |
odpadki iz pirometalurgije aluminija |
|
10 03 02 |
anodni odpadki |
|
10 03 04* |
žlindre iz primarne proizvodnje |
|
10 03 05 |
odpadna glinica |
|
10 03 08* |
solne žlindre iz proizvodnje sekundarnega aluminija |
|
10 03 09* |
črni posnemki iz proizvodnje sekundarnega aluminija |
|
10 03 15* |
posnemki, ki so vnetljivi ali pri stiku z vodo sproščajo gorljive pline v nevarnih količinah 10 03 16 |
|
posnemki, |
ki niso zajeti v 10 03 15 |
|
10 03 17* |
odpadki pri proizvodnje anod, ki vsebujejo katran |
|
10 03 18 |
odpadki pri proizvodnje anod, ki vsebujejo ogljik in niso zajeti v 10 03 17 |
|
10 03 19* |
dimnina, ki vsebuje nevarne snovi |
|
10 03 20 |
dimnina, ki ni zajeta v 10 03 19 |
|
10 03 21* |
drugi delci in prah (vključno s prahom iz krogličnih mlinov), ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 03 22 |
drugi delci in prah (vključno s prahom iz krogličnih mlinov), ki niso zajeti v 10 03 21 |
|
10 03 23* |
trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 03 24 |
trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki niso zajeti v 10 03 23 |
|
10 03 25* |
mulji in filtrne pogače pri obdelavi odpadnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 03 26 |
mulji in filtrne pogače pri obdelavi odpadnih plinov, ki niso zajeti v 10 03 25 |
|
10 03 27* |
odpadki pri obdelavi hladilne vode, ki vsebujejo olje |
|
10 03 28 |
odpadki pri obdelavi hladilne vode, ki niso zajeti v 10 03 27 |
|
10 03 29* |
odpadki pri obdelavi solnih žlinder in črnih posnemkov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 03 30 |
odpadki pri obdelavi solnih žlinder in črnih posnemkov, ki niso zajeti v 10 03 29 |
|
10 03 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
10 04 |
odpadki iz pirometalurgije svinca |
|
10 04 01* |
žlindee iz proizvodnje primarne in sekundarne kovine |
|
10 04 02* |
posnemki iz proizvodnje primarne in sekundarne kovine |
|
10 04 03* |
kalcijev arzenat |
|
10 04 04* |
dimnina |
|
10 04 05* |
drugi delci in prah |
|
10 04 06* |
trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov |
|
10 04 07* |
mulji in filtrne pogače pri obdelavi odpadnih plinov |
|
10 04 09* |
odpadki pri pripravi hladilne vode, ki vsebujejo olje |
|
10 04 10 |
odpadki pri pripravi hladilne vode, ki niso zajeti v 10 04 09 |
|
10 04 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
10 05 |
odpadki iz pirometalurgije cinka |
|
10 05 01 |
žlindra iz proizvodnje primarne in sekundarne kovine |
|
10 05 03* |
dimnina |
|
10 05 04 |
drugi delci in prah |
|
10 05 05* |
trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov |
|
10 05 06* |
mulji in filtrne pogače pri obdelavi odpadnih plinov |
|
10 05 08* |
odpadki pri pripravi hladilne vode, ki vsebujejo olje |
|
10 05 09 |
odpadki pri pripravi hladilne vode, ki niso zajeti v 10 05 08 |
|
10 05 10* |
posnemki, ki so vnetljivi ali pri stiku z vodo sproščajo vnetljive pline v nevarnih količinah |
|
10 05 11 |
posnemki, ki niso zajeti v 10 05 10 |
|
10 05 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
10 06 |
odpadki iz pirometalurgije bakra |
|
10 06 01 |
žlindra iz proizvodnje primarne in sekundarne kovine |
|
10 06 02 |
posnemki iz proizvodnje primarne in sekundarne kovine |
|
10 06 03* |
dimnina |
|
10 06 04 |
drugi delci in prah |
|
10 06 06* |
trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov |
|
10 06 07* |
mulji in filtrne pogače pri obdelavi odpadnih plinov |
|
10 06 09* |
odpadki pri pripravi hladilne vode, ki vsebujejo olje |
|
10 06 10 |
odpadki pri pripravi hladilne vode, ki niso zajeti v 10 06 09 |
|
10 06 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
10 07 |
odpadki iz pirometalurgije srebra, zlata in platine |
|
10 07 01 |
žlindra iz proizvodnje primarne in sekundarne kovine |
|
10 07 02 |
posnemki iz proizvodnje primarne in sekundarne kovine |
|
10 07 03 |
trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov |
|
10 07 04 |
drugi delci in prah |
|
10 07 05 |
mulji in filtrne pogače pri obdelavi odpadnih plinov |
|
10 07 07* |
odpadki pri pripravi hladilne vode, ki vsebujejo olje |
|
10 07 08 |
odpadki pri pripravi hladilne vode, ki niso zajeti v 10 07 07 |
|
10 07 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
10 08 |
odpadki iz pirometalurgije drugih neželeznih kovin |
|
10 08 04 |
delci in prah |
|
10 08 08* |
solna žlindra iz proizvodnje primarne in sekundarne kovine |
|
10 08 09 |
druge žlindre |
|
10 08 10* |
posnemki, ki so vnetljivi ali pri stiku z vodo sproščajo vnetljive pline v nevarnih količinah |
|
10 08 11 |
posnemki, ki niso zajeti v 10 08 10 |
|
10 08 12* |
odpadki pri proizvodnje anod, ki vsebujejo katran |
|
10 08 13 |
odpadki pri proizvodnje anod, ki vsebujejo ogljik ter niso zajeti v 10 08 12 |
|
10 08 14 |
anodni odpadki |
|
10 08 15* |
dimnina, ki vsebuje nevarne snovi |
|
10 08 16 |
druga dimnina, ki ni zajeta v 10 08 15 |
|
10 08 17* |
mulji in filtrne pogače pri obdelavi dimnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 08 18 |
mulji in filtrne pogačepri obdelavi dimnih plinov in niso zajeti v 10 08 17 |
|
10 08 19* |
odpadki pri pripravi hladilne vode, ki vsebujejo olje |
|
10 08 20 |
odpadki pri pripravi hladilne vode, ki niso zajeti v 10 08 19 |
|
10 08 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
10 09 |
odpadki iz železolivarn |
|
10 09 03 |
pečna žlindra |
|
10 09 05* |
neuporabljene livarske forme in jedra, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 09 06 |
neuporabljene livarske forme in jedra, ki niso zajete v 10 09 05 |
|
10 09 07* |
uporabljene livarske forme in jedra, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 09 08 |
uporabljene livarske forme in jedra, ki niso zajete v 10 09 07 |
|
10 09 09* |
dimnina, ki vsebuje nevarne snovi |
|
10 09 10 |
druga dimnina, ki ni zajeta v 10 09 09 |
|
10 09 11* |
drugi delci, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 09 12 |
drugi delci, ki niso zajeti v 10 09 11 |
|
10 09 13* |
odpadna veziva, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 09 14 |
odpadna veziva, ki niso zajeta v 10 09 13 |
|
10 09 15* |
odpadna sredstva za ugotavljanje razpok, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 09 16 |
odpadna sredstva za ugotavljanje razpok, ki niso zajeta v 10 09 15 |
|
10 09 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
10 10 |
odpadki iz livarn neželeznih kovin |
|
10 10 03 |
pečna žlindra |
|
10 10 05* |
neuporabljene livarske forme in jedra, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 10 06 |
neuporabljene livarske forme in jedra, ki niso zajeta v 10 10 05 |
|
10 10 07* |
uporabljene livarske forme in jedra, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 10 08 |
uporabljene livarske forme in jedra, ki niso zajeta v 10 10 07 |
|
10 10 09* |
dimnina, ki vsebuje nevarne snovi |
|
10 10 10 |
druga dimnina, ki ni zajeta v 10 10 09 |
|
10 10 11* |
drugi delci, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 10 12 |
drugi delci, ki niso zajeti v 10 10 11 |
|
10 10 13* |
odpadna veziva, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 10 14 |
odpadna veziva, ki niso zajeta 10 10 13 |
|
10 10 15* |
odpadna sredstva za ugotavljanje razpok, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 10 16 |
odpadna sredstva za ugotavljanje razpok, ki niso zajeta v 10 10 15 |
|
10 10 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
10 11 |
odpadki pri proizvodnji stekla in steklenih izdelkov |
|
10 11 03 |
odpadni materiali iz steklenih vlaken |
|
10 11 05 |
delci in prah |
|
10 11 09* |
odpadna zmes pred taljenjem, ki vsebuje nevarne snovi |
|
10 11 10 |
odpadna zmes pred taljenjem, ki ni zajeta v 10 11 09 |
|
10 11 11* |
odpadno steklo v obliki majhnih delcev in prahu, ki vsebuje težke kovine (npr. steklo katodnih cevi) |
|
10 11 12 |
odpadno steklo, ki ni zajeto v 10 11 11 |
|
10 11 13* |
mulji pri poliranju in brušenju stekla, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 11 14 |
mulji pri poliranju in brušenju stekla, ki niso zajeti v 10 11 13 |
|
10 11 15* |
trdni odpadki pri obdelavi dimnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 11 16 |
trdni odpadki pri obdelavi dimnih plinov, ki niso zajeti v 10 11 15 |
|
10 11 17* |
mulji in filtrne pogače pri obdelavi dimnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 11 18 |
mulji in filtrne pogače pri obdelavi dimnih plinov, ki niso zajeti v 10 11 17 |
|
10 11 19* |
trdni odpadki pri obdelavi odplak na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 11 20 |
trdni odpadki pri obdelavi odplak, ki niso zajeti v 10 11 19 |
|
10 11 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
10 12 |
odpadki pri proizvodnji keramičnih izdelkov, opeke, ploščic in izdelkov iz kamenine |
|
10 12 01 |
odpadna zmes pred žganjem |
|
10 12 03 |
delci in prah |
|
10 12 05 |
mulji in filtrne pogače po obdelavi odpadnih plinov |
|
10 12 06 |
zavržene forme |
|
10 12 08 |
odpadni keramični izdelki, opeke, ploščice in izdelki iz kamenine (po žganju) |
|
10 12 09* |
trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 12 10 |
trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki niso zajeti v 10 12 09 |
|
10 12 11* |
odpadki pri glaziranju, ki vsebujejo težke kovine |
|
10 12 12 |
odpadki pri glaziranju, ki niso zajeti v 10 12 11 |
|
10 12 13 |
mulji pri čiščenju odpadne vode na kraju nastanka |
|
10 12 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
10 13 |
odpadki pri proizvodnji cementa, apna, mavca in njihovih izdelkov |
|
10 13 01 |
odpadna surova zmes pred žganjem |
|
10 13 04 |
odpadki pri žganju in gašenju apna |
|
10 13 06 |
delci in prah (razen 10 13 12 in 10 13 13) |
|
10 13 07 |
mulji in filtrne pogače pri obdelavi odpadnih plinov |
|
10 13 09* |
odpadki pri proizvodnji azbestcementa, ki vsebujejo azbest |
|
10 13 10 |
odpadki pri proizvodnji azbestcementa, ki niso zajeti v 10 13 09 |
|
10 13 11 |
odpadki pri proizvodnji kompozitnih materialov na osnovi cementa, ki niso zajeti v 10 13 09 in 10 13 10 |
|
10 13 12* |
trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
10 13 13 |
trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki niso zajeti v 10 13 12 |
|
10 13 14 |
odpadni beton in mulji iz betona |
|
10 13 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
10 14 |
odpadki iz krematorijev |
|
10 14 01* |
odpadki pri obdelavi odpadnih plinov, ki vsebujejo živo srebro |
|
11 |
ODPADKI PRI KEMIČNI POVRŠINSKI OBDELAVI IN PREVLEČENJU KOVIN TER DRUGIH MATERIALOV HIDROMETALURGIJA NEŽELEZNIH KOVIN |
|
11 01 |
odpadki iz kemične površinske obdelave in prevlečenja kovin ter drugih materialov (npr. galvaniziranja, cinkanja, luženja, dekapiranja, fosfatiranja, alkalnega razmaščanja in eloksiranja) |
|
11 01 05* |
kisle lužilne raztopine |
|
11 01 06* |
kisline, ki niso zajete drugje |
|
11 01 07* |
alkalne lužilne raztopine |
|
11 01 08* |
mulji pri fosfatiranju |
|
11 01 09* |
mulji in filtrne pogače, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
11 01 10 |
mulji in filtrne pogače, ki niso zajeti v 11 01 09 |
|
11 01 11* |
izpiralne tekočine na vodni osnovi, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
11 01 12 |
izpiralne tekočine na vodni osnovi, ki niso zajete v 11 01 11 |
|
11 01 13* |
odpadki pri razmaščanju, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
11 01 14 |
odpadki pri razmaščanju, ki niso zajeti v 11 01 13 |
|
11 01 15* |
eluati in mulji iz membranskih ali ionskoizmenjalnih sistemov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
11 01 16* |
nasičene ali izrabljene ionskoizmenjalne smole |
|
11 01 98* |
drugi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
11 01 99 |
drugi tovrstni odpadki |
|
11 02 |
odpadki iz procesov hidrometalurgije barvnih kovin |
|
11 02 02* |
mulji pri hidrometalurgiji cinka (vključno z jarositom in goethitom) |
|
11 02 03 |
odpadki pri proizvodnji anod za vodne elektrolizne procese |
|
11 02 05* |
odpadki pri hidrometalurgiji bakra, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
11 02 06 |
odpadki pri hidrometalurgiji bakra, ki niso zajeti v 11 02 05 |
|
11 02 07* |
drugi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
11 02 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
11 03 |
mulji in trdne snovi iz postopkov utrjevanja |
|
11 03 01* |
odpadki, ki vsebujejo cianid |
|
11 03 02* |
drugi odpadki |
|
11 05 |
odpadki pri vročem cinkanju |
|
11 05 01 |
trdi cink |
|
11 05 02 |
cinkov pepel |
|
11 05 03* |
trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov |
|
11 05 04* |
izrabljena talila |
|
11 05 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
12 |
ODPADKI PRI OBLIKOVANJU IN FIZIKALNI TER MEHANSKI POVRŠINSKI OBDELAVI KOVIN IN PLASTIKE |
|
12 01 |
odpadki pri oblikovanju in fizikalni ter mehanski površinski obdelavi kovin in plastike |
|
12 01 01 |
opilki in ostružki železa |
|
12 01 02 |
prah in delci železa |
|
12 01 03 |
opilki in ostružki neželeznih kovin |
|
12 01 04 |
prah in delci neželeznih kovin |
|
12 01 05 |
drobci in ostružki plastike |
|
12 01 06* |
strojna olja na osnovi mineralnih olj, ki vsebujejo halogene (razen emulzij in raztopin) |
|
12 01 07* |
strojna olja na osnovi mineralnih olj, ki ne vsebujejo halogenov (razen emulzij in raztopin) |
|
12 01 08* |
strojne emulzije in raztopine, ki vsebujejo halogene |
|
12 01 09* |
strojne emulzije in raztopine, ki ne vsebujejo halogenov |
|
12 01 10* |
sintetična strojna olja |
|
12 01 12* |
izrabljeni voski in maščobe |
|
12 01 13 |
odpadki pri varjenju |
|
12 01 14* |
strojni mulji, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
12 01 15 |
strojni mulji, ki niso zajeti v 12 01 14 |
|
12 01 16* |
odpadki pri peskanju, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
12 01 17 |
odpadki pri peskanju, ki niso zajeti v 12 01 16 |
|
12 01 18* |
kovinski mulji (pri brušenju, honanju in lepanju), ki vsebujejo olje |
|
12 01 19* |
lahko biorazgradljiva strojna olja |
|
12 01 20* |
izrabljena brusila in brusiva, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
12 01 21 |
izrabljena brusila in brusiva, ki niso zajeta v 12 01 20 |
|
12 01 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
12 03 |
odpadki pri razmaščanju z vodo in paro (razen 11) |
|
12 03 01* |
vodne izpiralne tekočine |
|
12 03 02* |
odpadki pri razmaščanju s paro |
|
13 |
ODPADKI OLJ IN TEKOČIH GORIV (RAZEN JEDILNIH OLJ IN ODPADKOV OLJ, KI SO ZAJETI V POGLAVJIH 05, 12 IN 19) |
|
13 01 |
odpadna hidravlična olja |
|
13 01 01* |
hidravlična olja, ki vsebujejo PCB (19) |
|
13 01 04* |
klorirane emulzije |
|
13 01 05* |
neklorirane emulzije |
|
13 01 09* |
klorirana hidravlična olja na osnovi mineralnih olj |
|
13 01 10* |
neklorirana hidravlična olja na osnovi mineralnih olj |
|
13 01 11* |
sintetična hidravlična olja |
|
13 01 12* |
lahko biorazgradljiva hidravlična olja |
|
13 01 13* |
druga hidravlična olja |
|
13 02 |
odpadna motorna, strojna in mazalna olja |
|
13 02 04* |
klorirana motorna, strojna in mazalna olja na osnovi mineralnih olj |
|
13 02 05* |
neklorirana motorna, strojna in mazalna olja na osnovi mineralnih olj |
|
13 02 06* |
sintetična motorna, strojna in mazalna olja |
|
13 02 07* |
lahko biorazgradljiva motorna, strojna in mazalna olja |
|
13 02 08* |
druga motorna, strojna in mazalna olja |
|
13 03 |
odpadna izolirna olja in olja za prenos toplote |
|
13 03 01* |
izolirna olja in olja za prenos toplote, ki vsebujejo PCB |
|
13 03 06* |
klorirana izolirna olja in olja prenos toplote na osnovi mineralnih olj, ki niso zajeta v 13 03 01 |
|
13 03 07* |
neklorirana izolirna olja in olja za prenos toplote na osnovi mineralnih olj |
|
13 03 08* |
sintetična izolirna olja in olja za prenos toplote |
|
13 03 09* |
lahko biorazgradljiva izolirna olja in olja za prenos toplote |
|
13 03 10* |
druga izolirna olja in olja za prenos toplote |
|
13 04 |
kalužna olja |
|
13 04 01* |
kalužna olja iz rečne plovbe |
|
13 04 02* |
kalužna olja iz odtočnih kanalov na pomolih |
|
13 04 03* |
kalužna olja iz druge plovbe |
|
13 05 |
vsebina izločevalnikov olja in vode |
|
13 05 01* |
trdne snovi iz peskolovov in izločevalnikov olja in vode |
|
13 05 02* |
mulji iz izločevalnikov olja in vode |
|
13 05 03* |
mulji iz oljnih lovilnikov |
|
13 05 06* |
olja iz izločevalnikov olja in vode |
|
13 05 07* |
oljnata voda iz ločevalnikov olja in vode |
|
13 05 08* |
mešanice odpadkov iz peskolovov in izločevalnikov olja in vode |
|
13 07 |
odpadki tekočih goriv |
|
13 07 01* |
kurilno olje in dizelsko gorivo |
|
13 07 02* |
bencin |
|
13 07 03* |
druga goriva (vključno z mešanicami) |
|
13 08 |
drugi oljni odpadki |
|
13 08 01* |
mulji ali emulzije pri razsoljevanju |
|
13 08 02* |
druge emulzije |
|
13 08 99* |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
14 |
ODPADKI ORGANSKIH TOPIL, HLADIL IN POTISNIH PLINOV (RAZEN 07 IN 08) |
|
14 06 |
odpadki organskih topil, hladil in potisnih plinov za pene in aerosole |
|
14 06 01* |
fluorokloroogljikovodiki, HCFC, HFC |
|
14 06 02* |
druga halogenirana topila in mešanice topil |
|
14 06 03* |
druga topila in mešanice topil |
|
14 06 04* |
mulji ali trdni odpadki, ki vsebujejo halogenirana topila |
|
14 06 05* |
mulji ali trdni odpadki, ki vsebujejo druga topila |
|
15 |
ODPADNA EMBALAŽA, ABSORBENTI, KRPE ZA BRISANJE, FILTRIRNA SREDSTVA IN ZAŠČITNA OBLEKA, KI NISO NAVEDENI DRUGJE |
|
15 01 |
embalaža (vključno z embalažo, ločeno zbrano kot komunalni odpadek) |
|
15 01 01 |
embalaža iz papirja in lepenke |
|
15 01 02 |
embalaža iz plastike |
|
15 01 03 |
lesena embalaža |
|
15 01 04 |
kovinska embalaža |
|
15 01 05 |
embalaža iz kompozitov |
|
15 01 06 |
mešana embalaža |
|
15 01 07 |
steklena embalaža |
|
15 01 09 |
embalaža iz tekstila |
|
15 01 10* |
embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z njimi |
|
15 01 11* |
kovinska embalaža, ki vsebuje nevarno trdno matrico (npr. azbest), vključno s praznimi tlačnimi posodami |
|
15 02 |
absorbenti, filtrirna sredstva, krpe za brisanje in zaščitna obleka |
|
15 02 02* |
absorbenti, filtrirna sredstva (vključno z oljnimi filtri, ki niso navedeni drugje), krpe za brisanje in zaščitna obleka, ki so onesnaženi z nevarnimi snovmi |
|
15 02 03 |
absorbenti, filtrirna sredstva, krpe za brisanje in zaščitna obleka, ki niso zajeti v 15 02 02 |
|
16 |
ODPADKI, KI NISO NAVEDENI DRUGJE V SEZNAMU |
|
16 01 |
izrabljena motorna vozila za različne vrste transporta, vključno z mobilnimi stroji in odpadki pri razstavljanju izrabljenih vozil in vzdrževanju vozil (razen 13, 14, 16 06 in 16 08) |
|
16 01 03 |
izrabljene avtomobilske pnevmatike |
|
16 01 04* |
izrabljena vozila |
|
16 01 06 |
izrabljena vozila, ki ne vsebujejo niti tekočin niti drugih nevarnih sestavin |
|
16 01 07* |
oljni fitri |
|
16 01 08* |
sestavine, ki vsebujejo živo srebro |
|
16 01 09* |
sestavine, ki vsebujejo PCB |
|
16 01 10* |
eksplozivne sestavine (npr. zračne blazine) |
|
16 01 11* |
zavorne obloge, ki vsebujejo azbest |
|
16 01 12 |
zavorne obloge, ki niso zajete v 16 01 11 |
|
16 01 13* |
zavorne tekočine |
|
16 01 14* |
tekočine proti zmrzovanju, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
16 01 15 |
tekočine proti zmrzovanju, ki niso zajete v 16 01 14 |
|
16 01 16 |
rezervoarji za utekočinjen plin |
|
16 01 17 |
železne kovine |
|
16 01 18 |
neželezne kovine |
|
16 01 19 |
plastika |
|
16 01 20 |
steklo |
|
16 01 21* |
nevarne sestavine, ki niso zajete v 16 01 07 do 16 01 11 ter 16 01 13 in 16 01 14 |
|
16 01 22 |
sestavine, ki niso navedene drugje |
|
16 01 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
16 02 |
odpadki iz električne in elektronske opreme |
|
16 02 09* |
transformatorji in kondenzatorji, ki vsebujejo PCB |
|
16 02 10* |
rabljene naprave, ki vsebujejo PCB ali so onesnažene z njimi in niso zajete v 16 02 09 |
|
16 02 11* |
rabljene naprave, ki vsebujejo fluorokloroogljikovodike, HCFC in HFC |
|
16 02 12* |
rabljene naprave, ki vsebujejo prosti azbest |
|
16 02 13* |
rabljene naprave, ki vsebujejo nevarne sestavine (20) in niso zajete v 16 02 09 do 16 02 12 |
|
16 02 14 |
rabljene naprave, ki niso zajete v 16 02 09 do 16 02 13 |
|
16 02 15* |
nevarne sestavine, odstranjene iz rabljenih naprav |
|
16 02 16 |
sestavine, odstranjene iz rabljenih naprav, ki niso zajete v 16 02 15 |
|
16 03 |
izvržene šarže in neuporabljeni proizvodi |
|
16 03 03* |
anorganski odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
16 03 04 |
anorganski odpadki, ki niso zajeti v 16 03 03 |
|
16 03 05* |
organski odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
16 03 06 |
organski odpadki, ki niso zajeti v 16 03 05 |
|
16 04 |
eksplozivni odpadki |
|
16 04 01 * |
odpadno strelivo |
|
16 04 02* |
odpadni pirotehnični izdelki |
|
16 04 03* |
drugi eksplozivni odpadki |
|
16 05 |
plini v tlačnih posodah in rabljene kemikalije |
|
16 05 04* |
plini v tlačnih posodah (vključno s haloni), ki vsebujejo nevarne snovi |
|
16 05 05 |
plini v tlačnih posodah, ki niso zajeti v 16 05 04 |
|
16 05 06* |
laboratorijske kemikalije, ki sestojijo iz nevarnih snovi ali jih vsebujejo, vključno z mešanicami laboratorijskih kemikalij |
|
16 05 07* |
rabljene anorganske kemikalije, ki sestojijo iz nevarnih snovi ali jih vsebujejo |
|
16 05 08* |
rabljene organske kemikalije, ki sestojijo iz nevarnih snovi ali jih vsebujejo |
|
16 05 09 |
rabljene kemikalije, ki niso zajete v 16 05 06, 16 05 07 ali 16 05 08 |
|
16 06 |
baterije in akumulatorji |
|
16 06 01* |
svinčeve baterije |
|
16 06 02* |
nikelj-kadmijeve baterije |
|
16 06 03* |
baterije, ki vsebujejo živo srebro |
|
16 06 04 |
alkalne baterije (razen 16 06 03) |
|
16 06 05 |
druge baterije in akumulatorji |
|
16 06 06* |
ločeno zbrani elektroliti iz baterij in akumulatorjev |
|
16 07 |
odpadki pri čiščenju transportnih in skladiščnih rezervoarjev in sodov (razen 05 in 13) |
|
16 07 08* |
odpadki, ki vsebujejo olje |
|
16 07 09* |
odpadki, ki vsebujejo druge nevarne snovi |
|
16 07 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
16 08 |
izrabljeni katalizatorji |
|
16 08 01 |
izrabljeni katalizatorji, ki vsebujejo zlato, srebro, renij, rodij, paladij, iridij ali platino (razen 16 08 97) |
|
16 08 02* |
izrabljeni katalizatorji, ki vsebujejo nevarne prehodne kovine (21) ali njihove spojine |
|
16 08 03 |
izrabljeni katalizatorji, ki vsebujejo prehodne kovine ali njihove spojine, ki niso zajeti drugje |
|
16 08 04 |
izrabljeni katalizatorji za katalitično krekiranje (razen 16 08 07) |
|
16 08 05* |
izrabljeni katalizatorji, ki vsebujejo fosforjevo kislino |
|
16 08 06* |
izrabljene tekočine, ki se uporabljajo kot katalizatorji |
|
16 08 07* |
izrabljeni katalizatorji, onesnaženi z nevarnimi snovmi |
|
16 09 |
oksidativne snovi |
|
16 09 01* |
permanganati, npr. kalijev permanganat |
|
16 09 02* |
kromati, npr. kalijev kromat, kalijev ali natrijev dikromat |
|
16 09 03* |
peroksidi, npr. vodikov peroksid |
|
16 09 04* |
oksidativne snovi, ki niso navedene drugje |
|
16 10 |
vodni tekoči odpadki, namenjeni obdelavi zunaj kraja nastanka |
|
16 10 01* |
vodni tekoči odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
16 10 02 |
vodni tekoči odpadki, ki niso zajeti v 16 10 01 |
|
16 10 03* |
vodni koncentrati, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
16 10 04 |
vodni koncentrati, ki niso zajeti v 16 10 03 |
|
16 11 |
Odpadne obloge in ognjevzdržni materiali |
|
16 11 01* |
obzidave in ognjevzdržni materiali iz metalurških procesov na osnovi ogljika, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
16 11 02 |
obzidave in ognjevzdržni materiali iz metalurških procesov na osnovi ogljika, ki niso zajeti v 16 11 01 |
|
16 11 03* |
druge obzidave in ognjevzdržni materiali iz metalurških procesov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
16 11 04 |
druge obzidave in ognjevzdržni materiali iz metalurških procesov, ki niso zajeti v 16 11 03 |
|
16 11 05* |
obzidave in ognjevzdržni materiali iz nemetalurških procesov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
16 11 06 |
obzidave in ognjevzdržni materiali iz nemetalurških procesov, ki niso zajeti v 16 11 05 |
|
17 |
GRADBENI ODPADKI IN ODPADKI PRI RUŠENJU OBJEKTOV (VKLJUČNO Z IZKOPNINAMI Z ONESNAŽENIH LOKACIJ) |
|
17 01 |
beton, opeka, ploščice in keramika |
|
17 01 01 |
beton |
|
17 01 02 |
opeka |
|
17 01 03 |
ploščice in keramika |
|
17 01 06* |
mešanice ali ločene frakcije betona, opeke, ploščic ali keramike, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
17 01 07 |
mešanice betona, opeke, ploščic in keramike, ki niso zajete v 17 01 06 |
|
17 02 |
les, steklo in plastika |
|
17 02 01 |
les |
|
17 02 02 |
steklo |
|
17 02 03 |
plastika |
|
17 02 04* |
steklo, plastika in les, ki vsebujejo nevarne snovi ali so onesnaženi z njimi |
|
17 03 |
bitumenske mešanice, premogov katran in proizvodi, ki vsebujejo katran |
|
17 03 01* |
bitumenske mešanice, ki vsebujejo premogov katran |
|
17 03 02 |
bitumenske mešanice, ki niso zajete v 17 03 01 |
|
17 03 03* |
premogov katran in proizvodi, ki vsebujejo katran |
|
17 04 |
kovine (vključno z zlitinami) |
|
17 04 01 |
baker, bron, medenina |
|
17 04 02 |
aluminij |
|
17 04 03 |
svinec |
|
17 04 04 |
cink |
|
17 04 05 |
železo in jeklo |
|
17 04 06 |
kositer |
|
17 04 07 |
mešane kovine |
|
17 04 09* |
kovinski odpadki, onesnaženi z nevarnimi snovmi |
|
17 04 10* |
kabli, ki vsebujejo olje, premogov katran in druge nevarne snovi |
|
17 04 11 |
kabli, ki niso zajeti v 17 04 10 |
|
17 05 |
zemlja (vključno z izkopninami z onesnaženih lokacij), kamenje in izkopnine pri bagranju |
|
17 05 03* |
zemlja in kamenje, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
17 05 04 |
zemlja in kamenje, ki niso zajeti v 17 05 03 |
|
17 05 05* |
izkopnine pri bagranju, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
17 05 06 |
izkopnine pri bagranju, ki niso zajete v 17 05 05 |
|
17 05 07* |
tolčenec iz železniških nasipov, ki vsebuje nevarne snovi |
|
17 05 08 |
tolčenec iz železniških nasipov, ki ni zajet v 17 05 07 |
|
17 06 |
izolirni materiali in gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest |
|
17 06 01* |
izolirni materiali, ki vsebujejo azbest |
|
17 06 03* |
drugi izolirni materiali, ki sestojijo iz nevarnih snovi ali vsebujejo nevarne snovi |
|
17 06 04 |
izolirni materiali, ki niso zajeti v 17 06 01 in 17 06 03 |
|
17 06 05* |
gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest |
|
17 08 |
gradbeni materiali na osnovi mavca |
|
17 08 01* |
gradbeni materiali na osnovi mavca, ki so onesnaženi z nevarnimi snovmi |
|
17 08 02 |
gradbeni materiali na osnovi mavca, ki niso zajeti v 17 08 01 |
|
17 09 |
drugi gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov |
|
17 09 01* |
gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov, ki vsebujejo živo srebro |
|
17 09 02* |
gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov, ki vsebujejo PCB (npr. tesnilne mase, ki vsebujejo PCB, talne obloge na osnovi smol, ki vsebujejo PCB, zasteklitve z izolirnimi stekli, ki vsebujejo PCB, in kondenzatorji, ki vsebujejo PCB) |
|
17 09 03* |
drugi gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov (vključno z mešanimi odpadki), ki vsebujejo nevarne snovi |
|
17 09 04 |
mešani gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov, ki niso zajeti v 17 09 01, 17 09 02 in 17 09 03 |
|
18 |
ODPADKI PRI ZDRAVSTVENI IN VETERINARSKI OSKRBI TER RAZISKAVAH (BREZ ODPADKOV IZ KUHINJ IN RESTAVRACIJ, KI NE IZVIRAJO IZ NEPOSREDNE ZDRAVSTVENE OSKRBE) |
|
18 01 |
odpadki iz porodništva, diagnostike, zdravljenja ali preprečevanja bolezni pri ljudeh |
|
18 01 01 |
ostri predmeti (razen 18 01 03) |
|
18 01 02 |
telesni deli in organi, vključno z vrečkami krvi in konzervirano krvjo (razen 18 01 03) |
|
18 01 03* |
odpadki, ki z vidika preprečevanja okužbe zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odlaganju |
|
18 01 04 |
odpadki, ki z vidika preprečevanja okužbe ne zahtevajo posebnega ravnanja pri zbiranju in odlaganju (npr. obveze, mavčni povoji, oblačila za enkratno uporabo, plenice) |
|
18 01 06* |
kemikalije, ki sestojijo iz nevarnih snovi ali jih vsebujejo |
|
18 01 07 |
kemikalije, ki niso zajete v 18 01 06 |
|
18 01 08* |
citotoksična in citostatična zdravila |
|
18 01 09 |
zdravila, ki niso zajeta v 18 01 08 |
|
18 01 10* |
odpadki amalgama iz zobozdravstva |
|
18 02 |
odpadki iz raziskav, diagnostike, zdravljenja in preprečevanja bolezni pri veterinarski dejavnosti |
|
18 02 01 |
ostri predmeti (razen 18 02 02) |
|
18 02 02* |
odpadki, ki z vidika preprečevanja okužbe zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odlaganju |
|
18 02 03 |
odpadki, ki z vidika preprečevanja okužbe ne zahtevajo posebnega ravnanja pri zbiranju in odlaganju |
|
18 02 05* |
kemikalije, ki sestojijo iz nevarnih snovi ali jih vsebujejo |
|
18 02 06 |
kemikalije, ki niso zajete v 18 02 05 |
|
18 02 07* |
citotoksična in citostatična zdravila |
|
18 02 08 |
zdravila, ki niso zajeta v 18 02 07 |
|
19 |
ODPADKI IZ NAPRAV ZA OBDELAVO ODPADKOV, NAPRAV ZA OBDELAVO ČIŠČENJA ODPADNIH VOD ZUNAJ KRAJA NASTANKA TER OBJEKTOV ZA OSKRBO S PITNO VODO IN VODO ZA INDUSTRIJSKO UPORABO |
|
19 01 |
odpadki pri sežiganju ali pirolizi odpadkov |
|
19 01 02 |
železni deli, odstranjeni iz pepela |
|
19 01 05* |
filtrne pogače pri obdelavi odpadnih plinov |
|
19 01 06* |
tekoči vodni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov in drugi vodni tekoči odpadki |
|
19 01 07* |
trdni odpadki pri obdelavi odpadnih plinov |
|
19 01 10* |
izrabljeno aktivno oglje pri obdelavi dimnih plinov |
|
19 01 11* |
pepel in žlindra, ki vsebujeta nevarne snovi |
|
19 01 12 |
pepel in žlindra, ki nista zajeta v 19 01 11 |
|
19 01 13* |
elektrofiltrski pepel, ki vsebuje nevarne snovi |
|
19 01 14 |
elektrofiltrski pepel, ki ni zajet v 19 01 13 |
|
19 01 15* |
kotlovski prah, ki vsebuje nevarne snovi |
|
19 01 16 |
kotlovski prah, ki ni zajet v 19 01 15 |
|
19 01 17* |
pirolizni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
19 01 18 |
pirolizni odpadki, ki niso zajeti v 19 01 17 |
|
19 01 19 |
pesek kurišč s fluidizirano plastjo |
|
19 01 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
19 02 |
odpadki pri fizikalno-kemični obdelavi industrijskih odpadkov (vključno z odstranjevanjem kromatov in cianidov ter nevtralizacijo) |
|
19 02 03 |
pomešani odpadki, ki sestojijo samo iz nenevarnih odpadkov |
|
19 02 04* |
pomešani odpadki, ki vsebujejo vsaj en nevaren odpadek |
|
19 02 05* |
mulji pri fizikalno-kemični obdelavi, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
19 02 06 |
mulji pri fizikalno-kemični obdelavi, ki niso zajeti v 19 02 05 |
|
19 02 07* |
olja in koncentrati iz procesov ločevanja |
|
19 02 08* |
tekoči gorljivi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
19 02 09* |
trdni gorljivi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
19 02 10 |
gorljivi odpadki, ki niso zajeti v 19 02 08 in 19 02 09 |
|
19 02 11* |
drugi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
19 02 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
19 03 |
stabilizirani/solidificirani odpadki (22) |
|
19 03 04* |
odpadki, označeni kot nevarni, delno (23) stabilizirani |
|
19 03 05 |
stabilizirani odpadki, ki niso zajeti v 19 03 04 |
|
19 03 06* |
odpadki, označeni kot nevarni, solidificirani |
|
19 03 07 |
solidificirani odpadki, ki niso zajeti v 19 03 06 |
|
19 04 |
vitrificirani odpadki in odpadki iz vitrifikacije |
|
19 04 01 |
vitrificirani odpadki |
|
19 04 02* |
elektrofiltrski pepel in drugi odpadki pri obdelavi dimnih plinov |
|
19 04 03* |
nevitrificirana trdna faza |
|
19 04 04 |
vodni tekoči odpadki pri pripravi vitrificiranih odpadkov |
|
19 05 |
odpadki pri aerobni obdelavi trdnih odpadkov |
|
19 05 01 |
nekompostirana frakcija komunalnih in podobnih odpadkov |
|
19 05 02 |
nekompostirana frakcija živalskih in rastlinskih odpadkov |
|
19 05 03 |
kompost, ki ne ustreza specifikacijam |
|
19 05 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
19 06 |
odpadki pri anaerobni obdelavi odpadkov |
|
19 06 03 |
tekočine pri anaerobni obdelavi komunalnih odpadkov |
|
19 06 04 |
pregnito blato pri anaerobni obdelavi komunalnih odpadkov |
|
19 06 05 |
tekočine pri anaerobni obdelavi živalskih in rastlinskih odpadkov |
|
19 06 06 |
tekočine pri anaerobni obdelavi živalskih in rastlinskih odpadkov |
|
19 06 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
19 07 |
izcedne vode z odlagališč |
|
19 07 02* |
izcedne vode z odlagališč, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
19 07 03 |
izcedne vode z odlagališč, ki niso zajete v 19 07 02 |
|
19 08 |
odpadki iz naprav za obdelavočiščenja odpadnih vod, ki niso navedeni drugje |
|
19 08 01 |
ostanki na grabljah in sitih |
|
19 08 02 |
odpadki iz peskolovov |
|
19 08 05 |
mulji pri obdelavi komunalnih odplak |
|
19 08 06* |
nasičene ali izrabljene smole ionskih izmenjevalcev |
|
19 08 07* |
raztopine in mulji pri regeneraciji ionskih izmenjevalcev |
|
19 08 08* |
odpadki iz membranskih sistemov čiščenja, ki vsebujejo težke kovine |
|
19 08 09 |
mešanice masti in olj iz oljnih izločevalnikov, ki vsebujejo le jedilna olja in maščobe |
|
19 08 10* |
mešanice masti in olj iz oljnih izločevalnikov, ki niso zajete v 19 08 09 |
|
19 08 11* |
mulji pri biološki obdelavi industrijskihčiščenja odpadnih vod, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
19 08 12 |
mulji pri biološki obdelavi industrijskihčiščenja odpadnih vod, ki niso zajeti v 19 08 11 |
|
19 08 13* |
mulji pri kakšni drugi obdelavi industrijskihčiščenja odpadnih vod, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
19 08 14 |
mulji pri kakšni drugi obdelavi industrijskihčiščenja odpadnih vod, ki niso zajeti v 19 08 13 |
|
19 08 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
19 09 |
odpadki pri pripravi pitne in tehnološke vode |
|
19 09 01 |
trdni odpadki pri primarni filtraciji in ostanki na sitih |
|
19 09 02 |
mulji pri bistrenju |
|
19 09 03 |
mulji pri dekarbonatizaciji |
|
19 09 04 |
izrabljeno aktivno oglje |
|
19 09 05 |
nasičene ali izrabljene smole ionskih izmenjalcev |
|
19 09 06 |
raztopine in mulji pri regeneraciji ionskih izmenjalcev |
|
19 09 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
19 10 |
odpadki pri dezintegraciji odpadkov, ki vsebujejo kovine |
|
19 10 01 |
odpadki železa in jekla |
|
19 10 02 |
odpadki neželeznih kovin |
|
19 10 03* |
lahka frakcija iz dezintegratorjev in prah, ki vsebujeja nevarne snovi |
|
19 10 04 |
lahka frakcija iz dezintegratorjev in prah, ki nista zaea v 19 10 03 |
|
19 10 05* |
druge frakcije, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
19 10 06 |
druge frakcije, ki niso zajete v 19 10 05 |
|
19 11 |
odpadki pri regeneraciji olj |
|
19 11 01* |
izrabljene filtrirne zemlje |
|
19 11 02* |
kisli katrani |
|
19 11 03* |
vodni tekoči odpadki |
|
19 11 04* |
odpadki, ki nastanejo pri čiščenju goriva z bazami |
|
19 11 05* |
mulji pri obdelavičiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
19 11 06 |
mulji pri obdelavičiščenja odpadnih vod na kraju nastanka, ki niso zajeti v 19 11 05 |
|
19 11 07* |
odpadki pri čiščenju dimnih plinov |
|
19 11 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
19 12 |
odpadki pri mehanski obdelavi odpadkov (kot so npr. sortiranje, drobljenje, stiskanje, peletiranje), ki niso navedeni drugje |
|
19 12 01 |
papir in lepenka |
|
19 12 02 |
železne kovine |
|
19 12 03 |
neželezne kovine |
|
19 12 04 |
plastika in guma |
|
19 12 05 |
steklo |
|
19 12 06* |
les, ki vsebuje nevarne snovi |
|
19 12 07 |
les, ki ni zajet v 19 02 06 |
|
19 12 08 |
tekstilije |
|
19 12 09 |
mineralne surovine (npr. pesek, kamenje) |
|
19 12 10 |
gorljivi odpadki (iz odpadkov pridobljeno gorivo) |
|
19 12 11* |
drugi odpadki (vključno z mešanicami materialov) pri mehanski obdelavi odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
19 12 12 |
drugi odpadki (vključno z mešanicami materialov) pri mehanski obdelavi odpadkov, ki niso zajeti v 19 12 11 |
|
19 13 |
odpadki pri sanaciji onesnažene zemlje in podtalnice |
|
19 13 01* |
trdni odpadki pri sanaciji onesnažene zemlje, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
19 13 02 |
trdni odpadki pri sanaciji onesnažene zemlje, ki niso zajeti v 19 13 01 |
|
19 13 03* |
mulji pri sanaciji onesnažene zemlje, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
19 13 04 |
mulji pri sanaciji onesnažene zemlje, ki niso zajeti v 19 13 03 |
|
19 13 05* |
mulji pri sanaciji podtalnice, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
19 13 06 |
mulji pri sanaciji podtalnice, ki niso zajeti v 19 13 05 |
|
19 13 07* |
vodni tekoči odpadki in vodni koncentrati pri sanaciji podtalnice, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
19 13 08 |
vodni tekoči odpadki in vodni koncentrati pri sanaciji podtalnice, ki niso zajeti v 19 13 07 |
|
20 |
KOMUNALNI ODPADKI (ODPADKI IZ GOSPODINJSTEV IN PODOBNI ODPADKI IZ OBRTI, INDUSTRIJE IN USTANOV), VKLJUČNO Z LOČENO ZBRANIMI FRAKCIJAMI |
|
20 01 |
ločeno zbrane frakcije (razen 15 01) |
|
20 01 01 |
papir in lepenka |
|
20 01 02 |
steklo |
|
20 01 08 |
biorazgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki iz menz |
|
20 01 10 |
oblačila |
|
20 01 11 |
tekstilije |
|
20 01 13* |
topila |
|
20 01 14* |
kisline |
|
20 01 15* |
alkalije |
|
20 01 17* |
fotokemikalije |
|
20 01 19* |
pesticidi |
|
20 01 21* |
fluorescenčne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro |
|
20 01 23* |
rabljene naprave, ki vsebujejo fluorokloroogljikovodike |
|
20 01 25 |
jedilno olje in maščobe |
|
20 01 26* |
olje in maščobe, ki niso zajeti v 10 01 25 |
|
20 01 27* |
barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi |
|
20 01 28 |
barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki niso navedeni v 20 01 27 |
|
20 01 29* |
čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi |
|
20 01 30 |
čistila (detergenti), ki niso zajeta v 20 01 29 |
|
20 01 31* |
citotoksična in citostatična zdravila |
|
20 01 32 |
zdravila, ki niso zajeta v 20 01 31 |
|
20 01 33* |
baterije in akumulatorji, zajeti v 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03, in nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije |
|
20 01 34 |
baterije in akumulatorji, ki niso zajeti v 20 01 33 |
|
20 01 35* |
rabljene električne in elektronske naprave, ki niso zajete v 20 01 21 in 20 01 23 in vsebujejo nevarne snovi (24) |
|
20 01 36 |
rabljene električne in elektronske naprave, ki niso zajete v 20 01 21, 20 01 23 in 20 01 35 |
|
20 01 37* |
les, ki vsebuje nevarne snovi |
|
20 01 38 |
les, ki ni zajet v 20 01 37 |
|
20 01 39 |
plastika |
|
20 01 40 |
kovine |
|
20 01 41 |
odpadki pri čiščenju dimnikov |
|
20 01 99 |
odpadki, ki niso navedeni drugje |
|
20 02 |
odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč) |
|
20 02 01 |
biorazgradljivi odpadki |
|
20 02 02 |
zemlja in kamenje |
|
20 02 03 |
drugi odpadki, ki niso biorazgradljivi |
|
20 03 |
drugi komunalni odpadki |
|
20 03 01 |
mešani komunalni odpadki |
|
20 03 02 |
odpadki s tržnic |
|
20 03 03 |
smeti pri čiščenju cest |
|
20 03 04 |
blato iz greznic |
|
20 03 06 |
odpadki pri čiščenju kanalizacijskihčiščenja odpadnih vod |
|
20 03 07 |
kosovni odpadki |
|
20 03 99 |
komunalni odpadki, ki niso navedeni drugje |
DEL 3
|
Seznam A (Priloga II k Baselski konvenciji) (25) |
||
|
Y46 |
Odpadki iz gospodinjstev (26) |
|
|
Y47 |
Ostanki pri sežiganju odpadkov iz gospodinjstev |
|
|
Semam B (Odpadki iz dodatka 4, dela II Sklepa OECD (27)) |
||
|
Odpadki, ki vsebujejo kovine |
||
|
AA 010 |
261900 |
Žlindra, škaja in drugi odpadki pri proizvodnji železa in jekla (28) |
|
AA 060 |
262050 |
Pepeli in ostanki, ki vsebujejo vanadij (26) |
|
AA 190 |
810420 ex 810430 |
Odpadki magnezija in odpadni magnezij, ki so gorljivi, samovnetljivi ali pri stiku z vodo sproščajo vnetljive pline v nevarnih količinah |
|
Ostanki iz pretežno anorganskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in organske snovi |
||
|
AB 030 |
|
Odpadki iz sistemov, ki niso na osnovi cianida in nastanejo pri površinski obdelavi kovin |
|
AB 070 |
|
Livarski pesek |
|
AB 120 |
prej 281290 prej 3824 |
Anorganski halogenidi, ki niso navedeni ali vključeni drugje |
|
AB 150 |
prej 382490 |
Neprečiščen kalcijev sulfit in kalcijev sulfat iz razžvepljevanja dimnih plinov |
|
Odpadki iz pretežno organskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in anorganske snovi |
||
|
AC 060 |
Prej 381900 |
Hidravlične tekočine |
|
AC 070 |
prej 381900 |
Zavorne tekočine |
|
AC 080 |
prej 382000 |
Tekočine proti zmrzovanju |
|
AC 150 |
|
Fluorokloroogljikovodiki |
|
AC 160 |
|
Haloni |
|
AC 170 |
prej 440310 |
Odpadki obdelane plute in obdelanega lesa |
|
Odpadki, ki lahko vsebujejo tako anorganske kot organske sestavine |
||
|
AD 090 |
prej 382490 |
Odpadki pri proizvodnji, pripravi in uporabi reprografskih in fotografskih kemikalij ter materialov, ki niso navedeni ali vključeni drugje |
|
AD 100 |
|
Odpadki iz sistemov, ki niso na osnovi cianida in nastanejo pri površinski obdelavi plastike |
|
AD 120 |
prej 391400 prej 3915 |
Ionskoizmenjalne smole |
|
AD 150 |
|
Naravni organski materiali, ki se uporabljajo kot filtri (npr. biofiltri) |
|
Odpadki iz pretežno anorganskih sestavin, ki lahko vsebujejo kovine in organske snovi |
||
|
RB 020 |
prej 6815 |
Keramična vlakna, ki imajo podobne fizikalno-kemijske lastnosti kot azbest |
(1) Sklicevanja v seznamih A in B na Priloge I, III in IV se nanašajo na priloge k Baselski konvenciji.
(2) Upoštevajte, da zrcalna klasifikacijska številka na seznamu B (B1160) ne določa izjem.
(3) Ta klasifikacijska številka ne vključuje ostankov sklopov iz proizvodnje električne energije.
(4) PCB-ji imajo raven koncentracije 50 mg/kg ali več.
(5) PCB na ravni koncentracije 50 mg/kg ali več.
(6) Raven koncentracije 50 mg/kg se šteje kot mednarodno sprejemljiva raven za vse odpadke. Vendar so številne posamezne države uvedle nižje predpisane ravni (na primer 20 mg/kg) za posebne odpadke.
(7) „Potekel“ pomeni, da ni bilo uporabljeno v roku, ki ga je priporočil proizvajalec.
(8) Ta klasifikacijska številka ne vključuje lesa, obdelanega s kemičnimi sredstvi za zaščito lesa.
(9) „Potekel“ pomeni, da ni bilo uporabljeno v roku, ki ga je priporočil proizvajalec.
(10) Upoštevati je treba, da imajo lahko, celo pri začetno nizki ravni onesnaženosti s snovmi iz Priloge I, poznejši procesi, vključno z recikliranjem, za posledico posamezne frakcije, ki vsebujejo občutno večje koncentracije teh snovi.
(11) Status cinkovega pepela je sedaj v obravnavi, pri Konferenci ZN o trgovini in razvoju (UNCTAD) pa je bilo predloženo priporočilo, da cinkov pepel ne bi smel biti označen kot nevarno blago.
(12) Ta klasifikacijska številka ne vključuje ostankov iz proizvodnje električne energije.
(13) Ponovna uporaba lahko vključuje popravilo, obnovo ali nadgradnjo, vendar ne večjega ponovnega sestavljanja.
(14) V nekaterih državah se ti materiali, ki so predvideni za neposredno ponovno uporabo, ne štejejo kot odpadki.
(15) Koncentracija benzo[a]pirena ne sme biti 50 mg/kg ali več.
(16) Predpostavlja se, da so taki ostanki v celoti polimerizirani.
(17) — Odpadki, nastali pri končnih uporabnikih in niso vključeni v ta vpis. — Odpadki se ne mešajo. — Treba je upoštevati težave, ki nastanejo pri gorenju na prostem.
(18) Odpadki, označeni z zvezdico, se štejejo kot nevarni odpadki v skladu z Direktivo 91/689/EGS o nevarnih odpadkih. Pri označevanju odpadkov na seznamu spodaj se upošteva uvod k Prilogi Sklepa 2000/532/ES.
(19) Za namen tega seznama odpadkov se PCB opredeli kot v Direktivi Sveta 96/59/ES z dne 16. septembra 1996 o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov (PCB/PCT) (UL L 243, 24.9.1996, str. 31).
(20) Nevarne sestavine v električni in elektronski opremi lahko vključujejo akumulatorje in baterije, navedene v 16 06 in označene kot nevarne, živosrebrna stikala, steklo iz katodnih cevi in drugo aktivirano steklo.
(21) Za namen te klasifikacijske številke so prehodne (tranzicijske) kovine: skandij, vanadij, mangan, kobalt, baker, irij, niobij, hafnij, volfram, titan, krom, železo, nikelj, cink, cirkonij, molibden in tantal. Te kovine ali njihove spojine so nevarne, če so uvrščene med nevarne snovi. Razvrstitev nevarnih snovi določi, katere od teh prehodnih kovin in njihovih spojin so nevarne.
(22) Procesi stabilizacije spremenijo nevarnost sestavin v odpadkih in s tem nevarne odpadke pretvorijo v nenevarne odpadke. Procesi solidifikacije spremenijo zgolj fizično stanje odpadkov (npr. tekočine v trdne snovi) z uporabo dodatkov (aditivov), ne spremenijo pa kemičnih lastnosti odpadkov.
(23) Odpadek se šteje kot delno stabiliziran, če se po procesu stabilizacije nevarne sestavine, ki niso bile v celoti spremenjene v nenevarne sestavine, lahko sprostijo v okolje na kratki, srednji ali dolgi rok.
(24) Nevarne sestavine v električni in elektronski opremi lahko vključujejo akumulatorje in baterije, navedene v 16 06 in označene kot nevarne, živosrebrna stikala, steklo iz katodnih cevi, drugo aktivirano steklo itd.
(25) Ta Seznam izhaja iz dodatka 4, del I sklepa OECD.
(26) Razen če niso ustrezno razvrščeni v eno klasifikacijsko številko v Prilogi III.
(27) Odpadki, oštevilčeni z AB 130, AC 250, AC 260 in AC 270, so bili črtani, ker so bili v skladu s postopkom, določenim v členu 18 Direktive 75/442/EGS, označeni kot nenevarni in torej za njih ne velja prepoved izvoza iz člena 35 te uredbe.
(28) Ta Seznam vključuje odpadke v obliki pepela, ostankov, žlindre, penaste žlindre, posnemkov, škaje, prahu, praška, muljev in pogače, razen če je material izrecno naveden drugje.
PRILOGA VI
Obrazec za objekte s predhodnim soglasjem (člen 14)
|
Pristojni organ |
Objekt za predelavo |
Identifikacija odpadkov |
Obdobje veljavnosti |
Skupna Predhodno dovoljena količina |
||||
|
|
Ime in številka objekta za predelavo |
Naslov |
Postopek predelave (+ oznaka R) |
Uporabljene tehnologije |
(Klasifikacijska številka) |
Od |
Do |
(kg/liter) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PRILOGA VII
PODATKI, KI SPREMLJAJO POŠILJKE ODPADKOV, KOT JE NAVEDENO V ČLENU 3(2) IN (4)
PRILOGA VIII
SMERNICE ZA OKOLJU VARNO RAVNANJE (ČLEN 49)
I. Smernice, sprejete na podlagi Baselske konvencije:
1. Tehnične smernice o okolju varnem ravnanju z biomedicinskimi in zdravstvenimi odpadki (Yl, Y3) (1).
2. Tehnične smernice o okolju varnem ravnanju z odpadnimi svinčevimi-kislinskimi baterijami (1).
3. Tehnične smernice o okolju varnem ravnanju pri celotni in delni demontaži ladij (1).
4. Splošne tehnične smernice za okolju prijazno ravnanje z odpadki, ki so sestavljeni iz obstojnih organskih onesnaževal (POP), jih vsebujejo ali so z njimi okuženi (2).
5. Tehnične smernice za okolju prijazno ravnanje z odpadki, ki so sestavljeni iz polikloriranih bifenilov (PCB), polikloriranih terfenilov (PCT) ali polibromiranih bifenilov (PBB), jih vsebujejo ali so z njimi okuženi (2).
6. Tehnične smernice za okolju prijazno recikliranje/pridobivanje kovin in spojin kovin (R4) (2).
II. Smernice, sprejete v OECD:
Tehnične smernice za okolju varno ravnanje s specifičnimi vrstami odpadkov: Rabljeni osebni računalniki in njihovi ostanki (3)
III. Smernice, ki jih je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO)
Smernice o recikliranju ladij (4)
IV. Smernice, ki jih je sprejela skupina za srečanja Mednarodna organizacija dela (ILO)
Varnost in zdravje pri razstavljanju ladij: smernice za azijske države in Turčijo (5)
(1) Sprejeto na šesti Konferenci pogodbenic Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, ki je potekala od 9. do 13. decembra 2002.
(2) Sprejeto na Sedmi konferenci pogodbenic Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, 25.-29. oktober 2004.
(3) Sprejel Odbor za okoljsko politiko OECD februarja 2003 (dokument ENV/EPOC(WGWPR(2001)3/končen).
(4) Resolucija A.962, ki jo je sprejela Skupščina Mednarodne pomorske organizacije (IMO) na svojem 23. rednem zasedanju, ki je potekalo od 24. novembra do 5. decembra 2003.
(5) Za objavo odobril upravljavski organ Mednarodne organizacije dela (ILO) na svojem 289. zasedanju, ki je potekalo od 11. do 26. marca 2004.
PRILOGA IX
DODATNI VPRAŠALNIK ZA POROČANJE DRŽAV ČLANIC V SKLADU S ČLENOM 51(2)
Opomba za izpolnitev tabel:
Oznaki D (odstranjevanje) in R (predelava) sta tisti, ki sta navedeni v prilogah IIA in IIB k Direktivi 75/442/EGS.
Klasifikacijske številke odpadkov pri označevanju odpadkov so tiste, ki so navedene v prilogah III, IIIA, IIIB, N in NA te uredbe.
Tabela 1
PODATKI O IZJEMAH GLEDE IZVAJANJA NAČEL BLIŽINE, PREDNOSTI PREDELAVE IN SAMOZADOSTNOSTI (člen 11(3))
|
Identifikacija odpadkov (klasifikacijska številka) |
Količina (kg/liter) |
Ciljna država (De) / država odpreme (Di) |
Postopek odstranjevanja koda D |
Predložitev zadeve Komisiji (da/ne) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tabela 2
UGOVORI ZOPER PREDVIDENE POŠILJKE ALI ODSTRANJEVANJE (člen 11(1)(g))
|
Identifikacija odpadkov (klasifikcijska številka |
Količina (kg/litri) |
Država tranzita (T)/država odpreme (Di) |
RAZLOGI ZA UGOVOR (označite s kljukico **, kot je ustrezno) |
OBJEKT |
|||
|
člen 11 (1)(g)(i) |
člen 11(1)(g)(ii) |
člen 11(1)(g)(iii) |
Ime (v primeru člena 11(1)(g)(ii)) |
Postopek odstranjevanja Oznaka D |
|||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tabela 3
UGOVORI ZOPER PREDVIDENE POŠILJKE ALI PREDELAVO (člen 12(1)(c))
|
Identifikacija odpadkov (klasifikcijska številka) |
Količina (kg/litri) |
Ciljna država |
RAZLOGI ZA UGOVORE in podatki o ustrezni nacionalni zakonodaji |
OBJEKT (v ciljni državi) |
|
|
|
|
|
|
Naziv |
Postopek predelave Oznaka R |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tabela 4
PODATKI O ODLOČITVAH PRISTOJNIH ORGANOV ZA IZDAJO PREDHODNIH SOGLASIJ (člen 14)
|
Pristojni organ |
Objekt za predelavo |
Identifikacija odpadkov (klasifikcijska številka) |
Obdobje veljavnosti |
Preklic (datum) |
||||
|
Naziv in številka |
Naslov |
Postopek predelave Oznaka R |
Uporabljene tehnologije |
|
Od |
Do |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tabela 5
PODATKI O NEZAKONITIH POŠILJKAH ODPADKOV (1) (člena 24 in 50(1))
|
Identifikacija odpadkov (klasifikcijska številka) |
Količina (kg/litri) |
Ciljna država (De) in država odpreme (Di) |
Opredelitev razloga nezakonitosti (možno napotilo na kršene člene) |
Odgovorni za nezakonitost (označite s kljukico, kot je ustrezno) |
Sprejeti ukrepi, vključno z možnimi kaznimi |
||
|
Prijavitelj |
Prejemnik |
Drugi |
|||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tabela 6
PODATKI O KAKRŠNIH KOLI CARINSKIH URADIH, KI SO JIH DOLOČILE DRŽAVE ČLANICE ZA POŠILJKE ODPADKOV, KI VSTOPAJO V SKUPNOST ALI IZ NJE IZSTOPAJO (člen 55)
|
Carinski urad |
||
|
Urad |
Kraj |
Nadzorovane države uvoza/izvoza |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(1) Podatki o primerih, ki so bili v obdobju poročanja končani.
P6_TA(2005)0394
Pogodbena kakovost železniškega tovornega prometa ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odškodninah v primerih neizpolnjevanja s pogodbo določenih zahtev o kakovosti za železniški tovorni promet (KOM(2004)0144 - C6-0004/2004 - 2004/0050(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0144) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 71(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0004/2004), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0171/2005), |
|
1. |
zavrne predlog Komisije; |
|
2. |
poziva Komis o, naj umakne svoj predlog; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2005)0395
Vseživljenjsko učenje ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o celostnem programu dejavnosti na področju vseživljenjskega učenja (KOM(2004)0474 - C6-0095/2004 - 2004/0153(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0474) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 251(2) ter členov 149(4) in 150(4) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0095/2004), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2), |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti (A6-0267/2005), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poudarja, da so odobrena sredstva, predvidena v predlogu Komisije za obdobje po letu 2006, pogojena s sklepi o naslednjem večletnem finančnem načrtu; |
|
3. |
poziva Komisijo, da po potrebi po sprejetju naslednjega večletnega finančnega načrta predstavi predlog za prilagoditev referenčnega finančnega zneska programa; |
|
4. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2004)0153
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. oktobra 2005 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta o celostnem programu dejavnosti na področju vseživljenjskega učenja
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE LTNIJE STA
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 149(4) in 150(4) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Sklep Sveta 1999/382/ES (4) je vzpostavil drugo fazo delovnega programa poklicnega usposabljanja Skupnosti „Leonardo da Vinci“. |
|
(2) |
Sklep št. 253/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5) je vzpostavil drugo fazo akcijskega programa Skupnosti na področju izobraževanja „Socrates“. |
|
(3) |
Odločba št. 2318/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) je ustanovila večletni program (2004-2006)za učinkovito vključevanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v sisteme izobraževanja in usposabljanja v Evropi (program e-učenja). |
|
(4) |
Sklep št. 791/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) je vzpostavil akcijski program Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so aktivne na evropski ravni ter podpirajo posebne dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja. |
|
(5) |
Odločba št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) je vzpostavila enoten okvir Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass). |
|
(6) |
Sklep št. 2317/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) je vzpostavil program za izboljšanje kakovosti visokega izobraževanja in za spodbujanje medkulturnega razumevanja prek sodelovanja s tretjimi državami (Erasmus Mundus) (2004-2008). |
|
(7) |
Velika neskladja v delovanju izobraževalnih sistemov v Evropski uniji, kakor je prikazano v poročilu PISA 2003, so zaskrbljujoča. |
|
(8) |
Bolonjska deklaracija, ki so jo 19. junija 1999 podpisali ministri za šolstvo 29 evropskih držav, je vzpostavila medvladni postopek, namenjen nastanku „Evropskega visokošolskega območja“ do leta 2010, kar zahteva podporo na ravni Skupnosti. |
|
(9) |
Evropski Svet je 23. in 24. marca 2000 v Lizboni postavil strateški cilj postati najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostnega gospodarskega razvoja z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo, Svet za izobraževanje pa povabil k splošnemu premisleku o dejanskih ciljih izobraževalnih sistemov, ki bodo osredotočeni na zadeve in prednostne naloge skupnega pomena s spoštovanjem nacionalnih raznolikosti. |
|
(10) |
Družba z naprednim znanjem je ključna za povečanje gospodarske rasti in stopnje zaposlenosti. Izobraževanje in usposabljanje sta temeljni prednostni nalogi Evropske unije pri doseganju lizbonskih ciljev. |
|
11) |
12. februarja 2001 je Svet sprejel poročilo o konkretnih bodočih ciljih sistemov izobraževanja in usposabljanja. 14. junija 2002 je sprejel natančen delovni program nadaljnjega izvajanja teh ciljev, ki zahtevajo podporo na ravni Skupnosti. |
|
(12) |
Na Evropskem svetu v Göteborgu 15. in 16. junija 2001 so se dogovorili o strategiji za trajnostni razvoj in lizbonskem postopku za zaposlovanje, gospodarski reformi in socialni koheziji pa dodali okoljsko dimenzijo. |
|
(13) |
Evropski Svet je 15. in 16. marca 2002 v Barceloni postavil cilj, v skladu s katerim bi sistemi izobraževanja in usposabljanja Evropske Unije do leta 2010 postali svetovna referenca kakovosti, ter pozval k izboljšanju obvladovanja osnovnih znanj, še posebej z učenjem vsaj dveh tujih jezikov od malih nog. |
|
(14) |
Sporočilo Komisije z naslovom „Ustvariti evropski prostor vseživljenjskega učenja“ in Resolucija Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju (10) potrjujeta, da je Vseživljenjsko učenje treba podkrepiti z dejanji in politikami, razvitimi znotraj okvirov programov Skupnosti za to področje. |
|
(15) |
V svoji resoluciji o gornjem sporočilu Komisije (11) je Parlament pozdravil pobudo Evropske investicijske banke (EIB) i2i, da razširi svoje pristojnosti na dodeljevanje študijskih posojil za izboljšanje izobraževalnih možnosti ter pozval Komisijo in države članice, da ukrenejo vse potrebno za enostavno pridobitev posojil EIB za Vseživljenjsko učenje. |
|
(16) |
Resolucija Sveta z dne 19. decembra 2002 o spodbujanju izboljšanega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (12) je vzpostavila postopek izboljšanega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki zahteva podporo na ravni Skupnosti. Kopenhagenska deklaracija, ki so jo 30. novembra 2002 sprejeli ministri za izobraževanje 31 evropskih držav, je v ta postopek vključila socialne partnerje in države kandidatke. |
|
(17) |
Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za znanje in mobilnost navaja nenehno potrebo po dejavnostih na evropski ravni za izboljšanje prepoznavanja stopenj izobraženosti in usposobljenosti. |
|
(18) |
Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za vzpodbujanje učenja jezikov in jezikovne raznolikosti določa postopke, ki jih je treba sprejeli na evropski ravni v obdobju med 2004 in 2006, in zahteva dejavnosti spremljanja. |
|
(19) |
Spodbujanje poučevanja in učenja jezikov in jezikovne raznovrstnosti, vključno z uradnimi jeziki Skupnosti in njenimi regionalnimi in manjšinskimi jeziki, mora biti prednostna dejavnost Skupnosti na področju izobraževanja in usposabljanja. Takšna dejavnost je zlasti pomembna v obmejnih regijah držav članic v povezavi z jeziki, ki se uporabljajo v sosednjih regijah drugih držav članic. |
|
(20) |
Vmesna ocenjevalna poročila obstoječih programov Socrates in Leonardo da Vinci ter javno posvetovanje o prihodnjih dejavnosti Skupnosti na področju izobraževanja in usposabljanja so razkrili močno in iz določenih vidikov rastočo potrebo po nadaljevanju sodelovanja in mobilnosti na teh področjih na evropski ravni. Poudarjena je bila pomembnost ustvarjanja tesnejših vezi med programi Skupnosti in razvojem politik v izobraževanju in usposabljanju, izražena je bila želja po takem oblikovanju dejavnosti Skupnosti, ki bi se lahko bolje odzivalo na paradigmo vseživljenjskega učenja, in želja po uporabniku prijaznejšem in prilagodljivem pristopu k izvajanju take dejavnosti. |
|
(21) |
Vključevanje podpore Skupnosti za nadnacionalno sodelovanje in mobilnost v izobraževanju ter usposabljanju v enoten program bi pomenilo pomembne prednosti, ki bi dopuščale večje sinergije med različnimi področji dejavnosti in omogočale večjo kapaciteto za podporo razvijanju vseživljenjskega učenja, pa tudi pregledne, usmerjene in učinkovite načine upravljanja. Enoten program bi prav tako spodbujal boljše sodelovanje med različnimi stopnjami izobraževanja. |
|
(22) |
Zato bi bilo treba ustanoviti Celostni program, ki bi prek vseživljenjskega učenja prispeval k razvoju Evropske Unije kot družbe z naprednim znanjem, s trajnostnim gospodarskim razvojem, več in boljšimi delovnimi mesti , večjo socialno kohezijo in kulturo, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in demokracije. |
|
(23) |
Če naj posebnosti sektorjev šol, visokega šolstva, poklicnega usposabljanja in izobraževanja odraslih ter potreba po dejavnosti Skupnosti temeljijo na posebej prikrojenih ciljih, oblikah delovanja in organizacijski strukturi, je primerno ohraniti posamezne programe znotraj okvira Celostnega programa, ki so usmerjeni k posameznemu od teh štirih sektorjev, medtem pa kar najbolj povečajo preglednost in njihove skupne značilnosti. |
|
(24) |
V sporočilu z naslovom„Grajenje skupne prihodnosti: Izzivi politike in proračuna razširjene Unije 2007-2013“, je Komisija zastavila vrsto določenih ciljev, ki naj jih doseže nova generacija programov izobraževanja in usposabljanja Skupnosti, ki zahteva znatno povečanje mobilnosti in partnerskih dejavnosti. |
|
(25) |
Glede na izkazane koristi nadnacionalne mobilnosti za posameznike in sisteme izobraževanja in usposabljanja, visoke količine neizpolnjenih zahtev po mobilnosti v vseh sektorjih in pomembnosti mobilnosti v okviru lizbonskih ciljev je treba znatno povečati količino podpore za nadnacionalno mobilnost v štirih sektorskih programih. |
|
(26) |
Običajna donacija za mobilnost študentov Erasmus od leta 1993 še vedno v povprečju znaša približno 150 EUR na mesec. Realno to pomeni 25 % zmanjšanje njene vrednosti, nadalje pa to pomeni močno ovirano sodelovanje manj privilegiranih študentov v programu. Za ustreznejše pokritje resničnih dodatnih stroškov, ki jih krijejo študenti, ki študirajo v tujini, bi se morala običajna donacija za mobilnost študentov med potekom programa stalno povečevati, z 210 EUR na mesec v letu 2007 na 300 EUR na mesec v letu 2013. |
|
(27) |
Oblikovati bi bilo treba več določb glede mobilnosti posameznih šolarjev na srednješolski ravni in posameznih odraslih učencev, ki niso zajeti v programe Skupnosti, in to z uvajanjem novih oblik mobilnosti v podprograma Comenius in Grundtvig. Prav tako bi bilo treba bolj izkoristiti priložnosti, ki jih za razvoj dolgoročnega sodelovanja med šolami v sosednjih regijah ponuja mobilnost posameznih učiteljev. Med trajanjem Celostnega programa bi moral biti cilj podprograma Comenius vključitev približno 10 000 dijakov v mobilnost posameznikov in sodelovanje približno 10 000 učiteljev pri mobilnosti posameznikov med šolami, zlasti v sosednjih regijah. |
|
(28) |
Mala in srednje velika podjetja imajo pomembno vlogo v evropskem gospodarstvu. Vseeno je bilo doslej sodelovanje takšnih podjetij v programu Leonardo omejeno. Treba bi bilo sprejeti ukrepe, da bi dejavnosti Skupnosti postale bolj privlačne za ta podjetja, predvsem z možnostmi za mobilnost pripravnikov. Treba bi bilo ustvariti ustrezne pogoje, podobne tistim iz programa Erasmus, za priznavanje rezultatov takšne mobilnosti. |
|
(29) |
Ob upoštevanju posebnih izzivov, s katerimi se pri izobraževanju srečujejo otroci potujočih in mobilnih delavcev v Evropi, bi bilo treba polno izkoristiti možnosti programa Comenius v podporo nadnacionalnim dejavnostim, prilagojenim njihovim potrebam. |
|
(30) |
Povečana mobilnost v Evropi nikakor ne ogroža kakovosti, morajo pa jo spremljati vedno višji standardi. |
|
(31) |
Če naj program Erasmus Mundus postane del integriranega programa, bo treba ustrezno povečati skupni proračun. |
|
(32) |
Zavoljo odzivanja na povečano potrebo po podpiranju dejavnosti na evropski ravni, ki naj dosežejo politične cilje, za načine podpiranja nadnacionalnih dejavnosti na področju jezikov in informacijskih ter komunikacijskih tehnologij in zaradi boljšega razširjanja in izkoriščanja rezultatov programa je primerno štiri programe dopolniti s transverzalnim programom. |
|
(33) |
Zaradi odzivanja na vse večjo potrebo po znanju in dialogu o postopku evropske integracije in njegovem razvoju je pomembno spodbujati odličnost poučevanja, raziskovanja in razmišljanja na tem področju s podpiranjem visokošolskih ustanov, ki se posvečajo študiju postopka evropske integracije, evropskih združenj na področju izobraževanja in usposabljanja ter dejavnosti Jean Monnet. |
|
(34) |
Treba je omogočati zadostno prilagodljivost v navajanju tega sklepa, da bodo mogoči ustrezni popravki dejavnosti Celostnega programa zaradi prilagajanja spreminjajočim se potrebam obdobja 2007 do 2013 in zaradi odpravljanja neprimernih podrobnosti predhodnih stopenj programov Socrates in Leonardo da Vinci. |
|
(35) |
Skupnost mora v vseh svojih dejavnostih odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami, kakor je predvideno v členu 3 Pogodbe. |
|
(36) |
V skladu s členom 151 Pogodbe, Skupnost pri svoji dejavnosti na podlagi določb Pogodbe upošteva kulturne vidike, zlasti zaradi spoštovanja in spodbujanja raznolikosti svojih kultur. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti sinergiji med kulturo in drugimi področji, kakršno je izobraževanje. Prav tako bi bilo treba spodbujati medkulturni dialog. |
|
(37) |
Treba je spodbujati aktivno državljanstvo in spoštovanje človekovih pravic in demokracije ter se boriti proti izključevanju v vseh njenih oblikah, vključno z rasizmom in ksenofobijo. |
|
(38) |
Posebno pozornost bi bilo treba nameniti skupinam, ki so slabo zastopane v sistemu izobraževanja in usposabljanja v Evropski uniji. |
|
(39) |
Na posebne potrebe po učenju za invalidne osebe bi se bilo treba aktivno odzivati med izvajanjem vseh delov programa, vključno z uporabo večjih donacij za pokritje dodatnih stroškov sodelujočih invalidnih oseb in zagotavljanjem podpore za učenje in uporabo znakovnega jezika in Braillove pisave. |
|
(40) |
Treba bi bilo upoštevati dosežke Evropskega leta izobraževanja s športom (2004) ter možne izobraževalne koristi sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in športnimi organizacijami, kar je bilo poudarjeno v tem letu. |
|
(41) |
Države kandidatke za članstvo v Evropski Uniji in države EFTA lahko sodelujejo v programih Skupnosti v skladu s sporazumi, ki jih bodo podpisale Skupnost in te države. |
|
(42) |
Evropski Svet je v Solunu 19. in 20. junija 2003 potrdil sklepe Sveta z dne 16. junija o zahodnem Balkanu, skupaj s Prilogo „Solunski dnevni red o zahodnem Balkanu: evropski integraciji naproti“, ki nalaga, da morajo biti programi Skupnosti na voljo državam v postopku stabilizacije in pridružitve na temelju okvirnih sporazumov, ki jih bodo podpisale Skupnost in te države. |
|
(43) |
Skupnost in Švicarska konfederacija sta razglasili namero začetka pogajanj o sprejetju sporazumov na področjih skupnega interesa, kot so izobraževanje, usposabljanje in mladinski programi Skupnosti. |
|
(44) |
Celostni program je treba redno spremljati in ocenjevati ob sodelovanju med Komisijo in državami članicami, da lahko pride do prilagoditev, še posebej prioritet za izvajanje ukrepov. Ocenjevanje mora obsegati zunanje ocenjevanje, ki ga opravi neodvisni, nepristranski organ. |
|
(45) |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. februarja 2002 o izvajanju programa Socrates (13) je pritegnila pozornost zaradi nesorazmerno zahtevnih upravnih postopkov za dodelitev donacij v drugi fazi programa. |
|
(46) |
Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih Skupnosti (14) in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 (15) o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, ki ščiti finančne interese Skupnosti, je treba uporabljati v skladu z načeli preprostosti ter doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejevanjem števila primerov, kjer Skupnost ohrani neposredno odgovornost za njihovo izvajanje in upravljanje, in zahtevano sorazmernostjo med količino sredstev in upravnim bremenom, ki ga predstavlja njihova uporaba. |
|
(47) |
Občutna upravna poenostavitev postopka vlaganja prošenj je bistvena za uspešno izvajanje programa. Ker ni ustreznega pravnega okvira, morajo biti upravni in računovodski stroški v ustreznem razmerju z višino donacije. |
|
(48) |
Sprejeti bi bilo treba tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter storiti vse potrebno za povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev. |
|
(49) |
Ker ciljev predlagane dejavnosti v zvezi s prispevanjem evropskega sodelovanja h kakovostnemu izobraževanju in usposabljanju države članice ne morajo zadostno izpolnjevati, saj so za to potrebna večstranska partnerstva, nadnacionalna mobilnost in izmenjava podatkov znotraj celotne Skupnosti in jih je zaradi narave potrebnih dejavnosti in ukrepov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe, v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom proporcionalnosti iz istega člena, ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev. |
|
(50) |
Ta sklep vzpostavlja finančni okvir za celotno obdobje programa, ki bo glavna točka sklicevanja za proračunski organ v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (16). |
|
(51) |
Ukrepe za izvajanje tega sklepa je treba Sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES, z dne 28. junija 1999, o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (17) |
SKLENILA:
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Poglavje I
Celostni program
Člen 1
Vzpostavitev Celostnega programa
1. Ta sklep vzpostavlja Celostni program za dejavnosti Skupnosti na področju vseživljenjskega učenja, v nadaljnjem besedilu „Celostni program“.
2. Poglavitni cilj Celostnega programa je z vseživljenjskim učenjem prispevati k razvoju Skupnosti kot družbe z naprednim znanjem, trajnostnim razvojem, več in boljšimi službami in večjo socialno kohezijo, ob zagotavljanju zaščitenega okolja za prihodnje generacije. Še posebej si prizadeva pospeševati izmenjavo, sodelovanje in mobilnost med sistemi izobraževanja in usposabljanja znotraj Skupnosti, tako da bi postali svetovna referenca znanja.
3. Celostni program vsebuje naslednje posebne cilje:
|
a) |
prispevanje k razvoju kakovostnega vseživljenjskega učenja in k konvergenci izobraževalnih sistemov držav članic v smeri višjih standardov kakovosti in spodbujanje novosti ter evropska razsežnost v sistemih in praksah na tem področju; |
|
b) |
vzpostavitev interakcije med podjetji, centri za usposabljanje, visokošolskimi ustanovami in strokovnjaki, kar bo omogočalo čim kakovostnejše izobraževanje in usposabljanje; |
|
c) |
podpora izvedbe evropskega prostora vseživljenjskega učenja; |
|
d) |
pomoč pri izboljšanju kakovosti, privlačnosti in dostopnosti priložnosti za vseživljenjsko učenje, ki je na voljo v državah članicah; |
|
e) |
okrepitev prispevka vseživljenjskega učenja k osebni izpolnitvi, socialni koheziji, aktivnemu državljanstvu , medkulturnemu dialogu , enakosti med spoloma in sodelovanju ljudi s posebnimi potrebami; |
|
f) |
pomoč pri spodbujanju izvirnosti, konkurenčnosti, možnosti zaposlitve in rasti podjetniškega duha; |
|
g) |
prispevanje k povečanemu sodelovanju ljudi vseh starosti v vseživljenjskem učenju , ne glede na socialno in akademsko ozadje, s posvečanjem posebne pozornosti tistim skupinam prebivalstva, ki so v Evropi nezadostno zastopane v izobraževanju in usposabljanju ; |
|
h) |
pospeševanje učenja jezikov in jezikovne raznolikosti; |
|
i) |
okrepitev vloge vseživljenjskega učenja pri ustvarjanju občutka evropskega državljanstva , ki temelji na razumevanju in spoštovanju človekovih pravic in demokracije, ter okrepitvi strpnosti in spoštovanja drugih narodov in kultur; |
|
j) |
spodbujanje sodelovanja pri zagotavljanju kakovosti v vseh sektorjih izobraževanja in usposabljanja v Evropi; |
|
k) |
uporaba rezultatov, inovativnih izdelkov in postopkov ter izmenjava dobre prakse na področjih, ki jih pokriva Celostni program z namenom, da se na podlagi ugotavljanja najboljše prakse izboljša kakovost izobraževanja . |
4. V skladu z upravnimi določbami Priloge, Celostni program podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic.
5. Kakor je določeno v členu 2, se bodo cilji celostnega programa izvajali po štirih sektorskih programih, enega transverzalnega programa in programa Jean Monet, v nadaljnjem besedilu „posebnih programov“.
6. Ta sklep se izvaja v obdobju med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2013. Vendar pa se pripravljalni ukrepi, med drugim tudi sklepi Komisije v skladu s členom 9, lahko izvajajo od začetka veljavnosti tega sklepa.
7. Določbe tega sklepa, ki se nanašajo na Celostni program, urejajo tudi posebne programe, za katere se uporabljajo posebne določbe.
Člen 2
Posebni programi
1. Sektorski programi so naslednji:
|
a) |
program Comenius, ki pokriva potrebe po poučevanju in učenju vseh udeležencev predšolske ter šolske izobrazbe do konca srednje izobrazbe in ustanove in organizacije, ki izvajajo tako izobraževanje; |
|
b) |
program Erasmus, ki pokriva potrebe po poučevanju in učenju vseh udeležencev visokošolskega izobraževanja, poklicnega izobraževanja ter usposabljanja na ravni izobraževanja odraslih, ne glede na dolžino izobraževanja ali stopnjo usposobljenosti, in doktorske študije ter ustanove in organizacije, ki izvajajo tako izobraževanje; |
|
c) |
program Leonardo da Vinci, ki pokriva potrebe po poučevanju in učenju vseh udeležencev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, skupaj z začetnim in nadaljevalnim poklicnim usposabljanjem, ki ne vključuje visokošolskega izobraževanja in usposabljanja odraslih, ter ustanove in organizacije, ki izvajajo tako izobraževanje; |
|
d) |
program Grundtvig, ki pokriva potrebe po poučevanju in učenju vseh udeležencev izobraževanja odraslih ter vse ustanove in organizacije, ki izvajajo tako izobraževanje. |
2. Transverzalni program zajema štiri ključne dejavnosti:
|
a) |
politiko sodelovanja v vseživljenjskem učenju znotraj Skupnosti; |
|
b) |
spodbujanje učenja jezikov; |
|
c) |
razvijanje inovativnih vsebin, storitev, pedagogike in prakse za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na informacijski in komunikacijski tehnologiji; |
|
d) |
razširjanje in izkoriščanje rezultatov dejavnosti, ki jih podpira program ter prejšnji sorodni programi, in izmenjava dobre prakse. |
3. Program Jean Monnet podpira ustanove in dejavnosti na področju evropske integracije. Obsega tri ključne dejavnosti:
|
a) |
dejavnost Jean Monnet; |
|
b) |
urejanje donacij v podporo posameznim ustanovam, ki se ukvarjajo s temami evropske integracije; |
|
c) |
urejanje donacij v podporo drugim evropskim ustanovam in zvezam na področju izobraževanja in usposabljanja. |
4. Dodatno k ciljem iz člena 1 posebni programi vsebujejo naslednje cilje:
|
a) |
program Comenius:
|
|
b) |
program Erasmus:
|
|
c) |
program Leonardo da Vinci:
|
|
d) |
program Grundtvig:
|
|
e) |
transverzalni program:
|
|
f) |
program Jean Monnet:
|
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tem sklepu se uporabijo naslednje opredelitve pojmov:
|
1. |
„predšolski“ pomeni organizirane izobraževalne dejavnosti pred začetkom obvezne osnovne šole; |
|
2. |
„učenec“ je oseba, ki je vključena v izobraževanje v šoli; |
|
3. |
„šola“ označuje vse vrste ustanov, ki ponujajo splošno (vrtec ali drugo predšolsko izobraževanje, osnovnošolsko ali srednješolsko), poklicno in strokovno izobrazbo ter — izjemoma, v sklopu ukrepov za spodbujanje učenja jezikov — neizobraževalne ustanove, ki nudijo vajeniško usposabljanje; |
|
4. |
„učitelji/izobraževalno osebje“ so osebe, ki so v sklopu dolžnosti neposredno vključene v postopke izobraževanja v državah članicah; |
|
5. |
„študent“ je oseba, ki je vpisana v visokošolsko ustanovo ne glede na področje študija, z namenom sledenja visokošolskim študijam in pridobitve naziva ali diplome, vključno s stopnjo doktorata; |
|
6. |
„visokošolska ustanova“ je:
|
|
7. |
„Joint Masters“ je oznaka za magistrsko izobraževanje, ki:
|
|
8. |
„začetno poklicno usposabljanje“ označuje katero koli obliko začetnega poklicnega usposabljanja, naj gre za strokovno in poklicno poučevanje, vajeništvo ter k poklicnemu usmerjeno izobraževanje, ki prispeva k doseganju poklicne kvalifikacije, ki jo priznavajo ustrezni organi države članice, v kateri je pridobljena; |
|
9. |
„nadaljevalno poklicno usposabljanje“ je kakršno koli poklicno usposabljanje, ki se ga udeleži oseba znotraj Skupnosti v delovni karieri; |
|
10. |
„izobraževanje odraslih“ označuje vse oblike nepoklicnega učenja odraslih — formalne, neformalne ali informalne narave; |
|
11. |
„študijski obisk“ je kratkotrajen obisk, namenjen študiju posebnega vidika vseživljenjskega učenja v drugi državi članici in izmenjavi dobre prakse ali učenju nove metodologije ali znanja; |
|
12. |
„mobilnost“ je selitev v drugo državo zaradi študija, delovnih izkušenj, drugih dejavnosti učenja ali poučevanja ali sorodnih upravnih dejavnosti, ustrezno podprta s pripravami ali izpopolnjevanjem v jeziku gostitelja; |
|
13. |
„praksa“ pomeni zadrževanje v podjetju ali organizaciji v drugi državni članici, ustrezno podprto s pripravami in izpopolnjevanjem v jeziku gostitelja, da bi se tako omogočilo boljše prilagajanje zahtevam trga dela na ravni Skupnosti in pridobilo posebno znanje ali izboljšanje razumevanja ekonomske in socialne kulture zadevne države; |
|
14. |
„enostranski“ pomeni vključenost ene same ustanove; |
|
15. |
„dvostranski“ pomeni vključenost partnerjev iz dveh držav članic; |
|
16. |
„večstranski“ pomeni vključenost partnerjev iz vsaj treh držav članic. Komisija ima lahko združenja ali druge organe, v katerih so člani iz vsaj treh držav članic, za večstranske; |
|
17. |
„partnerstvo“ je dvostranski ali večstranski sporazum skupine ustanov ali organizacij iz različnih držav članic o izvajanju skupnih evropskih dejavnosti na področju vseživljenjskega učenja; |
|
18. |
„omrežje“ je formalno ali neformalno združenje organov, ki delujejo znotraj določenega področja, discipline ali sektorja vseživljenjskega učenja; |
|
19. |
„projekt“ je skupna dejavnost, pri kateri sodelujejo formalna ali neformalna združenja organizacij ali ustanov; |
|
20. |
„koordinator projekta“ je organizacija ali ustanova, ki je zadolžena za izvajanje projekta večstranskega združenja, ki s Komisijo podpiše sporazum o donaciji; |
|
21. |
„projektni partnerji“ so organizacije ali ustanove, razen koordinatorja, ki sestavljajo večstransko združenje; |
|
22. |
„podjetje“ je podjetje v javnem ali zasebnem sektorju ne glede na velikost, pravni status ali ekonomski sektor, v katerem delujejo, in vse vrste ekonomskih dejavnosti, skupaj s socialno ekonomijo; |
|
23. |
„socialni partnerji“ so, na nacionalni ravni, organizacije delodajalcev in delavcev, ki delujejo v skladu z nacionalnimi zakoni in/ali praksami, na ravni Skupnosti pa so to organizacije delodajalcev in delavcev, ki se socialnega dialoga udeležujejo na ravni Skupnosti; |
|
24. |
„ponudnik učenja“ je vsaka ustanova ali organizacija, ki ponuja vseživljenjsko učenje v skladu s celostnim programom ali znotraj meja posebnih programov tega programa; |
|
25. |
„usmerjanje in svetovanje“ pomeni širok spekter dejavnosti, kot so obveščanje, ocenjevanje, usmerjanje in svetovanje, v pomoč učencem in pedagoškim delavcem pri odločitvah v zvezi s programi izobraževanja in usposabljanja ali zaposlitvenimi možnostmi; |
|
26. |
„razširjanje in izkoriščanje rezultatov“ so dejavnosti, ki zagotavljajo rezultatom Celostnega programa in njegovim predhodnikom ustrezno priznanje, prikazovanje in izvajanje; |
|
27. |
„vseživljenjsko učenje“ je vsa splošna izobrazba, poklicno izobraževanje in usposabljanje, neformalno izobraževanje in informalno učenje v življenju, ki izboljša znanje, veščine in sposobnosti znotraj osebnega, civilnega, družbenega in/ali zaposlitvenega področja. Vključuje izvajanje storitev svetovanja in usmerjanja. |
Člen 4
Dostop do celostnega programa
Celostni program je dostopen spodaj navedenim, ki delujejo v skladu z zakonodajo držav članic:
|
a) |
učencem, študentom, pripravnikom in odraslim učencem; |
|
b) |
osebju, ki je del katerega koli vidika vseživljenjskega učenja; |
|
c) |
osebam na trgu dela; |
|
d) |
ponudnikom učenja; |
|
e) |
osebam in organom, zadolženim za sisteme in politike katerega koli vidika vseživljenjskega učenja na lokalni, regionalni , nacionalni ali evropski ravni; |
|
f) |
podjetjem, socialnim partnerjem in njihovim organizacijam na vseh ravneh, vključno s trgovinskimi organizacijami in gospodarskimi zbornicami; |
|
g) |
organom, ki nudijo storitve usmerjanja, svetovanja in obveščanja v zvezi s katerim koli vidikom vseživljenjskega učenja; |
|
h) |
združenjem, ki delujejo na področju vseživljenjskega učenja, skupaj z združenji študentov, pripravnikov, učencev, staršev in odraslih učencev; |
|
i) |
raziskovalnim centrom in organom, ki se ukvarjajo z vseživljenjskim učenjem; |
|
j) |
nepridobitnim organizacijam, prostovoljnim organom in nevladnim organizacijam (NVO). |
Člen 5
Dejavnosti Skupnosti
1. Celostni program bo podpiral naslednje dejavnosti:
|
a) |
mobilnost oseb v vseživljenjskem učenju v Evropi , vključno s podporo v obliki donacij za mobilnost in donacij za organizacijo mobilnosti, ki bi jih prejemale visokošolske ustanove, spodbujevalci mobilnosti in podjetja, ki pošiljajo in/ali sprejemajo osebe (na primer organizacija in upravljanje projektov in potrebne določbe za visokokakovostno mobilnost) ; |
|
b) |
dvostranska in večstranska partnerstva; |
|
c) |
večstranske projekte, namenjene razvoju in izboljšanju kakovosti nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja; |
|
d) |
enostranske in nacionalne projekte; |
|
e) |
večstranske projekte in omrežja; |
|
f) |
opazovanje in analizo politik ter sistemov na področju vseživljenjskega učenja, oblikovanje referenčnih materialov, vključno z raziskavami, statističnimi podatki, analizami in pokazatelji, dejavnosti za podporo preglednosti in priznavanju kvalifikacij ter predhodnega učenja, in dejavnosti za podporo sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti ter podporo pilotnim projektom za razvoj inovativnih pristopov za večjo zaposljivost učencev v Evropi ; |
|
g) |
upravljanje z donacijami, ki podpirajo nekatere operativne in upravne stroške organizacij, ki so dejavne na področju, ki ga pokriva Celostni program; |
|
h) |
druge pobude, ki se skladajo s cilji Celostnega programa („spremljevalni ukrepi“). |
2. Podpora Skupnosti je lahko podeljena za pripravljalne in izpopolnjevalne obiske za katere koli dejavnosti tega člena.
3. Komisija lahko organizira seminarje, konference ali sestanke, ki olajšujejo izvajanje Celostnega programa, in se loti ustreznih dejavnosti obveščanja, objavljanja in razširjanja ter dejavnosti za boljšo prepoznavnost programa, kakor tudi nadziranja in ocenjevanja programa.
4. Dejanja v tem členu se lahko izvajajo prek razpisov za predloge, javnih razpisov ali pa neposredno s strani Komisije.
Člen 6
Naloge Komisije in držav članic
1. Komisija zagotovi izvajanje dejavnosti Skupnosti iz Celostnega programa.
2. Države članice morajo:
|
a) |
sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi uspešno in učinkovito izvajanje Celostnega programa na ravni držav članic, in vključiti vse strani, ki so povezane s katerim koli vidikom vseživljenjskega učenja v skladu z nacionalno prakso; |
|
b) |
ustanoviti ali določiti in nadzirati ustrezno strukturo za usklajeno upravljanje izvajanja dejavnosti Celostnega programa na ravni države članice (nacionalnih agencij), skupaj z upravljanjem proračuna, v skladu z določbami člena 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in člena 38 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, v skladu z naslednjimi merili:
|
|
c) |
prevzeti morajo odgovornost za pravilno upravljanje s strani nacionalnih agencij iz pododstavka (b) zgoraj s sredstvi, prenesenimi nacionalnim agencijam v podporo projektom, še posebej pa morajo nacionalne agencije spoštovati načela preglednosti in enakosti obravnavanja, izogibanje dvojnemu financiranju z drugimi sredstvi Skupnosti in obvezo o spremljanju projektov in povračilo sredstev, ki jih morajo vrniti upravičenci; |
|
d) |
storiti morajo vse potrebno za zagotovitev pregleda in finančnega nadzora nacionalnih agencij iz pododstavka (b) zgoraj ter še posebej:
|
|
e) |
v primeru nepravilnosti, malomarnosti ali goljufije v zvezi z nacionalno strukturo, ki je bila ustanovljena ali določena v pododstavku (b) zgoraj, in kjer se lahko Komisija pritoži čez nacionalno agencijo, je agencija odgovorna za sredstva, ki niso v celoti povrnjena; |
|
f) |
na zahtevo Komisije določiti ponudnike učenja ali vrste ponudnikov učenja, ki bodo imeli pravico do udeležbe v Celostnem programu na njihovih ozemljih; |
|
g) |
sprejeti vse ustrezne ukrepe, ki bi zagotovili umik pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje Celostnega programa; |
|
h) |
razširjati informacije o programih prek najprimernejših medijev, tako da so te lažje dostopne skupinam, katerim so namenjene; |
|
i) |
zagotoviti, da se morebitne sinergije z drugimi programi Skupnosti ter finančnimi instrumenti in drugimi ustreznimi programi, ki potekajo v zadevni državi članici, izvajajo na ravni države članice. |
3. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi:
|
a) |
prehod med dejavnostmi, ki se izvajajo znotraj konteksta predhodnih programov na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, in dejavnostmi, ki se bodo izvajale v okviru Celostnega programa; |
|
b) |
ustrezno zaščito finančnih interesov Skupnosti, še posebej z uvajanjem učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih ukrepov ter upravnih pregledov in kazni; |
|
c) |
primerne podatke, oglaševanje in spremljanje dejavnosti, ki jih podpira Celostni program. |
Člen 7
Sodelovanje tretjih držav
1. Celostni program je odprt za:
|
a) |
države EFTA, ki so članice EGP, v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP; |
|
b) |
Turčijo in države kandidatke Centralne in Vzhodne Evrope, ki imajo koristi od predpristopne strategije, v skladu s splošnimi principi in splošnimi pogoji in določbami za sodelovanje teh držav v programih Skupnosti, ki so ustanovljeni z ustreznim Okvirnim sporazumom in z odločbami Pridružitvenega sveta; |
|
c) |
države zahodnega Balkana, v skladu z določbami, ki bodo za te države določena po ustanovitvi okvirnih sporazumov, ki urejajo njihovo sodelovanje v programih Skupnosti; |
|
d) |
Švicarsko konfederacijo, na temelju dvostranskega sporazuma, ki bo sklenjen s to državo. |
2. Ključna dejavnost 1 programa Jean Monnet iz člena 2(3)(a) bo prav tako odprta za ustanove visokega izobraževanja v kateri koli tretji državi.
3. Tretje države, ki bodo sodelovale v Celostnem programu, bodo podvržene vsem obveznostim in bodo morale izpolnjevati vse naloge iz tega sklepa v zvezi z državami članicami.
Člen 8
Mednarodno sodelovanje
V skladu s Celostnim programom in členom 9 lahko Komisija sodeluje s tretjimi državami ter ustreznimi mednarodnimi organizacijami, še posebej Svetom Evrope, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, kulturo in znanost (UNESCO).
Poglavje II
Izvajanje Celostnega programa
Člen 9
Izvedbeni ukrepi
1. Ukrepe, potrebne za izvajanje Celostnega programa v zvezi s spodaj navedenimi zadevami, sprejme Komisija v skladu postopkom upravljanja iz člena 10(2):
|
a) |
letni delovni načrt; |
|
b) |
letni proračun in razporeditev sredstev med posebnimi programi; |
|
c) |
sporazume za zagotavljanje notranje doslednosti znotraj Celostnega programa; |
|
d) |
sporazume za nadziranje in ocenjevanje Celostnega programa in za razširjanje in prenos rezultatov. |
2. Ukrepi, potrebni za izvajanje vseh zadev v naslovu I, razen tistih, ki so navedene v odstaveu 1, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).
Člen 10
Odbor
1. Komisiji bo pomagal odbor, v nadaljnjem besedilu „odbor“.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
4. Odbor sprejme svoj poslovnik.
5. Držav članic ne smejo zastopati osebe, zaposlene v nacionalnih agencijah iz člena 6(2)(b) ali ki so operativno odgovorne za te agencije.
Člen 11
Socialni partnerji
1. V postopku posvetovanja z odborom o kateri koli zadevi v zvezi z uporabo tega sklepa o poklicnem izobraževanju in usposabljanju lahko predstavniki socialnih partnerjev, ki jih na temelju predlogov evropskih socialnih partnerjev imenuje Komisija, sodelujejo pri delu odbora kot opazovalci. Število takih opazovalcev je enako številu predstavnikov držav članic.
2. Ti opazovalci imajo pravico zahtevati, da se njihovo mnenje zabeleži v zapisniku sestanka odbora.
Člen 12
Horizontalna vprašanja
Pri izvajanju Celostnega programa se ustrezno upošteva zagotovila, da v celoti prispeva k širjenju horizontalnih politik Skupnosti, še posebej:
|
a) |
s spodbujanjem zavedanja pomembnosti kulturne in jezikovne raznolikosti in večkulturnosti znotraj Evrope, pa tudi potreb po premagovanju predsodkov, rasizma in ksenofobije; |
|
b) |
s predvidevanjem rešitev za učence s posebnimi potrebami in še posebej s pomočjo pri spodbujanju njihove integracije v ustaljene postopke izobraževanja in usposabljanja; |
|
c) |
s spodbujanjem zavesti o pomembnosti prispevanja k trajnostnemu gospodarskemu razvoju; |
|
d) |
s spodbujanjem enakosti med spoloma in prispevanju k odpravljanju vseh oblik diskriminacije na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. |
Člen 13
Skupni ukrepi
Kot del postopka izgradnje Evrope znanja so lahko dejavnosti, ki jih podpira Celosmi program, izvajane v skladu s postopki iz člena 10(2) skupaj s sorodnimi programi in dejavnostmi Skupnosti, še posebej tistimi na področih kulture, medijev, mladine, raziskav in razvoja, zaposlovanja, podjetništva, okolja ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij.
Člen 14
Doslednost in združljivost
1. Komisija ob sodelovanju držav članic zagotavlja skupno doslednost in združljivost z ostalimi ustreznimi politikami Skupnosti, instrumenti in dejavnostmi, še posebej z Evropskim socialnim skladom, z dejavnostmi okvirnega programa Skupnosti na področju človeških virov in mobilnosti ter raziskav in razvoja, ter s statističnim programom Skupnosti. Komisija zagotavlja učinkovito povezavo med Celostnem programom in programi in dejavnostmi na področju izobraževanja in usposabljanja, ki se izvaja v okviru predpristopnih instrumentov Skupnosti, drugih sodelovanj s tretjimi državami in pristojnih mednarodnih organizacij.
2. Komisija odbor redno obvešča o drugih ustreznih pobudah Skupnosti na področju vseživljenjskega učenja, med drugim tudi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.
3. Pri izvajanju dejavnosti Celostnega programa Komisija in države članice upoštevajo prioritete smernic zaposlovanja, ki jih je sprejel Svet kot del usklajene zaposlitvene strategije.
4. V partnerstvu z evropskimi socialnimi partnerji si Komisija prizadeva za razvoj ustreznega usklajevanja Celostnega programa in socialnega dialoga na ravni Skupnosti, vključno s sektorskimi ravnmi.
5. Pri izvajanju Celostnega programa Komisija zagotovi ustrezno pomoč Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) na področjih v zvezi z njegovo pristojnostjo in v skladu s sporazumi iz Uredbe (EGS) št. 337/75 Sveta (18). Kjer je to primerno, lahko Komisija prav tako zagotovi podporo Evropske izobraževalne fundacije v okviru mandata in v skladu s sporazumi iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1360/90 z dne 7. maja 1990 (19).
6. Komisija Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje redno obvešča o ustreznem napredku znotraj programa Leonardo da Vinci.
Poglavje III
Finančne določbe — Ocenjevanje
Člen 15
Financiranje
1. Okvirni finančni načrt za izvajanje tega sklepa za obdobje sedmih let od 1. januarja 2007 je določen v obsegu 14 377 milijonov EUR. V tem okviru se dodelijo zneski za programe Comenius, Erasmus, Leonardo da Vinci in Grundtvig, ne smejo pa biti nižji, kakor je določeno v točki B. 9 Priloge. Te zneske lahko Komisija spremeni v skladu s postopki iz člena 10(2).
2. Največ 1 % proračuna Celostnega programa je lahko namenjeno podpori sodelovanja v dejavnostih sodelovanja v partnerstvu, projektih in omrežjih, ki so organizirane pod okriljem Celostnega programa s strani partnerjev iz tretjih držav, ki ne sodelujejo v Celostnem programu v skladu z določbami člena 7.
3. Dodeljena proračunska sredstva odobri pooblaščeni organ za izvajanje proračuna v okviru finančne perspektive.
Člen 16
Spremljanje in ocenjevanje
1. Komisija redno spremlja Celostni program in sodelovanje med državami članicami. Spremljanje vsebuje poročila iz odstavka 4 in posebne dejavnosti.
2. Komisija organizira redno neodvisno zunanje ocenjevanje Celostnega programa.
3. Države članice Komisiji do 30. junija 2010 in 30. junija 2015predložijo poročila o izvajanju in vplivih Celostnega programa.
4. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:
|
a) |
vmesno ocenjevalno poročilo o doseženih rezultatov in o kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja Celostnega programa do 31. marca 2011; |
|
b) |
sporočilo o nadaljnjem poteku Celostnega programa do 31. decembra 2011; |
|
c) |
poročilo o naknadni oceni do 31. marca 2016. |
NASLOV II
POSEBNI PROGRAMI
Poglavje I
Program Comenius
Člen 17
Dostop do programa Comenius
Znotraj okvira Celostnega programa je program Comenius namenjen:
|
a) |
učencem predšolske in šolske izobrazbe do konca srednje izobrazbe; |
|
b) |
šolam, ki jih določijo države članice; |
|
c) |
učiteljskemu, podpornemu in upravnemu osebju teh šol; |
|
d) |
združenjem in predstavnikom udeleženih v šolski izobrazbi; |
|
e) |
javnim in zasebnim organizacijam, ki so odgovorne za organiziranje in izvajanje izobraževanja na lokalnih, regionalnih in nacionalnih ravneh; |
|
f) |
raziskovalnim centrom in organom, ki se ukvarjajo z vseživljenjskim učenjem; |
|
g) |
visokošolskim ustanovam. |
Člen 18
Operativni cilji
Kot dodatek ciljem Celostnega programa iz člena 1 in člena 2 so operativni cilji programa Comenius:
|
a) |
spodbujanje konvergence izobraževalnih sistemov držav članic v smeri višjsih standardov kakovosti, zlasti prek izmenjave in razširjanja dobre prakse; |
|
b) |
povečanje količine in izboljšanje kakovosti izmenjav učencev in učiteljskega osebja v različnih državah članicah; |
|
c) |
povečanje količine in izboljšanje kakovosti partnerstev med šolami v različnih državah članicah, tako da bi bil vsaj en učenec od petnajstih vključen v skupne izobraževalne dejavnosti v obdobju programa; |
|
d) |
spodbujanje učenja tujih jezikov, to je drugega ali dodatnega tujega jezika; |
|
e) |
krepitev kakovosti in evropske razsežnosti usposabljanja učiteljev; |
|
f) |
izboljšanje pedagoških pristopov in upravljanja šol. |
Člen 19
Dejavnosti
1. Program Comenius lahko podpira naslednje dejavnosti:
|
a) |
mobilnost posameznikov iz člena 5(1)(a). Pri urejanju ali podpiranju organiziranja take mobilnosti bodo sprejeti ustrezni pripravljalni ukrepi, zagotovljen pa bo tudi zadosten nadzor in podpora za mlade osebe v mobilnosti. Taka mobilnost lahko vključuje:
|
|
b) |
razvijanje partnerstev iz člena 5(1)(b) med
|
|
c) |
večstranske projekte sodelovanja iz člena 5(1)(e). Vključujejo lahko projekte, ki so namenjeni:
|
|
d) |
omrežja iz člena 5(1)(e). Vključujejo lahko omrežja, ki so namenjena:
|
|
e) |
drugim pobudam, ki so namenjene spodbujanju ciljev programa Comenius iz člena 5(1)(h) („spremljevalni ukrepi“). |
2. Operativne podrobnosti dejavnosti iz odstavka 1 se določijo v skladu s postopkom iz člena 10(2).
Člen 20
Proračun
Vsaj 85 % proračuna programa Comenius je namenjenih podpiranju mobilnosti iz člena 19(1)(a) in za partnerstva Comenius iz člena 19(1)(b).
Člen 21
Izvedbeni ukrepi
1. Ukrepe, potrebne za izvajanje programa Comenius v zvezi s spodaj navedenimi zadevami, sprejme Komisija v skladu postopkom upravljanja iz člena 10(2):
|
a) |
letni delovni načrt; |
|
b) |
letni proračun in razporeditev sredstev med različnimi dejavnostmi programa Comenius; |
|
c) |
splošne smernice za izvajanje programa Comenius, merila izbora in postopki; |
|
d) |
razporeditev sredstev med države članice za dejavnosti, ki jih upravlja postopek nacionalne agencije iz Priloge; |
|
e) |
sporazume za spremljanje in ocenjevanje programa in za razširjanje in prenos rezultatov. |
2. Ukrepi, potrebni za izvajanje programa Comenius v zvezi z vsemi zadevami, razen tistimi, ki so navedene v odstavku 1, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).
Poglavje II
Program Erasmus
Člen 22
Dostop do programa Erasmus
Znotraj okvira Celostnega programa je program Erasmus namenjen:
|
a) |
študentom in pripravnikom ki se udeležujejo vseh oblik visoke izobrazbe in nadaljevalnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja (ravni 5 in 6 ISCED); |
|
b) |
visokošolskim ustanovam, ki jih določijo države članice; |
|
c) |
učiteljskemu in upravnemu osebju teh ustanov; |
|
d) |
združenjem in predstavnikom oseb, vključenih v visoko šolstvo, vključno z ustreznimi združenji študentov, univerz in učiteljev/vodij usposabljanja; |
|
e) |
podjetjem, socialnim partnerjem in drugim predstavnikom poklicnega življenja; |
|
f) |
javnim in zasebnim organizacijam, ki so odgovorne za organiziranje in izvajanje izobraževanja in usposabljanja na lokalnih in regionalnih ravneh; |
|
g) |
raziskovalnim centrom in organom, ki se ukvarjajo z vseživljenjskim učenjem. |
Člen 23
Operativni cilji
Kot dodatek ciljem Celostnega programa iz člena 1 in člena 2 so operativni cilji programa Erasmus:
|
a) |
povečanje količine in izboljšanje kakovosti mobilnosti študentov in učiteljskega osebja po Evropi, da bi do leta 2011 pod okriljem programa Erasmus in njegovih predhodnikov v študentski mobilnosti sodelovalo vsaj 3 milijone posameznikov; |
|
b) |
povečanje količine in izboljšanje kakovosti večstranskega sodelovanja med visokošolskimi ustanovami po Evropi; |
|
c) |
povečanje stopnje zbliževanja kvalifikacij visokega izobraževanja in nadaljevalnega poklicnega izobraževanja, pridobljenega v Evropi; |
|
d) |
spodbujanje sodelovanja med visokošolskimi ustanovami in podjetji. |
Člen 24
Dejavnosti
1. Program Erasmus lahko podpira naslednje dejavnosti:
|
a) |
mobilnost posameznikov iz člena 5(1)(a). Taka mobilnost lahko vključuje:
|
Podpora je lahko dodeljena tudi matičnim ali gostiteljskim visokošolskim ustanovam ali podjetjem za dejavnosti, ki zagotavljajo kakovost vseh stopenj programov mobilnosti, vključno s pripravljalnimi in izpopolnjevalnimi jezikovnimi tečaji ;
|
b) |
skupne projekte iz člena 5(1)(e), ki se med drugim osredotočajo na inovacijo in eksperimentiranje na omenjenih področjih, ki so navedena v posebnih in operativnih ciljih; |
|
c) |
omrežja iz člena 5(1)(e), ki delujejo pod okriljem konzorcijev visokošolskih ustanov in predstavljajo disciplinarno ali med-disciplinarno področje (tematska omrežja Erasmus), ki so namenjena razvijanju novih konceptov učenja in sposobnosti. Taka omrežja lahko vključujejo predstavnike drugih javnih organov, podjetij ali združenj; |
|
d) |
drugim pobudam, ki so namenjene spodbujanju ciljev programa Erasmus iz člena 5(1)(h) („spremljevalni ukrepi“). |
2. Posamezniki, ki sodelujejo v mobilnosti iz odstavka 1 (a) (i) („študenti Erasmus“), so lahko:
|
a) |
študenti visokošolskih ustanov, ki po koncu najmanj prvega letnika študija preživijo študijsko obdobje v drugi državi članici v okviru mobilnosti programa Erasmus, ne glede na to, ali jim je bila podeljena denarna pomoč tega programa. Taka obdobja se v celoti priznajo s skladu s sporazumi med ustanovami med matičnimi in gostiteljskimi ustanovami. Gostiteljske ustanove takim študentom ne zaračunavajo šolnin; |
|
b) |
študenti programov Joint Masters v državi, v kateri niso diplomirali; |
|
c) |
študenti visokošolskih ustanov, ki opravljajo prakso v podjetjih , javnih organih ali centrih za usposabljanje. |
3. Operativne podrobnosti dejavnosti iz odstavka 1 se določijo v skladu s postopkom iz člena 10(2).
Člen 25
Proračun
Vsaj 85 % proračuna programa Erasmus je namenjeno podpiranju mobilnosti v skladu s členom 24(1)(a).
Člen 26
Izvedbeni ukrepi
1. Ukrepe, potrebne za izvajanje programa Erasmus v zvezi s spodaj navedenimi zadevami, sprejme Komisija v skladu postopkom upravljanja iz člena 10(2):
|
a) |
letni delovni načrt; |
|
b) |
letni proračun in razporeditev sredstev med različnimi dejavnostmi programa Erasmus; |
|
c) |
splošne smernice za izvajanje programa Erasmus, merila izbora in postopki; |
|
d) |
razporeditev sredstev med države članice za dejavnosti, ki jih upravlja postopek nacionalne agencije iz Priloge; |
|
e) |
sporazume za spremljanje in ocenjevanje programa in za razširjanje in prenos rezultatov. |
2. Ukrepi, potrebni za izvajanje programa Erasmus v zvezi z vsemi zadevami, razen tistimi, ki so navedene v odstavku 1, se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).
Poglavje III
Program Leonardo da Vinci
Člen 27
Dostop do programa Leonardo da Vinci
Znotraj okvira Celostnega programa je program Leonardo da Vinci namenjen:
|
a) |
mladim osebam, ki se udeležujejo vseh oblik poklicnega izobraževanja in usposabljanja do konca višje srednje izobrazbe (do ravni 3 ISCED); |
|
b) |
učečim se v nadaljevalnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju (raven 4 ISCED); |
|
c) |
osebam na trgu dela; |
|
d) |
ponudnikom poučevanja na področjih, ki jih pokriva program Leonardo da Vinci; |
|
e) |
učiteljskemu in upravnemu osebju teh ponudnikov poučevanja; |
|
f) |
združenjem in predstavnikom udeleženih v poklicnem izobraževannu in usposabljanju, vključno z združenji pripravnikov, staršev in učiteljev; |
|
g) |
podjetjem, socialnim partnerjem in drugim predstavnikom poklicnega življenja, vključno s trgovskimi zbornicami in drugimi trgovskimi organizacijami; |
|
h) |
organom, ki ponujajo storitve usmerjanja, svetovanja in obveščanja v zvezi s katerim koli vidikom vseživljenjskega učenja; |
|
i) |
osebam in organom, zadolženim za sisteme in politike katerega koli vidika vseživljenjskega učenja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni; |
|
j) |
raziskovalnim centrom in organom, ki se ukvarjajo z vseživljenjskim učenjem; |
|
k) |
nepridobitnim organizacijam, prostovoljnim organizacijam in NVO. |
Člen 28
Operativni cilji
Kot dodatek ciljem Celostnega programa iz člena 1 in člena 2 so operativni cilji programa Leonardo da Vinci:
|
a) |
povečanje količine in izboljšanje kakovosti mobilnosti po Evropi za ljudi, ki se udeležujejo začetnega poklicnega izobraževanja (na primer kombinirano začetno poklicno usposabljanje, ki vključuje usposabljanje iz člena 3(8)) in usposabljanja ter nadaljevalnega usposabljanja, tako da bi se število praks v podjetjih povišalo na vsaj 150 000 na leto do konca Celostnega programa. Posamezno sodelovanje pripravnikov v programih mobilnosti je treba zagotoviti v vsaki državi članici ; |
|
b) |
povečanje količine in izboljšanje kakovosti sodelovanja med ponudniki učenja, podjetji, socialnimi partnerji ter drugimi ustreznimi organi v Evropi; |
|
c) |
spodbujanje razvoja inovativnih praks na področjih začetnega in nadaljevalnega usposabljanja in njihov prenos, vključno s prenosom iz ene države v ostale; |
|
d) |
izboljšanje preglednosti in priznanje usposobljenosti ter sposobnosti, vključno s tistimi, ki so pridobljene z neformalnim in informalnim učenjem; |
|
e) |
olajšanje ukrepov, ki poskušajo v kakovostnem in količinskem smislu izboljšati možnosti razporeditve za mlade, ki so v izmenično začetno poklicno usposabljanje vključeni na podlagi pogodbe o zaposlitvi. |
Člen 29
Dejavnosti
1. Program Leonardo da Vinci lahko podpira naslednje dejavnosti:
|
a) |
mobilnost posameznikov iz člena 5(1)(a). Pri urejanju ali podpiranju organiziranja take mobilnosti se sprejmejo potrebni pripravljalni ukrepi in zagotovi zadosten nadzor in podpora osebam v mobilnosti. Taka mobilnost lahko vključuje:
|
|
b) |
partnerstva iz člena 5(1)(b), ki se osredotočajo na teme vsestranskega interesa sodelujočih organizacij; |
|
c) |
večstranske projekte iz člena 5(1)(c), še posebej tiste, ki stremijo k izboljšanju sistemov usposabljanja prek prenosa inovacij, vključno z jezikovnim, kulturnim in pravnim prilagajanjem nacionalnim potrebam po inovativnih izdelkih in postopkih, razvitih v različnih kontekstih; |
|
d) |
večstranske projekte iz člena 5(1)(e), ki so namenjeni izboljšanju sistemov usposabljanja prek razvijanja in prenosa inovacij in dobre prakse; |
|
e) |
tematska omrežja strokovnjakov in organizacij in člena 5(1)(e), ki delajo na posebnih temah, povezanih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem; |
|
f) |
drugim pobudam, ki so namenjene spodbujanju ciljev programa Leonardo da Vinci iz člena 5(1)(h) („spremljevalni ukrepi“). |
2. Operativne podrobnosti takih dejavnosti se določijo v skladu s postopkom iz člena 10(2).
Člen 30
Proračun
Vsaj 75 % proračuna programa Leonardo da Vinci je namenjeno podpiranju mobilnosti in partnerskega sodelovanja v skladu s členoma 29(1)(a) in (b) .
Člen 31
Izvedbeni ukrepi
1. Ukrepe, potrebne za izvajanje programa Leonardo da Vinci v zvezi s spodaj navedenimi zadevami, sprejme Komisija v skladu postopkom upravljanja iz člena 10(2).
|
a) |
letni delovni načrt; |
|
b) |
letni proračun in razporeditev sredstev med različnimi dejavnostmi programa Leonardo da Vinci; |
|
c) |
splošne smernice za izvajanje programa Leonardo da Vinci, merila izbora in postopke; |
|
d) |
razporeditev sredstev med države članice za dejavnosti, ki jih upravlja postopek nacionalne agencije iz Priloge; |
|
e) |
sporazume za spremljanje in ocenjevanje programa ter za razširjanje in prenos rezultatov. |
2. Ukrepi, potrebni za izvajanje programa Leonardo da Vinci v zvezi z vsemi zadevami, razen tistimi, ki so navedene v odstavku 1, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).
Poglavje IV
Program Grundtvig
Člen 32
Dostop do programa Grundtvig
Znotraj okvira Celostnega programa je program Grundtvig namenjen:
|
a) |
učečim se v izobraževanju odraslih; |
|
b) |
ponudnikom učenja v izobraževanju odraslih; |
|
c) |
učiteljskemu in upravnemu osebju teh ponudnikov učenja ter drugim organizacijam, ki so del izobraževanja odraslih; |
|
d) |
ustanovam, ki so del začetnega ali nadaljevalnega usposabljanja osebja v izobraževanju odraslih; |
|
e) |
združenjem in predstavnikom udeleženih v izobraževanju odraslih, vključno z združenji učencev in učiteljev; |
|
f) |
organom, ki ponujajo storitve usmerjanja, svetovanja in obveščanja v zvezi s katerim koli vidikom izobraževanja odraslih; |
|
g) |
osebam in organom, zadolženim za sisteme in politike katerega koli vidika izobraževanja odraslih na lokalni, regionalni in nacionalni ravni; |
|
h) |
raziskovalnim centrom in organom, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih; |
|
i) |
podjetjem; |
|
j) |
nepridobitnim organizacijam, prostovoljnim organizacijam in NVO; |
|
k) |
visokošolskim ustanovam. |
Člen 33
Operativni cilji
Kot dodatek ciljem Celostnega programa iz člena 1 in člena 2 so operativni cilji programa Grundtvig:
|
a) |
povečanje količine in izboljšanje kakovosti mobilnosti po Evropi za ljudi, ki se udeležujejo izobraževanja odraslih, tako da bi bilo do leta 2013 mobilnih vsaj 25 000 posameznikov letno; |
|
b) |
povečanje količine in izboljšanje kakovosti sodelovanja med organizacijami, ki so del izobraževanja odraslih znotraj celotne Evrope; |
|
c) |
spodbujanje razvoja inovativnih praks v izobraževanju odraslih , potrdil o ravni usposobljenosti in predhodno pridobljenih poklicnih izkušnjah, pa tudi njihovega prenosa, med drugim iz sodelujoče države v druge; |
|
d) |
zagotavljanje, da osebe iz ranljivih družbenih skupin in obrobnih družbenih okolij, še posebej starejše osebe in osebe, ki so zapustile izobraževanje brez osnovnih kvalifikacij ali so nezadostno pismene , dobijo alternativne in lahko dostopne priložnosti za udeležbo v izobraževanju odraslih; |
|
e) |
izboljšanje pedagoških pristopov in upravljanje organizacij za izobraževanje odraslih. |
Člen 34
Dejavnosti
1. Program Grundtvig lahko podpira naslednje dejavnosti:
|
a) |
mobilnost posameznikov iz člena 5(1)(a). Pri urejanju ali podpiranju organiziranja take mobilnosti se sprejmejo potrebni pripravljalni ukrepi in zagotovi zadosten nadzor in podpora osebam v mobilnosti. Taka mobilnost lahko obsega obiske, prakse, pomočniške dejavnosti in izmenjave za sodelujoče v for malnem in neformalnem izobraževanju odraslih, vključno z usposabljanjem in poklicnim razvojem osebja v izobraževanju odraslih; |
|
b) |
partnerstva iz člena 5(1)(b), poznana pod imenom „partnerstva učenja Grundtvig“, ki se osredotočajo na teme vsestranskega interesa sodelujočih organizacij; |
|
c) |
večstranske projekte iz člena 5(1)(e), ki so namenjeni izboljšanju sistemov izobraževanja odraslih prek razvijanja in prenosa inovacij in dobre prakse; |
|
d) |
tematska omrežja strokovnjakov in organizacij in člena 5(1)(e), poznana pod imenom „omrežja Grundtvig“, ki se osredotočajo na;
|
|
e) |
druge pobude, ki so namenjene spodbuuannu ciljev programa Grundtvig iz člena 5(1)(h) („spremljevalni ukrepi“). |
2. Operativne podrobnosti takih dejavnosti se določijo v skladu s postopkom iz člena 10(2).
Člen 35
Proračun
Vsaj 60 % proračuna programa Grundtvig je namenjenih podpiranju mobilnosti in partnerstev v skladu s členom 34(1)(a) in (b).
Člen 36
Izvedbeni ukrepi
1. Ukrepe, potrebne za izvajanje programa Grundtvig v zvezi s spodaj navedenimi zadevami, sprejme Komisija v skladu postopkom upravljanja iz člena 10(2):
|
a) |
letni delovni načrt; |
|
b) |
letni proračun in razporeditev sredstev med različnimi dejavnostmi programa Grundtvig; |
|
c) |
splošne smernice za izvajanje programa Grundtvig, merila izbora in postopki; |
|
d) |
razporeditev sredstev med države članice za dejavnosti, ki jih upravlja postopek nacionalne agencije iz Priloge; |
|
e) |
sporazume za spremljanje in ocenjevanje programa in za razširjanje in prenos rezultatov. |
2. Ukrepi, potrebni za izvajanje programa Grundtvig v zvezi z vsemi zadevami, razen tistimi, ki so navedene v odstavku 1, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).
Poglavje V
Transverzalni program
Člen 37
Operativni cilji
Kot dodatek splošnim ciljem Celostnega programa iz člena 1 in člena 2 so operativni cilji Transverzalnega programa:
|
a) |
podpiranje razvoja politik na evropskem nivoju na področju vseživljenjskega učenja, zlasti v kontekstu postopkov v Lizboni, Bologni in Kobanhavnu in njihovih naslednikov; |
|
b) |
zagotavljanje zadostne količine primerljivih podatkov, statistik in analiz za podlago razvoju politike učenja; |
|
c) |
spremljanje napredka v smeri splošnih in posameznih ciljev vseživljenjskega učenja in identificiranje področij posebne pozornosti; |
|
d) |
spodbujanje učenja jezikov in podpiranje jezikovne raznolikosti v državah članicah; |
|
e) |
podpiranje razvijanja inovativnih vsebin, storitev, pedagogike in prakse za vseživljenjsko učenje, ki temeljijo na informacijski in komunikacijski tehnologiji; |
|
f) |
zagotavljanje primernega priznanja in prikazovanja rezultatov Celostnega programa ter njihovega vključevanja v širšem smislu. |
Člen 38
Dejavnosti
1. V sklopu ključne dejavnosti iz člena 2(2)(a) so lahko podprte tudi naslednje dejavnosti:
|
a) |
mobilnost posameznikov iz člena 5(1)(a), vključno s študijskimi obiski za strokovnjake in uradnike, ki jih določijo nacionalni, regionalni in lokalni organi, za direktorje ustanov za izobraževanje in usposabljanje ter storitve usmerjanja in potrjevanje pridobljenih izkušenj , in za socialne partnerje; |
|
b) |
večstranski projekti iz člena 5(1)(e), ki so namenjeni pripravi in testiranju predlogov politike, ki se razvijajo na ravni Skupnosti; |
|
c) |
omrežja za večstransko sodelovanje iz člena 5(1)(e), sestavljena iz strokovnjakov in/ali ustanov, ki sodelujejo pri političnih zadevah. Taka omrežja lahko vključujejo:
|
|
d) |
opazovanje in analizo politik in sistemov na področju vseživljenjskega učenja iz člena 5(1)(f), ki lahko vključujejo:
|
|
e) |
dejavnosti za podporo preglednosti in priznanju kvalifikacij in sposobnosti, vključno s tistimi, ki so pridobljene prek neformalne in informalne izobrazbe, podatki in usmerjanje na področju mobilnosti v namene učenja, in sodelovanje pri zagotavljanju kakovosti iz člena 5(1)(f), ki lahko vključuje:
|
|
f) |
druge pobude iz člena 5(1)(h) („spremljevalni ukrepi“), ki so namenjeni spodbujanju ciljev ključne dejavnosti iz člena 2(2)(a). |
2. Naslednje strateške dejavnosti, ki so zasnovane za oskrbovanje potreb poučevanja in učenja v več kot enem življenjskem obdobju, so lahko podprte v sklopu ključne dejavnosti iz člena 2(2)(b):
|
a) |
večstranski projekti iz člena 5(1)(e), ki so med drugim namenjeni:
|
|
b) |
omrežja iz člena 5(1)(e) na področju učenja jezikov in jezikovne raznolikosti; |
|
c) |
druge pobude, skladne s cilji Celostnega programa, iz člena 5(1)(h), vključno z dejavnostmi, ki naredijo učenje jezikov privlačnejše prek javnih občil in/ali trženja, oglaševalskih ter obveščevalnih kampanj, kakor tudi prek konferenc, študij in statističnih pokazateljev na področju učenja jezikov in jezikovne raznolikosti. |
3. V sklopu ključne dejavnosti iz člena 2(2)(c) so lahko podprte naslednje dejavnosti:
|
a) |
večstranski projekti iz člena 5(1)(e), ki so namenjeni razvijanju in porazdelitvi inovativnih metod. vsebin, storitev in okolij; |
|
b) |
omrežja iz člena 5(1)(e), ki so namenena skupni rabi in izmenjavi znanja, izkušenj in dobre prakse; |
|
c) |
drugim dejavnostim, ki so namennene izboljšanju politike in prakse vseživljenjskega učenja iz člena 5(1)(f), ki lahko vsebujejo mehanizme ocenjevanja, opazovanja, primerjalne analize, izboljšanja kakovosti in analizo trendov glede tehnologije in pedagogike. |
4. V sklopu ključne dejavnosti iz člena 2(2)(d) so lahko podprte naslednje dejavnosti:
|
a) |
večstranski in nacionalni projekti iz člena 5(1)(d); |
|
b) |
večstranski projekti iz člena 5(1)(e), ki so med drugim namenjeni:
|
|
c) |
ustanovitev referenčnega materiala iz člena 5(1)(f), ki lahko vsebuje zbirko ustreznih statističnih podatkov in študij na področju razširjanja ter izkoriščanja rezultatov in izmenjavi dobre prakse. |
Člen 39
Izvedbeni ukrepi
1. Ukrepe, potrebne za izvajanje transverzalnega programa v zvezi s spodaj navedenimi zadevami, sprejme Komisija v skladu postopkom upravljanja iz člena 10(2):
|
a) |
letni delovni načrt in merila ter postopke izbiranja; |
|
b) |
letni proračun in razporeditev sredstev med različnimi dejavnostmi transverzalnega programa; |
|
c) |
smernice izvajanja transverzalnega programa in njegove ključne dejavnosti; |
|
d) |
razporeditev sredstev med države članice za dejavnosti, ki jih upravlja postopek nacionalne agencije iz Priloge; |
|
e) |
sporazume za spremljanje in ocenjevanje programa in za razširjanje ter prenos rezultatov. |
2. Ukrepi, potrebni za izvajanje transverzalnega programa v zvezi z vsemi zadevami, razen tistimi, ki so navedene v odstavku 1, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).
Poglavje VI
Program Jean Monnet
Člen 40
Dostop do programa Jean Monnet
Znotraj okvira Celostnega programa in Priloge je program Jean Monnet namenjen:
|
a) |
študentom in raziskovalcem na področju evropske integracije v vseh oblikah visokega izobraževanja (ravni 5 in 6 ISCED) znotraj in zunaj skupnosti; |
|
b) |
visokošolskim ustanovam znotraj in zunaj Skupnosti; |
|
c) |
učiteljskemu in upravnemu osebju teh ustanov; |
|
d) |
združenjem in predstavnikom udeleženih v izobraževanje in usposabljanje znotraj in zunaj Skupnosti; |
|
e) |
javnim in zasebnim organizacijam, ki so odgovorne za organiziranje in izvajanje izobraževanja ter usposabljanja na lokalnih in regionalnih ravneh; |
|
f) |
raziskovalnim centrom in organom, ki se ukvarjajo s temami evropske integracije znotraj in zunaj Skupnosti. |
Člen 41
Operativni cilji
Kot dodatek splošnim ciljem Celostnega programa iz člena 1 in člena 2 so operativni cilji programa Jean Monnet:
|
a) |
spodbujanje odličnosti v učenju, raziskovanju in razmišljanju na področju študij o evropski integraciji v visokošolskih ustanovah znotraj in zunaj Skupnosti; |
|
b) |
okrepitev znanja in zavesti o temah evropske integracije med strokovnimi akademiki in evropskimi državljani na splošno; |
|
c) |
podpiranja ključnih evropskih ustanov, ki se ukvarjajo s temami evropske integracije; |
|
d) |
podpiranje obstoja visoko kakovostnih evropskih združenj, ki so dejavna na področjih izobraževanja in usposabljanja. |
Člen 42
Dejavnosti
1. V sklopu ključne dejavnosti iz člena 2(3)(a) so lahko podprte tudi naslednje dejavnosti:
|
a) |
večstranski in nacionalni projekti iz člena 5(1)(d), ki lahko vključujejo:
|
|
b) |
večstranske projekte in omrežja iz člena 5(1)(e), ki lahko vključujejo podporo za ustanovitev večstranskih raziskovalnih skupin na področju evropske integracije. |
2. Operativne donacije iz člena 5(1)(g) v podporo določenih operativnih in upravnih stroškov naslednjih ustanov, katerih cilj je evropski interes, so lahko dodeljene v sklopu ključne dejavnosti iz člena 2(3)(b):
|
(a) |
Kolegij Evrope (univerzi v Brugesu in Natolinu); |
|
(b) |
Evropski univerzitetni institut, Firence; |
|
(c) |
Evropski institut za javno upravo, Maastricht; |
|
(d) |
Akademija evropskega prava, Trier; |
|
(e) |
Evropski inštitut univerze v Posarju; |
|
f) |
Mednarodno središče za evropsko izobraževanje (CIFE), Nica; |
|
(g) |
Evropski meduniverzitetni center za človekove pravice in demokratizacijo, Benetke; |
|
(h) |
Evropska agencija za razvoj izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, Middelfart. |
3. V sklopu ključne dejavnosti iz člena 2(3)(c) so operativne donacije iz člena 5(1)(g) lahko dodeljene za poravnavo nekateri operativnih in upravnih stroškov evropskih ustanov ali združenj, ki delujejo na področjih izobraževanja in usposabljanja. Ustanove, ki so upravičene do takšnih donacij za poslovanje, bodo izbrane na podlagi javnega razpisa za oddajo predlogov.
4. Donacije se podeljujejo na letni osnovi ali obnovljivi osnovi znotraj okvira partnerskega sporazuma s Komisijo.
Člen 43
Proračun
Vsaj 25 % proračuna programa Jean Monnet je namenjeno podpori ključne dejavnosti iz člena 2(3)(a), vsaj 48 % ključni dejavnosti iz člena 2(3)(b) in vsaj 17 % ključni dejavnosti iz člena 2(3)(c).
Člen 44
Izvedbeni ukrepi
1. Ukrepe, potrebne za izvajanje programa Jean Monnet v zvezi s spodaj navedenimi zadevami, sprejme Komisija v skladu postopkom upravljanja iz člena 10(2):
|
a) |
letni delovni načrt in sodila in postopke izbiranja; |
|
b) |
letni proračun in razporeditev sredstev med različne dejavnosti programa Jean Monnet; |
|
c) |
smernice izvajanja programa Jean Monnet in njegove ključne dejavnosti; |
|
d) |
sporazume za spremljanje in ocenjevanje programa in za razširjanje ter prenos rezultatov. |
2. Ukrepi, potrebni za izvajanje programa Jean Monnet v zvezi z vsemi zadevami, razen tistimi, ki so navedene v odstavku 1, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).
NASLOV III
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 45
Prehodna določba
Dejavnosti, ki se začnejo izvajati 31. decembra 2006 ali prej na podlagi Sklepa št.1999/382/ES, Sklepa št. 253/2000/ES, Odločbe št. 2318/2003/ES, Sklepa št. 791/2004/ES ali Sklepa št. 2241/2004/ES, morajo biti v skladu s temi pravnimi akti, izjemoma pa bodo odbori, ki jih ti akti ustanavljajo, nadomeščeni z odborom, ki ga ustanavlja člen 10 tega sklepa.
Člen 46
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V ..., ...
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 221, 8.9.2005, str. 134 .
(2) UL C 164, 5.7.2005, str. 59 .
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2005.
(4) UL L 146, 11.6.1999, str. 33 . Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).
(5) UL L 28, 3.2.2000, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo (ES) št. 885/2004.
(6) UL L 345, 31.12.2003, str. 9.
(7) UL L 138, 30.4.2004, str. 31 .
(8) UL L 390, 31.12.2004, str. 6 .
(9) UL L 345, 31.12.2003, str. 1.
(10) UL C 163, 9.7.2002, str. 1.
(11) UL C 272 E, 13.11.2003, str. 449.
(12) UL C 13, 18.1.2003, str. 2 .
(13) UL C 293 E, 28.11.2002, str. 103.
(14) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(15) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8.2005, str. 3).
(16) UL C 172, 18.6.1999, str. 1.
(17) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(18) UL L 39, 13.2.1975, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2051/2004 (UL L 355, 1.12.2004, str. 1).
(19) UL L 131, 23.5.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1648/2003 (UL L 245, 29.9.2003, str. 22).
PRILOGA
UPRAVNE IN FINANČNE DOLOČBE
A. Upraven določbe
Postopki za predloge in izbor dejavnosti v okviru Celostnega programa so naslednji:
1. Postopek nacionalne agencije
1.1 Postopek 1
Naslednja dejanja, v sklopu katerih ustrezne nacionalne agencije sprejmejo odločitve o izboru, ureja „Postopek nacionalne agencije 1“:
|
a) |
nadnacionalno mobilnost oseb v vseživljenjskem učenju v Evropi iz člena 5(1)(a); |
|
b) |
dvostranska in večstranska partnerstva iz člena 5(1)(b); |
|
c) |
enostranske in nacionalne projekte iz člena 5(1)(d), če je njihovo financiranje urejeno s členom 38(4)(a). |
Prošnje za finančno pomoč, oddane v okviru teh dejavnosti, so poslane ustreznim nacionalnim agencijam, ki jih v skladu s členom 6(2)(b) določijo države članice. Nacionalne agencije naredijo izbor in dodelijo finančno pomoč vlagateljem v skladu s splošnimi smernicami, ki jih urejajo členi 9, 21, 26, 31, 36 in 39. Nacionalne agencije donacije razdelijo upravičencem znotraj ustreznih držav članic. Vsak partner v dvostranskem ali večstranskem partnerstvu prejme sredstva neposredno od ustrezne nacionalne agencije.
1.2 Postopek 2
Naslednjo dejavnost, v sklopu katere Komisija sprejema odločitve o izboru, ocenjevanje in pogodbene postopke pa opravijo ustrezne nacionalne agencije, sprejmejo odločitve o izboru, ureja „Postopek nacionalne agencije 2“:
|
— |
večstranske projekte iz člena 5(1)(c). |
Prošnje za finančno pomoč, oddane v okviru te dejavnosti, so poslane ustreznim nacionalnim agencijam, ki jih v skladu s členom 6(2)(b) določi država članica koordinatorja projekta. Nacionalna agencija države članice koordinatorja projekta izvede oceno prošenj in Komisiji odda seznam prošenj, ki se zdijo primerne. Na podlagi predlaganega seznama Komisija sprejme odločitve, po katerih nacionalna agencija dodeli ustrezno finančno pomoč izbranim prosilcem v skladu s splošnimi smernicami, ki bodo zastavljene v členu 31. Pred oddajo seznama Komisiji se mora nacionalna agencija države, v kateri je projekt koordiniran, povezati z agencijami držav vseh ostalih projektnih partnerjev. Nacionalne agencije donacije razporedijo med izbranimi koordinatorji projektov, ki so v ustreznih državah članicah, ti pa so odgovorni za razporejanje sredstev projektnim partnerjem.
2. Postopek Komisije
Naslednje dejavnosti, v okviru katerih so predlogi projektov oddani Komisiji in v okviru katerih Komisija sprejme odločitve, upravlja „postopek Komisije“:
|
a) |
enostranske in nacionalne projekte iz člena 5(1)(d), razen če je njihovo financiranje urejeno s členom 38(4)(a); |
|
b) |
večstranske projekte in omrežja iz člena 5(1)(e); |
|
c) |
opazovanje in analizo politik in sistemov na področju vseživljenjskega učenja, vzpostavitev referenčnih materialov, del katerih bodo tudi raziskave, statistične podatke, analize in pokazatelje ter dejanja v podporo preglednosti in priznavanja kvalifikacij in predhodnega učenja iz člena 5(1)(f); |
|
d) |
operativne donacije iz člena 5(1)(g); |
|
e) |
druge pobude, skladne s cilji Celostnega programa („spremljevalni ukrepi“) iz člena 5(1)(h). |
Prošnje za finančno pomoč, oddane v okviru teh dejavnosti, se napotijo Komisiji, ki opravi izbiranje in izbranim vlagateljem dodeli finančno pomoč v skladu s splošnimi smernicami, ki jih bodo vzpostavili členi 9, 21, 26, 31, 36, 39 in 44.
B. Finančne določbe
Komisija mora zagotoviti da so finančne in upravne zahteve za prejemnike donacij Celostnega programa sorazmerne z višino donacije. Komisija mora še posebej zagotoviti, da finančna pravila in zahteve za prošnje ter poročanje za mobilnost posameznikov in partnerstva ostanejo prijazne uporabnikom ter dovolj preproste, da ne bi onemogočale dostopa osebam z manj sredstvi in ustanovam ali organizacijam, ki z njimi sodelujejo.
Komisija nacionalnim agencijam posreduje merila v zvezi s postopki izbire in dodeljevanja donacij ter pogodbo, plačilom in revizijo za sredstva, s katerimi upravljajo. Ta merila upoštevajo višino donacij. Če donacije znašajo manj kot 25 000 EUR, se zagotovi poenostavljen sistem na vseh ravneh, ki zadevajo vlagatelje ali upravičence. Merila nacionalnim agencijam omogočijo, da določijo in omejijo podrobnosti, ki se zahtevajo od vlagateljev za donacije, in da izdajo pogodbe po podelitvi donacij na poenostavljeni osnovi, ki vključuje samo naslednje elemente:
|
— |
pogodbene strani, |
|
— |
trajanje pogodbe, ki ustreza obdobju upravičenosti za izdatke, |
|
— |
najvišji znesek dodeljenih sredstev, |
|
— |
kratek opis zajetih dejavnosti, |
|
— |
poročanje in zahteve po dostopu do pregleda. |
Nacionalnim agencijam tudi omogočijo, da dovolijo sofinanciranje s strani upravičencev v obliki prispevkov v naravi. Ti prispevki se preverijo, vendar niso podvrženi finančni oceni.
1. Dejavnosti, ki jih upravlja postopek nacionalne agencije
1.1 Sredstva Skupnosti, namenjena finančni podpori v okviru dejavnosti, ki jih upravlja postopek nacionalne agencije v skladu s točko 1 oddelka A te Priloge, se razdelijo med državami članicami v skladu z izračunom, ki ga določi Komisija v skladu s Členom 10(2), ki lahko vsebuje naslednje elemente:
|
a) |
najmanjši znesek, dodeljen posamezni državi članici, ki je določen v skladu s proračunsko dostopnostjo za zadevno dejavnost; |
|
b) |
ostanek je dodeljen različnim državam članicam na podlagi:
|
1.2 Tako razporejena Sredstva Skupnosti razdelijo nacionalne agencije v skladu s členom 6(2)(b).
1.3 Komisija v sodelovanju z državami članicami sprejme potrebne ukrepe za spodbujanje uravnovešenega sodelovanja na ravni Skupnosti, na nacionalni in, kjer če je primerno, na regionalni ravni ter; kjer je primerno, med različnimi področji študija. Dodeljena količina za te ukrepe ne sme presegati 5 % letnega proračuna za financiranje posamezne od zadevnih dejavnosti.
2. Določanje upravičencev
Ustanove iz člena 42(2) tega sklepa so s tem določene kot upravičenke donacij v okviru Celostnega programa v skladu s členom 168 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.
Sestavne nacionalne enote omrežja nacionalnih informacijskih centrov o akademskem priznavanju diplom, omrežja Eurydice, omrežja Euroguidance, nacionalne referenčne točke za poklicne kvalifikacije in nacionalni centri Europass delujejo kot instrumenti za izvajanje programa na nacionalni ravni, v skladu z določbami člena 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in člena 38 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.
3. Vrste upravičencev
V skladu s členom 114(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 so lahko prejemniki donacij fizične osebe. Take donacije so lahko v obliki štipendij.
4. Pavšalne donacije, stroški na enoto in nagrade
Pavšalne donacije in/ali stroški na enoto, določeni s členom 181(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, so lahko uporabljeni v primeru dejavnosti iz člena 5.
Pavšalne donacije se lahko porabijo največ do 25 000 EUR na donacijo. Lahko se kombinirajo z največ 100 000 EUR ali porabijo skupaj s stroški na enoto.
Komisija lahko podeli nagrade, povezane z dejavnostmi znotraj okvira Celostnega programa.
5. Javni ponudniki učenja
Vse šole in visokošolske ustanove, ki so jih določile države članice, ter vse ponudnike učenja, ki so v zadnjih dveh letih prejeli več kot 50 % letnih dohodkov iz javnih virov ali ki jih nadzirajo javni organi ali njihovi predstavniki, Komisija obravnava, kot da imajo potrebne finančne, strokovne in upravne zmogljivosti, skupaj s potrebno finančno stabilnostjo za izvajanje projektov v skladu s tem programom; ne da bi jim bilo treba zagotoviti nadaljnjo dokumentacijo, da to izkažejo.
6. Organi, ki sledijo ciljem splošnega evropskega interesa
Operativne donacije, ki so dodeljene znotraj tega programa organom, ki si prizadevajo dosegati cilje v splošnem evropskem interesu iz člena 162 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, v skladu s členom 113(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, ne bodo obnovljene po načelu postopnega zniževanja.
7. Poklicne sposobnosti in kvalifikacije vlagatelja
Komisija se lahko v skladu s členom 176(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 odloči, ali imajo določene kategorije vlagateljev poklicne sposobnosti in kvalifikacije, potrebne za izpolnitev zastavljenih dejavnosti ali delovnega načrta.
8. Sodelovanje partnerjev iz tretjih držav
Partnerji iz tretjih držav lahko sodelujejo v večstranskih projektih, omrežjih ali partnerstvih v skladu z določbami člena 15(2) po presoji Komisije ali zadevne nacionalne agencije. Odločitev o podpori takih partnerjev temelji na stopnji dodane vrednosti na evropskem nivoju, ki najverjetneje izhaja iz njihovega sodelovanj v zadevnem projektu, omrežju ali partnerstvu.
9. Najmanjši dodeljeni zneski
V skladu s členom 15 so najnižji zneski, dodeljeni sektorskim programom, povezani s finančnim načrtom tega člena.
Comenius 12 %
Erasmus 41 %
Leonardo da Vinci 23 %
Grundtvig 3 %
10. Nacionalne agencije
Finančna pomoč Skupnosti je namenjena podpori dejavnosti nacionalnih agencij, ki jih ustanovijo ali določijo države članice v skladu s členom 6(2)(b). Taka pomoč je lahko v obliki operativnih donacij in ne sme presegati 50 % skupnih upravičenih stroškov odobrenega delovnega programa nacionalne agencije.
V skladu s členom 38(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 so iz funkcij nacionalne agencije v tretjih državah, ki sodelujejo v Celostnem programu v skladu s členom 7(1), lahko odstranjeni organi javnega sektorja ali zasebne pravne osebe, ki opravljajo javne storitve, ki jih ureja zakonodaja zadevne države.
V skladu z načelom sorazmernosti bodo zahteve certificiranja in poročanja ostale na čim nižji možni ravni.
11. Tehnična pomoč
Proračunski profil Celostnega programa lahko pokriva tudi stroške pripravljalnih dejavnosti, spremljanja, nadzora, pregledov in ocenjevanja, ki so neposredno potrebne za izvajanje programa in doseganje njegovih ciljev. Ti lahko še posebej vključujejo študije, sestanke, dejavnosti obveščanja, publikacije, stroške tehnične in upravne pomoči, h katerim se lahko Komisija zateče pri izvajanju programa.
12. Določbe za boj proti goljufijam
Odločitve Komisije po členih 9, 21, 26, 31, 36, 39 in 44, pogodbe in sporazumi, ki iz njih izvirajo, kakor tudi sporazumi s sodelujočimi tretjimi državami, še posebej urejajo nadziranje in finančni nadzor s strani Komisije (ali pooblaščenega predstavnika), vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) ter revizijo Računskega sodišča, po potrebi na kraju samem. Pod takim nadzorom so lahko nacionalne agencije, pa tudi, kjer je to potrebno, prejemniki donacij.
Upravičenec donacije hrani vso dodatno dokumentacijo in jo da na razpolago Komisiji, vključno z revidiranimi izkazi stanja glede odhodkov v letu prejema donacije za obdobje pet let po zadnjem plačilu. Upravičenec donacije poskrbi, da je dodatna dokumentacija, ki je v rokah partnerjev ali članov, po potrebi na voljo Komisiji.
Komisija lahko izvede pregled porabe donacije neposredno s strani lastnega osebja ali katerega koli izbranega, za to usposobljenega organa. Do takih pregledov lahko pride kadar koli med trajanjem sporazuma ali v obdobju petih let od datuma plačila bilance. Kjer je to primerno, lahko Komisija na podlagi ugotovitev pregleda sprejme odločitev o vračilu.
Uslužbenci Komisije in zunanje osebje, ki jih pooblasti Komisija, imajo ustrezen dostop, še posebej do prostorov upravičenca in vseh podatkov, vključno s podatki v elektronski obliki, potreben za opravljanje takih pregledov.
Računsko sodišče in OLAF imajo enake pravice, še posebej pravico do dostopa, kot Komisija.
Komisija lahko tudi izvede nadzor na kraju samem in preglede v okviru tega programa v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (1) .
Za dejavnosti Skupnosti, ki se financirajo po tem sklepu, pojem nepravilnost iz člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (2) pomeni vsako kršitev določb prava Skupnosti ali vsako neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, zaradi dejanja ali opustitve s strani pravne osebe, ki je ali bi lahko bila kot neupravičena postavka porabe v škodo splošnemu proračunu Evropske unije ali proračunom, ki jih ta upravlja.
P6_TA(2005)0396
Program „Mladi v akciji“ ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju programa „MLADI V AKCIJI“ za obdobje 2007-2013 (KOM(2004)0471 — C6-0096/2004 — 2004/0152(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0471) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 149(4) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0096/2004), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0263/2005), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poudarja, da so odobrena sredstva, predvidena v predlogu Komisije za obdobje po letu 2006, zgolj okvirna in pogojena s sklepom o naslednjem večletnem finančnem načrtu; |
|
3. |
poziva Komis o, ko bo sprejet naslednji večletni finančni načrt, da poda predlog, če bo to potrebno, za prilagoditev referenčnih finančnih zneskov; |
|
4. |
poziva Komis o, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6 TC1-COD(2004)0152
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. oktobra 2005 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju programa „MLADI V AKCIJI“ za obdobje 2007-2013
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE LTNIJE STA
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 149, odstavka 4,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropski Ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Pogodba oblikuje državljanstvo Evropske unije in določa, da si dejavnosti Skupnosti na področju izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladine prizadevajo razvijati še posebej izmenjave mladih in kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah , pa tudi na področju kakovostnega izobraževanja. |
|
(2) |
Evropska unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin , enakosti med ženskami in moškimi ter boju proti diskriminaciji in na tem, da bi moralo spodbujanje aktivnega državljanstva mladih prispevati k razvoju teh vrednot. |
|
(3) |
S Sklepom št. 1031/2000/ES z dne 13. aprila 2000 sta Evropski parlament in Svet oblikovala program dejavnosti Skupnosti „Mladina“ (4). Na podlagi pridobljenih izkušenj s tem programom je treba nadaljevati in okrepiti sodelovanje in dejavnost Evropske unije na tem področju. |
|
(4) |
S Sklepom št. 790/2004/ES z dne 21. aprila 2004 sta Evropski parlament in Svet vzpostavila akcijski program Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so na evropski ravni aktivne na področju mladine (5). |
|
(5) |
Evropski svet je na izrednem sestanku v Lizboni 23. in 24. marca 2000 za Evropsko unijo oblikoval strateški cilj, ki med drugim vključuje aktivno politiko zaposlovanja s posvečanjem več pozornosti izobraževanju in vseživljenjskem učenju, ki ga dopolnjuje strategija o trajnostnem razvoju Evropskega sveta iz Göteborga 15. in 16. junija 2001. |
|
(6) |
Deklaracija iz Laekna, priložena sklepom predsedstva Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2001 potrjuje, da je eden od temeljnih izzivov Evropske unije približati državljane, in predvsem mlade, evropskim projektom in evropskim ustanovam. |
|
(7) |
Komisija je 21. novembra 2001 sprejela Belo knjigo „Nov polet za evropsko mladino“, ki predlaga sodelovanje na področju mladine s poskusom okrepitve predvsem sodelovanja, informiranja, prostovoljnih dejavnosti mladine in boljšega poznavanja področja mladine. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 14. maja 2002 (6) te predloge sprejel. |
|
(8) |
Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta dne27. junija 2002 (7), vzpostavlja zlasti odprto metodo sodelovanja, ki pokriva prednostne naloge, sodelovanje, informiranje, prostovoljne dejavnosti mladih in izboljšanje poznavanja področja mladine; to bi bilo treba upoštevati pri izvajanju tega programa. |
|
(9) |
Svet v svojih sklepih z dne 6. maja 2003 (8) poudarja, da je treba vzdrževati in razvijati obstoječe instrumente Skupnosti, posebno namenjene mladim, ker so le-ti bistveni za okrepitev sodelovanja držav članic na področju mladine, in da morajo biti poleg tega prednostne naloge in cilji teh instrumentov usklajeni s tistimi iz okvira evropskega sodelovanja na področju mladine. |
|
(10) |
Dejavnost Skupnosti prispeva k visoko kakovostnemu izobraževanju in usposabljanju ter poskuša odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med ženskami in moškimi , v skladu s členom 3 Pogodbe. |
|
(11) |
Treba bi se bilo odzvati na posebne potrebe invalidnih oseb. |
|
(12) |
Prav tako je treba spodbujati aktivno državljanstvo , pri čemer je treba okrepiti izvajanje smernic dejavnosti boja proti vsem oblikam izključevanja in diskriminacije, vključno s tistimi, temelječimi na spolu, rasi, etničnemu izvoru, veri ali prepričanju, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti, v skladu s členom 13 Pogodbe . |
|
(13) |
Države kandidatke za vstop v Evropsko unijo in tiste države EFTE, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, so se zavezale k sodelovanju v programih Skupnosti v skladu s sporazumi, sklenjenimi z njimi. |
|
(14) |
Evropski svet v Solunu je 19. in 20. junija 2003 sprejel „Agendo za zahodni Balkan: napredovati po poti evropske integracije“ in predvidel, da bi programi Skupnosti morali biti odprti za države v procesu stabilizacije in pridruževanja na podlagi okvirnih sporazumov, ki naj se podpišejo med Skupnostjo in temi državami. |
|
(15) |
Ukrepati bi se moralo glede na odprtje programa v Švicarski konfederaciji. |
|
(16) |
Barcelonska deklaracija, sprejeta na Evropsko-sredozemski konferenci leta 1995, določa, da morajo izmenjave mladih predstavljati sredstvo za pripravo prihodnjih rodov na tesnejše sodelovanje med evropsko-sredozemskimi partnerji tudi na podlagi univerzalnih človeških vrednot . |
|
(17) |
Svet v svojih zaključkih z dne 16. junija 2003 priznava, na podlagi sporočila Komisije z naslovom „Razširjena Evropa - sosedstvo: nov okvir za odnose z našimi vzhodnimi in južnimi sosedi“, kot smernice dejavnosti Evropske unije, krepitev kulturnega sodelovanja, medsebojnega razumevanja in sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja s sosednjimi državami. |
|
(18) |
Poročila vmesnega ocenjevanja obstoječega programa MLADINA in javno posvetovanje o prihodnosti dejavnosti Skupnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, odkrivajo nujno in, v nekaterih pogledih naraščajočo, potrebo, da se nadaljuje z dejavnostmi sodelovanja in mobilnosti na pod ročju mladine, na evropski ravni, in izražajo željo po enostavnejšem, prijaznejšem in bolj prilagodljivem izvajanju. |
|
(19) |
Program, vzpostavljen s tem sklepom, bi moral biti redno spremljan in ocenjevan v sodelovanju med Komisijo in državami članicami, da bi bilo omogočeno njegovo prilagajanje, še posebej pri prednostnih nalogah izvajanja ukrepov. |
|
(20) |
Oblikovanje pravne podlage programa mora biti dovolj prilagodljivo za možna prilagajanja dejavnosti, da bi se odzvali na razvoj potreb v obdobju od leta 2007 do leta 2013 in da bi se izognili preveč podrobnim določilom predhodnih programov, torej bi bilo treba ta sklep omejiti na splošne opredelitve dejavnosti in na glavna upravna ter finančna določila, ki jih spremljajo. |
|
(21) |
Treba je predvideti posebne postopke za uporabo Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za Splošni proračun Evropskih skupnosti (9) in njene izvedbene ukrepe, kakor tudi odstopanja od teh besedil, ki so potrebna zaradi značilnosti udeleženk in udeležencev in narave dejavnosti. |
|
(22) |
Treba je izvajati primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in prevar in za povračilo izgubljenih sredstev in nepravilno dodeljenih ali porabljenih sredstev. |
|
(23) |
Ta sklep določa za celotno trajanje programa finančni okvir, ki za proračunski organ predstavlja prednostni sklic v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 6. maja 1999 o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (10). |
|
(24) |
Ker se ciljev tekočega programa ne more ustrezno doseči na ravni držav članic, ker vključujejo večstranska partnerstva, ukrepe za nadnacionalno mobilnost in tudi izmenjavo podatkov na evropski ravni in ker se cilje zaradi nadnacionalnih dimenzij in večstranskih dejavnosti ter ukrepov tekočega programa lahko laže doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev. |
|
(25) |
Treba bi bilo sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje tega sklepa v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11) . |
|
(26) |
Treba bi bilo sprejeti začasne ukrepe za nadzor dejavnosti, ki so se začele pred 31. decembrom 2006, na podlagi Sklepov št. 1031/2000/ES in št. 790/2004/ES |
SKLENILA:
Člen 1
Oblikovanje programa
1. Ta sklep vzpostavlja akcijski program Skupnosti„MLADI V AKCIJI“, v nadaljevanju „program“, cilj katerega je razviti politiko sodelovanja na področju mladine v Evropski uniji.
2. Program se izvaja v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
Člen 2
Splošni cilji programa
1. Splošni cilji programa so:
|
(a) |
spodbujanje aktivnega državljanstva mladih na splošno in še posebej njihovega evropskega državljanstva; |
|
(b) |
razvijanje solidarnosti in spodbujanje strpnosti med mladimi v odnosu do vseh plati človeškega obstoja , še posebej zaradi okrepitve socialne kohezije v Evropski uniji; |
|
(c) |
spodbujanje medsebojnega razumevanja med mladimi iz različnih držav; |
|
(d) |
prispevanje k razvoju kakovosti sistemov s podporo dejavnosti mladih in pristojnosti organizacij civilne družbe na področju mladine; |
|
(e) |
spodbujanje evropskega sodelovanja glede mladinske politike ob ustreznem upoštevanju lokalnih in regionalnih ravni. |
2. Splošni cilji programa dopolnjujejo cilje na drugih področjih dejavnosti Evropske unije, še posebej na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja v okviru Evrope znanja in vseživljenjskega učenja, pa tudi na področjih kulture in športa.
3. Splošni cilji programa prispevajo k razvoju politik Evropske unije, še posebej k prepoznavanju kulturne, multikulturne in jezikovne raznolikosti Evrope, k boju proti diskriminaciji zaradi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanj, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, ob upoštevanju trajnostnega razvoja.
Člen 3
Posebni cilji programa
Posebni cilji programa so:
|
1. |
V okviru splošnega cilja „spodbujanje aktivnega državljanstva mladih na splošno in še posebej njihovega evropskega državljanstva“:
|
|
2. |
V okviru splošnega cilja „razvijanje solidarnosti in spodbujanje strpnosti mladih v odnosu do vseh plati človeškega obstoja, zlasti zaradi okrepitve socialne kohezije Evropske unije“:
|
|
3. |
V okviru splošnega cilja „spodbujanje medsebojnega razumevanja med mladimi iz različnih držav “:
|
|
4. |
V okviru splošnega cilja „prispevanje k razvoju kakovosti sistemov s podporo dejavnosti mladih in pristojnosti organizacij civilne družbe na področju mladine“:
|
|
5. |
V okviru splošnega cilja „spodbujanje evropskega sodelovanja glede mladinske politike ob ustreznem upoštevanju lokalnih in regionalnih ravni “:
|
Člen 4
Dejavnosti programa
Splošni in posebni cilji programa se izvajajo z naslednjimi dejavnostmi, ki so natančneje opisane v Prilogi.
|
(1) |
Mladi za Evropo Ta dejavnost si prizadeva za podporo izmenjave mladih, da bi se povečala njihova mobilnost, pobude mladih, in za projekte ter aktivnosti sodelovanja v demokratičnem življenju, ki omogoča razvoj njihovega državljanstva in njihovega medsebojnega razumevanja. |
|
(2) |
Evropska prostovoljna služba Ta dejavnost si prizadeva okrepiti sodelovanje mladih pri različnih oblikah prostovoljnih dejavnosti, znotraj in zunaj Evropske unije. |
|
(3) |
Mladi v svetu Ta dejavnost si prizadeva podpirati projekte s partnerskimi državami iz člena 5, še zlasti izmenjave mladih in kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah, podporo za pobude, ki krepijo medsebojno razumevanje mladih in njihov občutek za solidarnost in strpnost ter tudi razvoj sodelovanja med mladimi in civilno družbo v teh državah. |
|
(4) |
Kvalificirani dejavni posamezniki pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah in sistemi pomoči Ta dejavnost si prizadeva podpirati organizacije, dejavne na evropski ravni na področju mladine, še posebej delovanje mladinskih nevladnih organizacij, njihovo povezovanje v mrežo, podporo tistim, ki predlagajo projekte, da se jim pomaga organizirati evropske mladinske projekte in zagotoviti kakovost prek izmenjave, usposabljanja in vključevanja v mrežo kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah , spodbujanje novosti in kakovosti dejavnosti, informiranje mladih, oblikovanje struktur in dejavnosti, potrebnih za dosego ciljev programa, kakor tudi podporo partnerstvom z lokalnimi in regionalnimi oblastmi . |
|
(5) |
Podpora političnemu sodelovanju Ta dejavnost si prizadeva vzpostaviti dialog med različnimi dejavniki med mladimi, še posebej med mladimi, med kvalificiranimi dejavnimi posamezniki pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah ter med odgovornimi za politiko , da se podpre mladinske seminarje o družbenih, kulturnih in političnih vprašanjih, ki zanimajo mlade , da se prispeva k razvoju političnega sodelovanja med mladimi in da bi, za boljše razumevanje mladih, sprejeli potrebne korake ter vzpostavili mreže. |
Člen 5
Sodelovanje pri programu
1. Program je odprt za sodelovanje naslednjih držav, v nadaljevanju „držav udeleženk programa“:
|
(a) |
držav članic, |
|
(b) |
držav EFTA, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, v skladu z določili Sporazuma; |
|
(c) |
Turčije in držav kandidatk iz Srednje in Vzhodne Evrope s predpristopno strategijo, v skladu s splošnimi načeli in pogoji ter splošnimi postopki sodelovanja teh držav v programih Skupnosti, določenimi v okvirnem sporazumu in sklepih Pridružitvenih svetov; |
|
(d) |
držav zahodnega Balkana v skladu s ureditvami, ki naj se določijo s temi državami v okvirnih sporazumih o njihovem sodelovanju v programih Skupnosti; |
|
(e) |
Švicarske konfederacije pod pogojem sklenitve dvostranskega Sporazuma s to državo. |
2. Dejavnosti iz točk 2.1, 2.2 in 3 Priloge so odprte za sodelovanje z državami, ki so sklenile pridružitvene sporazume ali sporazume o sodelovanju z Evropsko skupnostjo, v nadaljevanju „partnerske države“.
Sodelovanje temelji, kjer je to ustrezno, na dodatnih sredstvih, ki se jih sprosti v skladu s postopki, o katerih se dogovori s temi partnerskimi državami.
Člen 6
Dostop do programa
1. Program je namenjen mladim, skupinam mladih, kvalificiranim dejavnim posameznikom pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah , mladinskim organizacijam in drugim aktivnim partnerjem s področja mladine.
2. Brez poseganja v postopke iz Priloge za izvajanje dejavnosti, je program namenjen mladim od 13 do 30 let starosti. Vseeno morajo biti glavna ciljna skupina mladi, stari med 15 in 28 leti.
3. Udeleženke in udeleženci morajo imeti stalno prebivališče v eni od sodelujočih držav programa ali, glede na naravo dejavnosti, v eni izmed partnerskih držav.
4. Vsi mladi morajo imeti brez diskriminacije dostop do dejavnosti programa, ob upoštevanju določb Priloge. Komisija in partnerske države skrbijo, da se posebno pozornost posveti boju za koristi mladih, ki imajo zaradi izobraževalnega, socialnega, fizičnega, mentalnega, gospodarskega, kulturnega ali geografskega razloga več težav pri sodelovanju v programu.
5. Sodelujoče države sprejmejo ustrezne ukrepe za odstranitev težav pri mobilnosti udeleženk in udeležencev , da lahko le-ti imajo dostop do zdravstvenega varstva, ohranjajo socialno varnost, potujejo in stanujejo v gostujoči državi. To zadeva zlasti pravico do vstopa, bivanja in prostega gibanja. Sodelujoče države sprejmejo po potrebi ustrezne ukrepe za zagotovitev sprejema udeleženk in udeležencev iz tretjih držav na njihovo ozemlje , da se tako prepreči vsakršno diskriminacijo ter omogočili pomoč invalidom .
Člen 7
Mednarodno sodelovanje
Program je prav tako odprt za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, pristojnimi na področju mladine, še posebej s Svetom Evrope.
Člen 8
Izvajanje programa
1. Komisija zagotavlja izvajanje dejavnosti, ki so cilj programa, v skladu s Prilogo.
2. Komisija in sodelujoče države programa sprejmejo ustrezne ukrepe za razvoj struktur na evropski, nacionalni in, če je to potrebno, regionalni ali lokalni ravni, da bi izvršile cilje programa in da bi ocenile dejavnosti programa.
3. Komisija in sodelujoče države programa sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi spodbujale priznavanje neformalnega izobraževanja za mlade, zlasti z izdajo potrdila ali spričevala na nacionalni ali evropski ravni, ki priznava pridobljene izkušnje udeleženk in udeležencev in potrjuje neposredno udeležbo mladih ali kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah pri dejavnosti iz programa. Ta cilj se lahko okrepi z dopolnjevanjem drugih dejavnosti Skupnosti, predvidenih v členu 11 .
4. Komisija in sodelujoče države se v zvezi z opredelitvijo ciljev programa in ocenjevanjem posvetujejo z Evropskim parlamentom, mladimi, mladinskimi organizacijami in drugimi organizacijami, ki so zadolžene za izvajanje projektov.
5. Komisija in sodelujoče države programa zagotovijo zaščito finančnih interesov Evropske unije z uvedbo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih ukrepov.
6. Komisija in sodelujoče države programa zagotovijo, da se dejavnosti programa primerno oglašuje in predstavi javnosti.
7. Sodelujoče države programa morajo:
|
(a) |
sprejeti potrebne ukrepe za dobro delovanje programa na primerni ravni, s sodelovanjem vpletenih strani z vidika mladine v skladu z nacionalnimi postopki; |
|
(b) |
vzpostaviti ali oblikovati in zagotoviti nadzor nacionalnih agencij za vodenje izvajanja dejavnosti programa na nacionalni ravni v skladu s členom 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Upoštevajo se naslednja merila:
|
|
(c) |
prevzeti odgovornost za dobro upravljanje, s strani nacionalnih agencij iz pododstavka (b), s posojili, prenesenimi v okviru pomoči donacij projektov, in še posebej za dobro upravljanje z načeli preglednosti, enakovrednega obravnavanja in neprekrivanja z drugimi skladi Skupnosti, s spoštovanjem s strani nacionalnih agencij, o obveznostih izterjav skladov, zadolženih za udeleženke in udeležence ; |
|
(d) |
sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznih pregledov in finančnega nadzora nacionalnih agencij iz pododstavka (b), in še posebej:
|
|
e) |
ravnati skladno z načelom sorazmernosti v zvezi z dokumenti in dodatnimi informacijami, ki naj se jih posreduje, še posebej upoštevajoč merila iz točk (b) (vii) in (d); |
|
f) |
v primeru nepravilnosti, malomarnosti ali goljufije, ki ni v breme nacionalne agenciji iz pododstavka (b), mora Komisija povrniti sklade pri nacionalne agenciji in zagotoviti odgovornost za morebitne nepovrnjene sklade. |
8. V okviru postopka iz člena 9(1) lahko Komisija za vsako dejavnost iz Priloge sprejme smernice, ki temeljijo na razvoju prednostnih nalog evropskega sodelovanja na področju mladine, da bi prilagodili dejavnosti programa temu razvoju.
9. Komisija vzpostavi bazo podatkov za dokumente iz točke (d) odstavka 7.
Člen 9
Ukrepi izvajanja
1. Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa o naslednjih vsebinah, se sprejmejo skladno s postopkom iz člena 10(2):
|
(a) |
postopki izvajanja programa, vključno z letnim načrtom dela; |
|
(b) |
splošno ravnovesje med različnimi dejavnostmi programa; |
|
(c) |
merila na finančnem področju (še posebej pri mladini, BNP in geografska razdalja med državami), ki se uporabljajo za vzpostavitev okvirne razčlenitve skladov med državami članicami, za vodenje dejavnosti na decentraliziran način; |
|
(d) |
postopki ocenjevanja programa; |
|
(e) |
postopki potrditve sodelovanja mladih pri dejavnostih; |
|
(f) |
postopki prilagajanja dejavnosti programa, navedeni v členu 8(8). |
2. Ukrepi potrebni za izvajanje tega sklepa o drugih vsebinah se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).
Člen 10
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi na dva meseca.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
4. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 11
Usklajenost z drugimi instrumenti dejavnosti Skupnosti
1. Komisija zagotovi usklajenost med programom in drugimi področji dejavnosti Skupnosti, zlasti na področjih izobraževanja in poklicnega usposabljanja, kulture, športa, jezikov, socialnega vključevanja, enakosti med spoloma, boja proti diskriminaciji, raziskovanja, tveganja in dejavnosti zunaj Evropske unije.
2. Program lahko združuje načine z drugimi instrumenti Skupnosti, da bi izvedel dejavnosti za izpolnitev skupnih ciljev programa in teh instrumentov.
3. Komisija in države članice poudarijo dejavnosti programa, ki prispevajo k razvoju ciljev na drugih področjih dejavnosti Skupnosti, kot so izobraževanje, usposabljanje, kultura , šport , jeziki, družbeno vključevanje, enakost spolov, enake možnosti in boj proti diskriminaciji .
Člen 12
Usklajenost z nacionalnimi politikami in instrumenti
1. Sodelujočim državam programa se lahko podeli evropska oznaka za nacionalne , regionalne ali lokalne dejavnosti, podobne tistim iz člena 4.
2. Sodelujoča država programa lahko omogoči udeleženkam in udeležencem programa razpolaganje z nacionalnimi skladi, ki jih upravljajo v skladu s pravili programa, in njihovo uporabo, pa tudi decentralizirane strukture programa, kakor dolgo ti zagotavljajo sorazmerno financiranje le-teh.
Člen 13
Splošne finančne določbe
1. Okvirni finančni načrt za izvedbo tega programa v obdobju 7 let od 1. januarja 2007 dalje iz člena 1, je določen v obsegu 1 128 000 000 EUR .
2. Letna sredstva odobri proračunski organ v okviru finančne perspektive.
Člen 14
Finančne določbe o udeleženkah in udeležencih
1. V skladu s členom 114(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605l2002 lahko udeleženke in udeleženci prejmejo donacije po tem programu.
2. V skladu s členom 176(2) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (12) lahko Komisija, glede na lastnosti udeleženk in udeležencev in glede na naravo ukrepov, odloči, ali se lahko upravičence izvzame iz preverjanja poklicnih zmožnosti in kvalifikacij, potrebnih za dobro izvajanje dejavnosti ali delovnega programa. Komisija mora spoštovati načelo sorazmernosti pri določanju zahtev v zvezi z višino finančne pomoči, pri čemer mora upoštevati značilnosti udeleženk in udeležencev, njihovo starost, naravo dejavnosti in višino finančne pomoči.
3. Glede na naravo ukrepa so lahko finančne pomoči v obliki donacij ali štipendij. Komisija lahko prav tako določi cene za ukrepe ali projekte, izvajane v okviru programa. V skladu s členom 181 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 in glede na naravo ukrepa se lahko odobri pavšalno financiranje in/ali uporabo ponderiranih enotnih stroškov.
4. Postopek financiranja je čim krajši, prav tako bodo tudi organizacije obveščene o rezultatu v čim krajšem času. Komisija zagotovi, da bo v primeru, ko je vloga odobrena, preteklo največ štiri mesece med uradnim prejemom vloge organizacije in nakazilom prvega plačila na račun udeleženke ali udeleženca. To se ne uporablja za dejavnosti 4.1 in 4.2 programa.
5. Donacije za poslovanje dodeljene v okviru programa aktivnim organom na evropski ravni, ki so določene v členu 162 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, niso v skladu s členom 113(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, o postopnem obveznem zmanjševanju v primeru obnove.
6. V skladu s členom 54(2)(c) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 lahko Komisija zaupa naloge, zlasti naloge izvajanja proračuna struktur iz člena 8(2), v pristojnost javnim službam.
7. V skladu s členom 38(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 velja možnost, opisana v zgornjem odstavku 6, tudi za strukture sodelujočih držav programa, ki jih ne ureja pravo držav članic, držav EGP ali držav kandidatk.
Člen 15
Nadzor in ocenjevanje
1. Komisija zagotovi redno nadzorovanje programa. Nadzorovanje obsega poročila iz odstavka 3 in posebne dejavnosti.
2. Komisija zagotovi redno, zunanje in neodvisno ocenjevanje programa.
3. Sodelujoče države programa predložijo Komisiji najpozneje do 30. junija 2010 poročilo o delovanju programa in najpozneje do30. junija 2015 poročilo o vplivu programa.
4. Komisija predstavi Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij:
|
(a) |
vmesno poročilo o ocenjevanju, ki temelji na rezultatih kakovostnega in količinskega vidika izvajanja tega programa, in sicer najpozneje do 31. marca 2011; |
|
(b) |
sporočilo o nadaljevanju izvajanja programa, in sicer najpozneje do 31. decembra 2011; |
|
(c) |
poročilo o naknadni oceni, in sicer najpozneje do 31. marca 2016. |
Člen 16
Prehodna določba
Dejavnosti, začete pred 31. decembrom 2006 na podlagi Sklepov št. 1031/2000/ES in št. 790/2004/ES, se še naprej do zaključka upravljajo v skladu z določili teh sklepov. Odbor, predviden v členu 8 Sklepa št. 1031/2000/ES, se nadomesti z odborom, predvidenim v členu 10 tega sklepa.
Člen 17
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2007.
V ..., ...
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 234, 22.9.2005, str. 46 .
(2) UL C 71, 22.3.2005, str. 34 .
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2005.
(4) UL L 117, 18.5.2000, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Uredbo Sveta (ES) št. 885/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 1).
(5) UL L 138, 30.4.2004, str. 24.
(6) UL C 180 E, 31.7.2003, str. 145 .
(7) UL C 168, 13.7.2002, str. 2.
(8) UL C 115, 15.5.2003, str. 1.
(9) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(10) UL C 172, 18.6.1999, str. 1.
(11) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(12) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8.2005, str. 3).
PRILOGA
Dejavnosti, ki se izvajajo za izpolnitev splošnih in posebnih ciljev programa, podpirajo projekte omejenega obsega, ki spodbujajo aktivno sodelovanje mladih.
Sodelovanje mladih pri različnih dejavnostih programa ni pogojeno s predhodnimi izkušnjami ali kvalifikacijami razen v nekaterih primerih, določenih v dejavnostih.
Dejavnosti se lahko razčlenijo na naslednje ukrepe:
DEJAVNOST 1 — Mladi za Evropo
Ta dejavnost spodbuja okrepitev aktivnega državljanstva mladih in medsebojnega razumevanja med mladimi z naslednjimi ukrepi.
Okvirna finančna podpora za dejavnost 1 ne sme biti manjša od 30 % skupnih stroškov, predvidenih za vseh pet dejavnosti (za obdobje 2007-2013).
1.1. Izmenjave mladih
Izmenjave mladih omogočajo eni skupini ali več skupinam mladih sprejem pri skupini iz druge države za izpolnitev programa skupnih dejavnosti. Nanašajo se predvidoma na mlade med 13. in 25. letom starosti.
Te dejavnosti, ki temeljijo na transnacionalnem partnerstvu med različnimi akterji projekta, vključujejo aktivno sodelovanje mladih in spodbujajo možnosti odkrivati in biti v zavesti različnih socialnih in kulturnih položajev, učenje drug drugega ter okrepitev njihovega občutka kot evropskega državljana. Podpora je usmerjena predvsem na večstranske dejavnosti mobilnosti skupine.
Dvostranske izmenjave skupin so upravičene zlasti, kadar gre za prvo evropsko dejavnost ali dejavnost majhnih ali lokalnih združenj, brez izkušenj na evropski ravni. Dobrodošle so tudi izmenjave mladih z manj možnostmi, da bi vzpodbudili njihovo sodelovanje pri programu.
Ta ukrep podpira tudi pripravljalne dejavnosti, da bi okrepili aktivno sodelovanje mladih pri projektih, posebno na jezikovni in medkulturni ravni, kakor tudi pri mednarodnih srečanjih mladih, ki želijo razpravljati o stvareh, pomembnih za njihovo prihodnost in za prihodnost Evrope.
Ta dejavnost podpira pripravljalne in nadaljevalne dejavnosti, zlasti na jezikovnem in medkulturnem področju, ki so namenjene povečanju dejavnega sodelovanja mladih v projektih.
1.2. Podpora za pobude mladih
Ta ukrep podpira projekte, s katerimi mladi aktivno in neposredno sodelujejo pri dejavnostih, ki so jih sami zasnovali in pri katerih so oni sami glavni udeleženci, da se razvije njihova samoiniciativnost, podjetnost in ustvarjalnost. Ta ukrep se uporablja praviloma pri mladih med 16. in 30. letom starosti.
Ta ukrep omogoča podporo projektom pobude skupine, zasnovane na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ter razvoju mreže podobnih projektov v različnih državah, da bi okrepili njihov evropski značaj in povečali sodelovanje ter izmenjavo izkušenj med mladimi.
Mladim z manj možnostmi je posvečena posebna pozornost.
1.3. Projekti participativne demokracije
Ta ukrep podpira projekte, ki spodbujajo sodelovanje mladih v demokratičnem življenju. Ti projekti in dejavnosti vzpodbujajo aktivno sodelovanje mladih pri življenju njihove skupnosti na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni in na mednarodni ravni.
Načeloma je odprt za mlade med 13. in 30. letom starosti.
Dejavnosti ali projekti temeljijo na mednarodnem partnerstvu, ki omogoča na evropski ravni zbiranje idej, izmenjavo izkušenj in dobrih praks iz projektov ali dejavnosti, na lokalni ali regionalni ravni, da bi izboljšali sodelovanje mladih na različnih ravneh. Dejavnosti lahko vključujejo organizacijo posvetovanj mladih o njihovih potrebah in željah, da bi razvili nove pristope na področju aktivnega sodelovanja mladih v demokratični Evropi.
DEJAVNOST 2 — Evropska prostovoljna služba
Prostovoljna služba spodbuja razvoj solidarnosti mladih in pospešuje njihovo aktivno državljanstvo in medsebojno razumevanje z naslednjimi ukrepi.
Okvirna finančna podpora za dejavnost 2 ne sme biti manjša od 23 % skupnih stroškov, predvidenih za vseh pet dejavnosti (za obdobje 2007-2013).
2.1. Posamezna Evropska prostovoljna služba
Mladi prostovoljec sodeluje v državi, v kateri nima stalnega prebivališča, pri dejavnosti v korist skupnosti, ki ni pridobitna in ne plačana. Evropska prostovoljna služba s svojim delovanjem ne sme omejevati plačanih služb, možnih ali že obstoječih, niti jih nadomestiti.
Evropska prostovoljna služba traja več mesecev, lahko tudi do enega leta. Če to upravičujejo okoliščine, se lahko evropska prostovoljna služba izvaja krajši čas, še posebej z namenom pospeševanja sodelovanja mladih z manj možnostmi.
Ta ukrep se uporablja predvidoma pri mladih med 18. in 30. letom starosti, nekatere prostovoljne dejavnosti pa se lahko na primer izvajajo tudi pri 16. letih starosti, ob zagotovljenem ustreznem nadzoru.
Ta ukrep vključuje, v celoti ali delno, stroške prostovoljna, njegovo zavarovanje, stroške bivanja in prihoda, in kjer je to primerno, tudi dodatek za mlade z manj možnostmi.
Ta ukrep podpira tudi dejavnosti za oblikovanje mladih prostovoljcev še posebej pred njihovim odhodom in za usklajevanje različnih partnerjev. Zagotavlja spremljanje pobud, pridobljenih pri evropski prostovoljni službi.
Države članice in Komisija zagotavljajo spoštovanje standardov kakovosti: prostovoljno delo vključuje raven neformalnega izobraževanja, ki se kaže prek pedagoških dejavnosti, za pripravo mladih na osebni, medkulturni in tehnični ravni, kakor tudi osebne podpore. Partnerstvo med različnimi akterji, vključenimi v projekte in preprečevanje tveganj, so obravnavani kot še posebej pomembni.
2.2. Skupinska evropska prostovoljna služba
Ta ukrep podpira prostovoljne projekte z enakimi značilnostmi, kot so opisane v gornji točki 2.1, ki omogočajo skupinam mladih skupinsko sodelovanje pri dejavnostih , organiziranih na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski ali mednarodni ravni.
Ukrepi se nanašajo predvidoma na mlade med 18. in 30. letom starosti.
2.3. Sodelovanje med civilnimi ali prostovoljnimi službami
Ta ukrep podpira sodelovanje med nacionalnimi in mednarodnimi službami mladih prostovoljcev. Okrepitev sinergije in ustvarjanje usklajenosti med različnimi oblikami civilnih prostovoljnih služb na evropski in nacionalni ravni lahko podpira program, in sicer za krepitev evropske razsežnosti.
DEJAVNOST 3 — Mladi v svetu
Ta dejavnost si prizadeva za razvoj medsebojnega razumevanja med narodi v duhu odprtosti svetu, s prispevanjem k razvoju sistema kakovosti, ki podpira dejavnosti mladih v zadevnih državah. Dostopna je za partnerske države.
Okvirna finančna podpora za dejavnost 3 ne sme biti manjša od 4 % skupnih stroškov, predvidenih za vseh pet dejavnosti (za obdobje 2007-2013).
3.1. Sodelovanje s sosednjimi državami razširjene Evrope
Ta ukrep podpira projekte s partnerskimi državami, ki štejejo za sosedske države v skladu z določbami evropske sosedske politike Evropske unije, v skladu s členom 5(2) (1).
Ta ukrep podpira predvsem večstranske izmenjave mladih, kar omogoča več skupinam mladih iz sodelujočih držav programa in iz sosednjih držav Evrope, da se srečajo za uresničitev programa skupnih dejavnosti. Načeloma je odprt za mlade med 13. in 25. letom starosti. Te dejavnosti, ki temeljijo na transnacionalnem partnerstvu med različnimi akterji projekta, vključujejo predhodno usposabljanje zaposlenega osebja in aktivno sodelovanje mladih ter spodbujajo možnosti postati in biti občutljiv na različna socialna in kulturna stanja. Dejavnosti za okrepitev aktivnega sodelovanja mladih pri projektih so lahko upravičene do financiranja, še posebej na jezikovnem in medkulturnem področju.
Pod pogojem, da se ustanovijo ustrezne nacionalne strukture upravljanja v sosednjih državah, se lahko pobude mladih ali skupin mladih, zasnovane na lokalni, regionalni in nacionalni ravni v teh državah, podpira, če se jih vključi v mrežo s podobnimi pobudami v sodelujočih državah programa. To so dejavnosti, ki so jih zasnovali mladi sami in v katerih so mladi glavni akterji. Načeloma so te dejavnosti namenjene mladim med 18. in 30. letom starosti, nekatere pobude mladih pa se lahko na primer izvajajo tudi pri 16. letih starosti, ob zagotovljenem ustreznem nadzoru.
Ta ukrep podpira dejavnosti za okrepitev obsega nevladnih organizacij na področju mladine in njenega vključevanja v mrežo, ob priznavanju pomembne vloge, ki jo lahko imajo organizacije pri razvoju civilne družbe v sosednjih državah. Prizadeva si za usposabljanje kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah ter za izmenjavo izkušenj, strokovnosti in dobrih praks med njimi. Ta ukrep podpira dejavnosti, ki bodo olajšale ustvarjanje projektov in trajnega ter kakovostnega partnerstva.
Podpira tudi projekte, ki spodbujajo novosti in kakovost, za uvajanje, izvajanje in spodbujanje novih pristopov na področju mladine.
Dejavnostim izobraževanja se lahko dodeli finančna podpora za mlade in za kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah .
Ta ukrep podpira tudi dejavnosti, ki omogočajo sodelovanje s sosednjimi državami na področju mladine, na primer spodbujanje sodelovanja in izmenjave idej ter dobrih praks na področju mladine, pa tudi druge načine vrednotenja ter razširjanja rezultatov projektov in dejavnosti zadevnih držav na področju mladine.
3.2. Sodelovanje z drugimi državami
Ta ukrep podpira dejavnosti sodelovanja na področju mladine, še posebej izmenjave dobrih praks z drugimi partnerskimi državami.
Vzpodbuja izmenjavo med kvalificiranimi dejavnimi posamezniki pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah, njihovega usposabljanja in razvoj partnerstva in mreže med organizacijami mladine.
Večstranske izmenjave mladih se lahko izvedejo na tematski osnovi med temi državami in sodelujočimi državami programa.
Podpora se dodeli dejavnostim, ki pokažejo, da lahko imajo pomnoževalni učinek.
Ta ukrep financira na področju sodelovanja z industrijskimi državami samo evropske udeleženke in udeležence projektov.
DEJAVNOST 4 — Kvalificirani dejavni posamezniki pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah ter sistemi pomoči
Ta dejavnost si prizadeva za razvoj kakovosti struktur ob podpori mladih, za podporo kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah , za razvoj kakovosti programa in za spodbujanje civilno udeležbo mladih na evropski ravni, s podporo organov, aktivnih na evropski ravni na področju mladine.
Okvirna finančna podporo za dejavnost 4 ne sme biti manjša od 15 % skupnih stroškov, predvidenih za vseh pet dejavnosti (za obdobje 2007-2013).
4.1. Podpora aktivnih organov na evropski ravni na področju mladine
Ukrep podpira delovanje aktivnih nevladnih organizacij na evropski ravni na področju mladine in sledi ciljem splošnega evropskega interesa. Njihove dejavnosti morajo še posebej prispevati k aktivnemu sodelovanju mladih državljanov pri javnem življenju in v družbi ter pri razvoju in izvajanju dejavnosti evropskega sodelovanja na področju mladine v širšem pomenu.
Za možnost prejemanja donacij za poslovanje mora organ izpolnjevati naslednje zahteve:
|
— |
da je pravno ustanovljen pred najmanj enim letom, |
|
— |
da je nepridobiten, |
|
— |
da je ustanovljen v eni izmed sodelujočih držav programa v skladu s členom 5(1) ali da je ustanovljen v določenih državah Vzhodne Evrope (2), |
|
— |
da izvaja svoje dejavnosti na evropski ravni, sam ali v obliki različnih usklajenih združenj, da vključujejo njegova struktura in njegove dejavnosti najmanj osem sodelujočih držav programa ter da lahko ima obliko evropske mreže aktivnih organov za mlade, |
|
— |
njegove dejavnosti morajo biti usklajene z načeli, ki so vodilo dejavnosti Skupnosti na področju mladinske politike, |
|
— |
lahko je organ, ki razvija svoje dejavnosti izključno za mlade ali organ, ki si prizadeva za večje cilje z razvojem dela dejavnosti samo za mlade, |
|
— |
organ mora vključiti mlade pri vodenju dejavnosti, ki so bile razvite za njih. |
Organi, ki so upravičeni do donacij za poslovanje, so izbrani na podlagi razpisov. Okvirni sporazumi večletnega partnerstva se lahko sklenejo z izbranimi organi. Vsekakor okvirni sporazumi ne izključujejo letnih razpisov za dodatne udeleženke in udeležence .
Glavne dejavnosti mladinskih organizacij, ki bodo verjetno prispevale k okrepitvi in učinkovitosti dejavnosti Skupnosti, so naslednje:
|
— |
zastopanje interesov mladih v njihovi raznolikosti na evropski ravni, |
|
— |
izmenjave mladih in prostovoljne službe, |
|
— |
neformalno in formalno izobraževanje ter programi dejavnosti mladine, |
|
— |
spodbujanje izobraževanja in medkulturnega razumevanja, |
|
— |
razprave o evropskih vprašanjih, politiki Evropske unije ali mladinske politike, |
|
— |
razširjanje informacij o dejavnostih Skupnosti, |
|
— |
dejavnosti, ki spodbujajo sodelovanje in pobudo mladih. |
V ta ukrep so za določanje donacij za poslovanje vključeni samo stroški nujnega poslovanja za primerno delovanje običajnih dejavnosti izbranega organa, še posebej osebni stroški, splošni stroški (najemnina, stroški nepremičnin, oprema, notranja oprema pisarne, telekomunikacije, poštni stroški, ...), stroški internih sestankov, stroški objave, podatki in širjenje.
Donacija se dodeli v skladu s samostojnostjo organa ob izboru svojih članov in svoje neodvisnosti za podrobno razlago svojih dejavnosti.
Komisija bi morala dati na voljo vodnik za uporabnike, v katerem bodo jasno razložene zakonske pravice in obveznosti ob sprejetju dodeljene donacije.
Najmanj 20 % proračuna zadevnih organov mora biti financiranih iz drugih virov kot pa virov Skupnosti.
V interesu trajnosti in neprekinjenega delovanja mladinskih organizacij, ki se financirajo v skladu s Sklepom št. 790/2004/ES, najnižja letna dodelitev za dejavnost 4.1 znaša 2 600 000 EUR.
4.2. Podpora Evropskega foruma mladih
Donacije se lahko v okviru tega ukrepa dodelijo za podporo stalnih dejavnosti Evropskega foruma mladih, organizacije, ki sledi ciljem splošnega evropskega interesa, ob ustreznem upoštevanju naslednjih načel:
|
— |
samostojnost Evropskega foruma mladih pri izbiri svojih članov, z zagotavljanjem čim večje možne zastopanosti različnih vrst organizacij mladine, |
|
— |
neodvisnost Evropskega foruma mladih pri natančni razlagi svojih dejavnosti, |
|
— |
čim večja udeležba organizacij mladih, ki niso članice, in mladih, ki niso del organizacij, pri dejavnostih Evropskega foruma mladih, |
|
— |
aktivno prispevanje Evropskega foruma mladih pri političnih postopkih, ki zadevajo mlade na evropski ravni, z odzivanjem na zahteve evropskih ustanov, če se le-te posvetujejo s civilno družbo, in z razlaganjem članom zavzetih stališč teh ustanov. |
Upravičeni izdatki Evropskega foruma mladih vključujejo stroške delovanja in izdatke, potrebne za izvedbo njegovih dejavnosti. Ob upoštevanju potrebe za zagotavljanje stalnosti Evropskega foruma mladih se sredstva programa dodeljujejo v skladu z naslednjo smernico: letna sredstva, dodeljena Evropskemu forumu mladih, ne smejo biti manjša od 2 200 000 EUR.
Donacije se Evropskemu forumu mladih lahko dodelijo na podlagi prejema delovnega načrta in ustreznega proračuna. Dodelijo se lahko letno ali na podlagi podaljšanja sporazuma v okviru partnerstva s Komisijo.
Najmanj 20 % proračuna Foruma mora biti financiranih iz drugih virov kot pa virov Skupnosti.
Dejavnosti, ki jih izvaja Evropski forum mladih so naslednje:
|
— |
zastopanje mladih v Evropski uniji, |
|
— |
usklajevanje stališč svojih članov pred Evropsko unijo, |
|
— |
izmenjava informacij o mladini med evropskimi ustanovami, |
|
— |
izmenjava informacij Evropske unije med nacionalnimi sveti mladih in nevladnimi organizacijami, |
|
— |
pospeševanje in priprava sodelovanja mladih pri demokratičnem življenju, |
|
— |
prispevki v novem okviru sodelovanja, določenem na ravni Evropske unije na področju mladine, |
|
— |
prispevki k razvoju mladinske politike, dela na področju sociale in izobraževanja, na področju izobraževalnih priložnosti in na področju prenosa informacij o mladih ter tudi k razvoju struktur, ki predstavljajo mlade, po vsej Evropi, |
|
— |
razprave in obravnave o mladini v Evropi in v drugih regijah sveta ter o dejavnostih za mlade Evropske unije. |
4.3. Usposabljanje in vključevanje v mrežo kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah
Ta ukrep podpira dejavnosti, ki si prizadevajo za usposabljanje kvalificiranih dejavnih posameznikov pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah na tem področju, še posebej teh posameznikov , vodij projektov, svetovalcev za mlade in pedagoških delavcev pri teh projektih. Podpira tudi izmenjavo izkušenj, strokovnosti in dobrih praks med kvalificiranimi dejavnimi posamezniki pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah, kakor tudi dejavnosti, ki bi lahko omogočile ustvarjanje trajnih, visoko kakovostnih projektov in partnerstev. Treba je usmeriti pozornost na dejavnosti, ki spodbujajo sodelovanje mladih, ki najteže sodelujejo pri dejavnostih Skupnosti.
4.4. Projekti za spodbujanje inovacij in kakovosti
Ta ukrep podpira projekte, ki spodbujajo uvajanje, izvajanje in spodbujanje novih pristopov na področju mladine. Ti novi pristopi so lahko povezani z vsebino in s cilji, v povezavi z razvojem okvira evropskega sodelovanja na področju mladine, sodelovanja partnerjev različnega porekla ali razširjanja informacij.
4.5. Dejavnosti informiranja za mlade in za kvalificirane dejavne posameznike pri delu z mladimi in v mladinskih organizacijah
Ta ukrep podpira informiranje in komunikacijo za mlade, z izboljšanjem njihovega dostopa do ustreznih informacijskih in komunikacijskih storitev, da bi povečali njihovo sodelovanje v javnem življenju in olajšali uresničevanje njihovega potenciala kot aktivnih, odgovornih državljanov. Zato se podpira dejavnosti na evropski in nacionalni ravni, ki izboljšujejo dostop mladih do informacijskih in komunikacijskih storitev in povečujejo razširjanje kakovostnih informacij in povečujejo sodelovanje mladih pri pripravi in razširjanju informacij.
Ta ukrep še posebej prispeva k razvoju evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih portalov za razširjanje posebnih informacij za mlade prek vsakovrstnih informacijskih kanalov, zlasti tistih, ki jih mladi najpogosteje uporabljajo. Prav tako lahko podpira tudi ukrepe, ki pospešujejo vključenost mladih pri pripravi in razširjanju razumljivih, uporabnikom prijaznih in ciljnih informacijskih izdelkov in nasvetov, da bi izboljšali kakovost informacij in dostop do njih za vse mlade ljudi. Enakost spolov in spol izkazujoč jezik je treba izrecno in jasno vključiti v vse publikacije.
4.6. Partnerstva
Ta ukrep omogoča financiranje partnerstev z regionalnimi ali lokalnimi organi, za namen razvijanja pri trajanju projektov, ki bi lahko združevali različne ukrepe programa. Financiranje temelji na projektih in dejavnostih usklajevanja.
4.7. Podpora strukturam programa
Ta ukrep omogoča financiranje struktur iz člena 8(2), zlasti nacionalnih agencij. Taka pomoč se zagotovi v obliki donacij za poslovanje, ki ne presegajo 50 % skupnih upravičenih stroškov, sprejetih v programu dela agencije. Ta ukrep omogoča tudi financiranje organov, kot so nacionalni koordinatorji, centrov za vire, mreže EURODESK, evropsko-sredozemske platforme mladine in združenj mladih evropskih prostovoljcev, ki delujejo kot organ izvajanja na nacionalni ravni, ob polnem upoštevanju člena 54(2)(c) in (3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.
4.8. Vrednotenje
Komisija lahko organizira seminarje, kolokvije ali srečanja, da bi olajšala izvajanje programa in poskrbi za dejavnosti informiranja, objavljanja, ustreznega razširjanja ter vrednotenja in nadzora programa. Takšne dejavnosti so lahko financirane s pomočjo donacij, prek javnih trgov ali pa jih Komisija organizira in financira neposredno.
DEJAVNOST 5 — Podpora političnemu sodelovanju
Ta dejavnost si prizadeva za spodbujanje evropskega sodelovanja glede mladinske politike.
Okvirna finančna podpora za dejavnost 5 ne sme biti manjša od 4 % skupnih stroškov, predvidenih za vseh pet dejavnosti (za obdobje 2007-2013).
5.1. Srečanja mladih in odgovornih za mladinsko politiko
Ta ukrep podpira dejavnosti, ki omogočajo politično sodelovanje in strukturiran dialog med mladimi in njihovimi organizacijami ter odgovornimi za mladinsko politiko. Te dejavnosti si prizadevajo za spodbujanje sodelovanja in izmenjave idej ter dobrih praks na področju mladine, za organizirane konference predsedstva Evropske unije, podpiranje seminarjev za mlade, ki spodbujajo in podpirajo udeleženost mladih v Evropi kot politične, socialne in kulturne skupnosti in tudi za druge dejavnosti vrednotenja ter razširjanja rezultatov projektov in dejavnosti Evropske unije na področju mladine.
5.2. Evropski teden mladih
V tem smislu postane Evropski teden mladih reden in stalen dogodek, ki je del evropske mladinske politike. Skupina mladih bo sodelovala pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti, da bo tako sodelovanje mladih postavljeno v središče tedna.
Naslednje dejavnosti morajo potekati na centralizirani in decentralizirani podlagi kot del Evropskega tedna mladih:
|
— |
informacije o delu evropskih ustanov; |
|
— |
dejavnosti, ki omogočajo mladim, da poslance Evropskega parlamenta obvestijo glede svojih skrbi; |
|
— |
podelitev nagrad najboljšim mladinskim projektom, ki jih je spodbudil program Mladi v akciji. |
5.3. Podpora dejavnosti za boljše medsebojno razumevanje in poznavanje področja mladine
Ta ukrep podpira posebne projekte prepoznavanje obstoječih znanj o prednostnih temah na področju mladine, določenih v okviru odprte metode sodelovanja, pa tudi projekte, ki omogočajo njihovo dopolnjevanje, izvajanje in olajšujejo dostop do njih.
Prizadeva si tudi za podporo razvoja metod, ki omogočajo analizo in primerjavo rezultatov študij ter zagotavljajo njihovo kakovost.
Program lahko podpira tudi dejavnosti, vključene v mrežo različnih udeležencev na področju mladine.
5.4. Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami
Ta dejavnost lahko podpira sodelovanje Evropske unije z mednarodnimi organizacijami, pristojnimi za področje mladine, še posebej z Evropskim Svetom in z Organizacijo združenih narodov ali z njenimi specializiranimi agencijami.
6. UPRAVLJANJE PROGRAMA
Proračun programa lahko pokriva tudi stroške, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, nadzora, kontrole, pregleda in vrednotenja, ki so neposredno potrebni za upravljanje programa in realizacijo njegovih ciljev, predvsem študije, sestanki, informiranje in objava, ter stroške, povezane z informacijsko-komunikacijskim omrežjem glede izmenjave informacij, skupaj z vsemi stroški upravne in tehnične pomoči, ki jo bo Komisija potrebovala pri upravljanju programa.
Za predstavitev dobre prakse in vzorcev projektov se vzpostavi zbirka podatkov z informacijami obstoječih idejah glede dejavnosti mladih na evropski ravni.
7. NADZOR IN PREGLED
Za izbrane projekte v skladu s postopkom iz člena 13(2) tega sklepa je vzpostavljen sistem pregleda na osnovi vzorčenja.
Upravičenci donacij Komisiji omogočijo dostop do vse podporne dokumentacije o izdatkih v obdobju petih let od datuma zadnjega plačila. Kjer je to primerno, morajo zagotoviti, da Komisiji, če je to potrebno, omogočijo dostop do dodatne dokumentacije, ki je shranjena pri partnerjih ali članih.
Komisija lahko neposredno s pomočjo svojih uslužbencev ali s pomočjo katerih koli zunanjih sodelavcev po njeni izbiri opravi pregled porabljenih sredstev donacij. Pregled se lahko opravi med celotnim trajanjem pogodbe in v obdobju petih let od datuma plačila salda donacije. Če je to primerno, lahko rezultati teh pregledov pripeljejo do odločb za izterjavo s strani Komisije.
Uslužbenci Komisije in zunanji sodelavci, ki jih pooblasti Komisija, imajo ustrezen dostop predvsem do pisarn udeleženk in udeležencev in do vseh potrebnih informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje teh pregledov.
Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) imata enake pravice kot Komisija, predvsem pravico dostopa.
Odločitve, ki jih sprejme Komisija po členu 10, pogodbe z nacionalnimi agencijami, sporazumi s tretjimi sodelujočimi državami in pridruženimi državami ter sporazumi, predvidevajo nadzor in finančno kontrolo Komisije ali vseh njenih pooblaščenih predstavnikov, med drugim OLAF in pregleda Računskega sodišča, če je to potrebno. Te kontrole se lahko izvedejo pri nacionalni agenciji in, po potrebi, tudi pri upravičencih donacij.
Komisija lahko začne s kontrolami in z vrednotenjem na mestu samem v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (3) .
Za dejavnosti Skupnosti iz tega sklepa, pojem nepravilnosti iz člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnost (4)i pomeni vsaka kršitev določb prava Skupnosti ali vsako neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, zaradi dejanja ali opustitve s strani pogodbenice, ki je ali bi lahko bila kot neupravičena postavka porabe v škodo splošnemu proračunu Evropske unije ali proračunom, ki jih ta upravlja.
(1) Brez poseganja v nadaljnji razvoj dogodkov, se za sosednje države obravnavajo Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija, Ruska federacija in Ukrajina, Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Ozemlje Palestine, Sirija in Tunizija.
(2) Belorusija, Moldavija, Ruska federacija, Ukrajina.
P6_TA(2005)0397
Program Kultura 2007 ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Kultura 2007 (2007-2013) (KOM(2004)0469 — C6-0094/2004 — 2004/0150(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0469) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 251(2) in prve alinee člena 151(5) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0094/2004), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0269/2005), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poudarja, da so odobrena sredstva, predvidena v predlogu Komisije za obdobje po letu 2006, pogojena s sklepom o naslednjem večletnem finančnem načrtu; |
|
3. |
poziva Komisijo, da po sprejetju naslednjega večletnega finančnega načrta predstavi predlog prilagoditve referenčnega finančnega zneska programa, če je to potrebno; |
|
4. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2004)0150
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. oktobra 2005 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa Kultura (2007-2013)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE LTNIJE STA
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prve alinee člena 151(5) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Treba je spodbujati sodelovanje in kulturne izmenjave, s katerimi se zagotovi spodbujanje jezikovne in kulturne raznolikosti Evrope in izboljša znanje, ki ga imajo državljani Evrope o drugih kulturah, ter hkrati krepiti njihovo ozaveščenost o skupni evropski kulturni dediščini, ki si jo delijo . Spodbujanje sodelovanja in kulturne ter jezikovne raznolikosti prispeva k uresničitvi pojma evropsko državljanstvo ob spodbujanju neposrednega sodelovanja evropskih državljanov pri integracijskih postopkih. |
|
(2) |
Aktivna kulturna politika s ciljem ohranjanja evropske kulturne raznolikosti in spodbujanja skupnih kulturnih elementov ter kulturne dediščine lahko prispeva k izboljšanju zunanje razpoznavnosti Evropske unije. |
|
(3) |
Arhitekturna dediščina predstavlja pomemben del kulturne dediščine Evrope. Ukrepi Skupnosti za varovanje in zaščito bi morali dopolnjevati nacionalne in regionalne ukrepe. |
|
(4) |
Da bi prišlo do polne podpore in sodelovanja državljanov pri evropskih integracijah, je treba bolj poudariti njihove skupne vrednote in kulturne korenine, pa tudi ključne elemente identitete in socialne pripadnosti, ki temelji na svobodi, enakosti, demokraciji, spoštovanju človekovega dostojanstva in integritete, strpnosti in solidarnosti v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije . |
|
(5) |
Program Kultura 2007-2013 mora upoštevati področja kulturne dediščine in kulturnega ustvarjanja držav članic, kot so arhitektura, upodabljajoča umetnost, glasba, književnost in uprizoritve, ob istočasnem ohranjanju nesektorskega duha, ki je odprt za inovacije in meddisciplinarne sinergije. |
|
(6) |
Kulturni sektor je sam po sebi pomemben vir zaposlitev; razen tega pa obstaja jasna povezava med naložbami v kulturo in gospodarskim razvojem. |
|
(7) |
Nujno je, da se kulturni sektor vključuje v razvoj evropske politike v širšem smislu in ima vlogo v njem. Skladno s tem je treba položaj kulturne industrije pri razvoju v okviru lizbonske strategije okrepiti, ker ta industrija vedno bolj sodeluje v evropskem gospodarstvu. |
|
(8) |
Da se lizbonska strategija uspešno izvaja in se oblikuje visoko konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo, ki uživa javno razumevanje in podporo, je treba strokovno znanje umestiti v širšo kulturno matrico, zato je izredno pomembno Spodbujanje kulturnih politik na regionalni, nacionalni in evropski ravni. |
|
(9) |
Prav tako je treba spodbujati aktivno državljanstvo in okrepiti boj proti izključevanju v vseh oblikah, kamor spadata tudi rasizem in ksenofobija. |
|
(10) |
Muzeji so pomembna mesta ohranjanja in razširjanja evropske kulturne dediščine in lahko pomagajo spodbujati dejavno državljanstvo in krepiti boj proti izključevanju z omogočanjem vpogleda v evropsko zgodovino in kulturno raznolikost ter razumevanje le-teh. |
|
(11) |
Ljudje, ki živijo v skrajni revščini, so z vidika kulture pogosto prikrajšani. Izboljšanje dostopa do kulture in kulturne dediščine čim več ljudem, je zato sredstvo boja proti socialni izključenosti. |
|
(12) |
Člen 3 Pogodbe določa, da Komisija za vse dejavnosti iz tega člena zagotavlja odpravo neenakosti ter spodbuja enakost med moškimi in ženskami. |
|
(13) |
Kulturni programi Kalejdoskop, Ariane, Raphäel in Kultura 2000, določeni s Sklepi št. 719/96/ES (3), št. 2085/97/ES (4), št. 2228/97/ES (5) in št. 508/2000/ES (6) Evropskega parlamenta in Sveta, so določili pozitivno stopnjo pri izvajanju dejavnosti Skupnosti na področju kulture. Pridobljene so bile precejšnje izkušnje, zlasti pri vrednotenju teh kulturnih programov. Treba je racionalizirati in okrepiti kulturne dejavnosti Skupnosti ob upoštevanju rezultatov vrednotenj, rezultatov posvetovanj z vsemi zainteresiranimi strankami in rezultatov dela evropskih institucij. V ta namen je treba torej vzpostaviti program. |
|
(14) |
Evropske institucije so se večkrat izrekle o različnih področjih, ki se dotikajo kulturnih dejavnosti Skupnosti, ter o izzivih kulturnega sodelovanja: zlasti Svet v resolucijah z dne25. junija 2002 o novem delovnem načrtu glede kulturnega sodelovanja na področju kulture (7) in z dne19. decembra 2002 o delovnem načrtu za evropsko sodelovanje na področju kulture (8), Evropski parlament v resolucijah z dne5. septembra 2001 o kulturnem sodelovanju v Evropski uniji (9), z dne28. februarja 2002 o izvajanju programa Kultura 2000 (10), z dne 22. oktobra 2002 o pomembnosti dinamike v gledališču in uprizoritvene umetnosti v razširjeni Evropi (11) in z dne 4. septembra 2003 o kulturni industriji (12), pa tudi Odbor regij v mnenju z 9. oktobra 2003 o podaljšanju programa Kultura 2000. |
|
(15) |
Svet v svojih sklepih z dne 16. novembra 2004 o delovnem načrtu v zvezi s kulturo (2005-2006), Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 4. septembra 2003 o kulturni industriji in Evropski ekonomsko-socialni odbor v svojem mnenju o kulturni industriji v Evropi z dne 28. januarja 2004 so izrazili svoje mnenje o večjem upoštevanju gospodarske in socialne posebnosti neavdiovizualne kulturne industrije. |
|
(16) |
Svet v svojih gornjih resolucijah poudarja nujnost sprejetja bolj koherentnega pristopa na ravni Skupnosti glede kulture in hkrati vztraja pri dejstvu, da je evropska dodana vrednost nujna in določujoča v okviru evropskega sodelovanja na področju kulture, in splošni pogoj za dejavnosti Skupnosti na področju kulture. |
|
(17) |
Da bi skupni evropski kulturni prostor približali državljanom Evrope, je treba spodbujati varovanje in poznavanje kulturne dediščine evropskega pomena , nadnacionalno mobilnost kulturnih akterjev ter nadnacionalno kroženje kulturnih del in izdelkov, pa tudi spodbujanje dialoga in kulturnih izmenjav. |
|
(18) |
V tem kontekstu bi bilo treba spodbujati povečano sodelovanje med kulturnimi akterji in jih spodbujati k ustvarjanju večletnih omrežij sodelovanja , prek katerih se bodo razvijale skupne dejavnosti, predvideti podporo ciljnim ukrepom, ki nosijo pravo evropsko dodano vrednost, podpirati simbolične kulturnrne dejavnosti, evropske organizacije za kulturno sodelovanje ter spodbujati analizo izbranih tem, ki so v evropskem interesu, pa tudi zbiranje in razširjanje informacij ter promocijskih dejavnosti na področju kulturnega sodelovanja. |
|
(19) |
V skladu s Sklepom št. 1419/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture Evropska prestolnica kulture za leta 2005 do 2019 (13) je treba dodeliti večja finančna sredstva temu dogodku, ki je med Evropejci zelo prepoznaven in prispeva h krepitvi občutka pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru. V okviru tega dogodka je treba poudariti vseevropsko kulturno sodelovanje. |
|
(20) |
Podpreti bi bilo treba organizacije, ki delujejo v prid evropskemu kulturnemu sodelovanju in ki imajo vlogo evropskih kulturnih „ambasadorjev“ ter se opirajo na izkušnje, ki jih je Evropska unija pridobila v okviru Sklepa št. 792/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004o akcijskem programu Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so na evropski ravni dejavne na področju kulture (14). |
|
(21) |
V smislu člena 151(4) Pogodbe, bi morala biti dejavnost Skupnosti na področju kulture v skladu z drugimi politikami, dejavnostmi in instrumenti Skupnosti ter jih dopolnjevati. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti vmesniku ukrepov Skupnosti na področju kulture in izobraževanja, da se projektom skupne narave (na primer projekt za usposabljanje mladih glasbenikov) zagotovi upravičenost do pomoči prek ukrepov Skupnosti na tistem od obeh področij, ki je primernejše. |
|
(22) |
Evropska unija mora nadaljevati kampanjo za osveščanje in podporo na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, za konvencijo UNESCO o varovanju raznolikosti kulturnih vsebin in umetniškega izražanja. Zagotoviti bi morala, da konvencija ne bo oslabila človekovih pravic in temeljnih svoboščin v imenu kulture ali tradicije. |
|
(23) |
Zato mora program, ob spoštovanju načela o svobodi govora, prispevati k prizadevanjem Evropske unije pri spodbujanju trajnostnega razvoja in boju proti vsem oblikam diskriminacije. |
|
(24) |
Države kandidatke za vstop v Evropsko unijo in države EFTA, ki so podpisnice Sporazuma EGP, so priznane kot morebitne udeleženke v programih Skupnosti v skladu s sporazumi, sklenjenimi s temi državami. |
|
(25) |
Evropski svet je 19. in 20. junija 2003 podprl „Solunsko agendo za zahodni Balkan: napredovati po poti evropske integracije“, ki določa, da bi programi Skupnosti morali biti odprti za države v procesu stabilizacije in pridruževanja na podlagi okvirnih sporazumov, ki bodo podpisani med Skupnostjo in temi državami. Te države lahko, če tako želijo, v okviru proračunskih sredstev in političnih prednostnih nalog, sodelujejo v programu ali pa sodelujejo na bolj omejen način, na osnovi dodatnih sredstev in posebnih postopkov, o katerih se dogovori med zadevnimi stranmi. |
|
(26) |
Program bi moral biti odprt tudi za sodelovanje s tretjimi državami, ki so s Skupnostjo podpisale sporazume, ki zajemajo tudi kulturne vidike, v skladu s postopki, ki jih je treba še določiti. |
|
(27) |
Treba je določiti enoten instrument za financiranje programa kulturnega sodelovanja z imenom „ programa Kultura “, za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. |
|
(28) |
Obstaja splošno soglasje, da je za takšen instrument za financiranje in načrtovanje programov treba zagotoviti ustrezna proračunska sredstva, da doseže ambiciozno zastavljene cilje. |
|
(29) |
Dejavnosti Skupnosti, ki se izvajajo na področju kulturnega sodelovanja, se dopolnjujejo z dejavnostmi posameznih držav ali regij. Ker cilji predvidenih dejavnosti ( ohranjanje in poznavanje kulturne dediščine evropskega pomena , nadnacionalna mobilnost kulturnih delavcev v Evropi, nadnacionalno kroženje kulturnih del in izdelkov, medkulturni dialog) zaradi nadnacionalnega značaja v državah članicah ne morejo biti zadostno uresničeni, in so lažje doseženi na ravni Skupnosti; lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti, določenega v navedenem členu, ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev. |
|
(30) |
Pri izvajanju podpore Skupnosti je treba upoštevati posebno naravo kulturnega sektorja in poskrbeti, da bodo upravni in finančni postopki poenostavljeni, kolikor je to mogoče, in da bodo prilagojeni ciljem, praksam in interesom kulturnega sektorja. |
|
(31) |
Obseg kulturne in jezikovne raznolikosti v Evropi zahteva pomoč za literarno prevajanje v moderne jezike; takšno pomoč bi bilo treba razširiti na prevode grških in latinskih besedil iz klasične antike in srednjega veka ter upoštevati posebne značilnosti področja literarnih prevodov. |
|
(32) |
V okviru sodelovanja med Komisijo in državami članicami je treba zagotoviti stalno spremljanje in vrednotenje programa, ki omogoča prilagajanje, zlasti glede prednostnih nalog. Ta vrednotenja zajemajo zunanje vrednotenje, ki ga opravijo neodvisne in nepristranske organizacije. |
|
(33) |
Postopki za spremljanje in vrednotenje programa morajo uporabiti cilje in kazalnike, ki so konkretni, merljivi, dosegljivi, primerni in časovno določeni. |
|
(34) |
Treba je izvajati primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter za povračilo izgubljenih sredstev in nepravilno dodeljenih ali porabljenih sredstev. |
|
(35) |
Ta sklep določa finančni načrt za celotno trajanje programa, kar predstavlja prednostni sklic za proračunski organ v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 6. maja 1999 o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (15). |
|
(36) |
Treba je obdržati potrebne ukrepe za izvedbo tega sklepa v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (16). |
|
(37) |
Treba bi bilo predvideti prehodne ukrepe, da se zagotovi nemoten prehod med programi, ki jih določata Sklepa št. 508/2000/ES ali 792/2004/ES na eni strani in na drugi programom, ki ga uvaja ta sklep |
SKLENILA:
Člen 1
Uvedba in trajanje programa
1. Ta sklep uvaja program Kultura, enoten večletni program za dejavnosti Skupnosti na področju kulture, v nadaljnjem besedilu„program“.
2. Program se uvaja v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
Člen 2
Proračun programa
1. Finančni načrt za izvedbo tega programa za obdobje iz člena 1, je določen v obsegu 600 milijonov EUR .
2. Letna sredstva odobri proračunski organ v okviru finančne perspektive.
Člen 3
Cilji programa
1. Splošni cilj programa je prispevati k vrednosti skupnega evropskega kulturnega programa z razvojem kulturnega sodelovanja med ustvarjalci, kulturnimi delavci, kulturnimi institucijami in državami, ki sodelujejo v programu, za spodbujanje zavesti o evropskem državljanstvu.
2. Posebni cilji programa so:
|
a) |
spodbujanje varovanja in poznavanja kulturne dediščine evropskega pomena; |
|
b) |
spodbujanje mednacionalne mobilnosti oseb, ki delujejo v kulturnem sektorju; |
|
c) |
spodbujanje mednacionalnega kroženja umetniških del ter umetniških in kulturnih izdelkov; |
|
d) |
pospeševanje medkulturnega dialoga. |
Člen 4
Področja dejavnosti programa
1. Cilji programa se dosegajo z izvajanjem naslednjih dejavnosti, kakor so opisane v Prilogi:
|
a) |
podpora kulturnim dejavnostim:
|
|
b) |
podpora evropskim organizacijam, ki delujejo na področju kulture ; |
|
c) |
podpora za analizo in zbiranje ter deljenje informacij ter spodbujanje dejavnosti na področju kulture, kot je kulturno sodelovanje, kulturna dediščina, sinergija med izobraževanjem in kulturo, dodatno usposabljanje umetnikov ter zaposlovanje v kulturnem sektorju; |
|
d) |
podpora dejavnostim v zvezi z glasbenim in umetniškim izobraževanjem, ki spodbujajo izmenjave dobrih praks in tesnejše sodelovanje na evropski ravni. |
2. Te dejavnosti se izvajajo v skladu z določbami iz Priloge.
Člen 5
Določbe o tretjih državah
1. Program je odprt za naslednje države:
|
— |
države EFTA, ki so članice EGP, v skladu z določili Sporazuma EGP; |
|
— |
države kandidatke s predpristopno strategijo približevanja k Evropski uniji v skladu s splošnimi načeli in pogoji ter s splošnimi načini sodelovanja teh držav v programih Skupnosti, določenimi v okvirnem sporazumu in sklepih Pridružitvenih odborov; |
|
— |
države zahodnega Balkana v skladu s postopki, določenimi s temi državami v okvirnih sporazumih, ki naj se še sprejmejo, o njihovem sodelovanju v programih Skupnosti; |
|
— |
države, vključene v evropsko sosedsko politiko, skladno z akcijskimi načrti, ki jih je še treba oblikovati. |
Države iz tega odstavka polno sodelujejo v programu, če so izpolnjeni pogoji in zagotovljena dodatna sredstva.
Komisija zagotovi povezavo med programom in drugimi ukrepi Skupnosti, zlasti na področjih izobraževanja, poklicnega usposabljanja, mladine, športa, jezikov, socialne vključenosti, zunanje politike EU, boja proti diskriminaciji in raziskovanja.
2. Program je prav tako odprt tudi za sodelovanje drugih tretjih držav, ki so z Evropsko skupnostjo sklenile sporazume o pridružitvi ali o sodelovanju s klavzulami o kulturnem področju, na osnovi dodatnih sredstev in v skladu s posebnimi postopki, ki naj se še določijo.
Države zahodnega Balkana iz odstavka 1, ki ne želijo izkoristiti polnega sodelovanja v programu, lahko v programu sodelujejo po pogojih, določenih v tem odstavku.
Člen 6
Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami
Program omogoča sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na področju kulture, kot so UNESCO ali Svet Evrope, na podlagi enakovrednih prispevkov in ob upoštevanju pravil vsake institucije ali organizacije za uresničevanje dejanj, naštetih v členu 4.
Člen 7
Dopolnjevanje z drugimi instrumenti Skupnosti
Komisija zagotavlja povezavo med programom in drugimi skupnimi ukrepi, zlasti tistimi, sprejetimi prek strukturnih skladov in na področjih izobraževanja in poklicnega usposabljanja, mladine, športa, jezikov, socialne vključenosti, boja proti vsem oblikam diskriminacije in raziskovanja.
Člen 8
Izvajanje
1. Komisija izvaja dejavnosti Skupnosti, ki so del tega programa, skladno s Prilogo.
2. Sprejmejo se naslednji ukrepi v skladu s postopkom iz člena 10(2):
|
a) |
letni delovni načrt, kjer so zajete tudi prednostne naloge, pa tudi merila in postopki za izbiranje; |
|
b) |
letni proračun in razporeditev sredstev med različnimi dejavnostmi programa; |
|
c) |
postopki za spremljanje in vrednotenje programa. |
3. Vsi drugi ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa, se sprejmejo skladno s postopkom iz člena 10(3).
Člen 9
Ukrepi za zagotavljanje preglednosti
1. Izbirna merila, ki so jih strokovnjaki pripravili skupaj z ocenjevalno lestvico so na voljo vsem udeležencem v kulturi.
2. Ne glede na to, ali je delavec prejel donacijo ali ne, imajo vlagatelji pravico, da o končni odločitvi prejme ustrezno informacijo.
Člen 10
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek, se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb v členu 8 Sklepa. Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
4. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 11
Kulturne stične točke
1. Kulturne stične točke, kakor so opredeljene v točki L3.3 Priloge, delujejo kot izvajalni organi za razširjanje informacij o programu in na nacionalni ravni, ob upoštevanju člena 54(2)(c) in (3) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (17) (v nadaljnjem besedilu: „finančna uredba“).
2. Kulturne stične točke morajo spoštovati naslednja merila:
|
— |
imeti morajo dovolj osebja s strokovnimi in jezikovnimi sposobnostmi za delo na področju mednarodnega sodelovanja; |
|
— |
imeti morajo primerno infrastrukturo, zlasti računalniško opremo in komunikacijska sredstva; |
|
— |
delovati v upravnem okolju, ki omogoča zadovoljivo izvajanje nalog, in preprečevati nasprotja interesov. |
Člen 12
Finančne določbe
1. V skladu s členom 176(2) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (18) lahko Komisija glede lastnosti upravičencev in glede na naravo ukrepov odloči, ali se lahko upravičence izvzame iz preverjanja poklicnih zmožnosti in kvalifikacij, potrebnih za dobro izvajanje dejavnosti ali delovnega programa.
2. Finančna pomoč je izplačana v obliki donacij pravnim osebam. Donacije se lahko v nekaterih primerih dodelijo fizičnim osebam, tako kot je določeno v členu 114(1) finančne uredbe. Komisija lahko prav tako podeli nagrade fizičnim ali pravnim osebam za ukrepe ali projekte, izvajane v okviru programa. V skladu s členom 181 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 in glede na naravo ukrepa se lahko odobri pavšalno financiranje in/ali uporabo ponderiranih enotnih stroškov.
3. V skladu s členom 168(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 lahko nekatere dejavnosti v okviru projekta Evropska prestolnica kulture, določenem v Sklepu št. 1419/1999/ES prejmejo, donacijo.
Člen 13
Prispevek programa k drugim politikam Skupnosti
Program prispeva h krepitvi prečnih politik Evropske skupnosti, zlasti:
|
a) |
s spodbujanjem temeljnega načela svobode izražanja; |
|
b) |
s krepitvijo občutka evropskega državljanstva in zviševanjem ozaveščenosti o skupni kulturni dediščini evropskega pomena; |
|
c) |
s spodbujanjem zavedanja o pomembnosti prispevanja k trajnostnemu razvoju; |
|
d) |
s potrditvijo pomena evropskega programa kulturnega sodelovanja za spodbujanje medsebojnega razumevanja, socialne vključenosti in strpnosti v Evropski uniji; |
|
e) |
s prispevanjem k preprečevanju vseh oblik diskriminacije, osnovanih na spolu, rasi ali etničnem poreklu, veri ali prepričanju, invalidnosti, starosti ali spolni usmerjenosti; |
|
f) |
s spodbujanjem kulturne zavesti evropskih državljanov in krepitvijo usklajenega sodelovanja med izobraževanjem in kulturo; |
|
g) |
s pospeševanjem kulturne in jezikovne raznolikosti v Evropi v vseh oblikah. |
Povezanost in usklajenost med programom in politikami Skupnosti na področju kulturnega sodelovanja s tretjimi državami bosta deležni še posebne pozornosti.
Člen 14
Spremljanje in vrednotenje
1. Komisija zagotavlja redno spremljanje programa. Rezultati spremljanja in vrednotenja se upoštevajo pri sestavi in izvajanju programa.
Spremljanje zajema zlasti pripravo poročil iz odstavka 4(a) in (c).
Podrobni cilji programa se, na osnovi rezultatov poročil o spremljanju, preverijo v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe .
2. Komisija zagotavlja redno zunanje in neodvisno vrednotenje programa.
3. Vrednotenje programa mora upoštevati cilje, določene v tem sklepu, da se zagotovi njihova uresničitev.
4. Komisija posreduje Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij:
|
a) |
zunanje in neodvisno vmesno poročilo o vrednotenju, ki temelji na rezultatih kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa, in sicer najpozneje do 31. decembra 2010; |
|
b) |
sporočilo o nadaljevanju izvajanja programa, najpozneje do 31. decembra 2011; |
|
c) |
zunanje in neodvisno poročilo o vrednotenju za nazaj, najpozneje do 31. decembra 2015. |
Člen 15
Prehodne določbe
Dejavnosti, začete pred 31. decembrom 2006 na podlagi Sklepov št. 508/2000/ES ali št. 792/2004/ES se izvajajo do konca v skladu z določbami tega sklepa.
Odbor, vzpostavljen s členom 5 Sklepa št. 508/2000/ES, se nadomesti z odborom, predvidenim v členu 10 tega sklepa.
Člen 16
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Strasbourgu,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 164, 5.7.2005, str. 65 .
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2005.
(3) UL L 99, 20.4.1996, str. 20.
(4) UL L 291, 24.10.1997, str. 26.
(5) UL L 305, 8.11.1997, str. 31.
(6) UL L 63, 10.3.2000, str. 1.
(7) UL C 162, 6.7.2002, str. 5.
(8) UL C 13, 18.1.2003, str. 5.
(9) UL C 72 E, 21.3.2002, str. 142 .
(10) UL C 293 E, 28.11.2002, str. 105.
(11) UL C 300 E, 11.12.2003, str. 156.
(12) UL C 76 E, 25.3.2004, str. 459 .
(13) UL L 166, 1.7.1999, str. 1.
(14) UL L 138, 30.4.2004, str. 40 .
(15) UL C 172, 18.6.1999, str. 1.
(16) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(17) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(18) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8.2005, str. 3).
PRILOGA
I. OPIS DEJAVNOSTI IN DOGODKOV
1. Prvi del: podpora kulturnim dejavnostim
1.1. Večletna omrežja sodelovanja
Program podpira trajna in strukturirana večletna omrežja sodelovanja med evropskimi kulturnimi izvajalci. Cilj te podpore je, da pomaga tem omrežjem v njihovi začetni fazi, fazi strukturiranja ali v njihovi fazi geografske širitve. Cilj je, da se jih vzpodbuja k ustanavljanju trajnih temeljev in k doseganju njihove finančne neodvisnosti.
Vsako omrežje je sestavljeno iz najmanj šestih delavcev iz štirih različnih držav, ki sodelujejo pri programu . Njegov namen je združevati delavce enega ali več sektorjev pri različnih dejavnostih ali večletnih projektih , ki so lahko sektorske ali medsektorske narave, ki pa morajo slediti skupnim ciljem. Vsako večletno omrežje sodelovanja mora imeti glavnega izvajalca, ki zastopa ostale sodelujoče izvajalce in ki je odgovoren Komisiji.
Vsako omrežje je namenjeno izvajanju številnih strukturiranih in večletnih kulturnih dejavnosti. Te dejavnosti se morajo izvajati med celotnim časom financiranja Skupnosti. Vključevati morajo najmanj dva od podrobno opredeljenih ciljev, določenih v točkah (a) do (c) člena 3(2) . Prednost bo dana večletnim omrežjem sodelovanja , ki so namenjena razvoju dejavnosti v skladu z vsemi tremi opredeljenimi cilji iz točk (a) do (c) člena 3 (2).
Omrežja so izbrana glede na razpise v skladu z finančno uredbo in njenih izvedbenih ukrepov. V tem okviru bo izbor med drugim narejen na podlagi priznane strokovnosti soorganizatorjev, njihovih finančnih in operativnih sposobnosti izvajanja predlaganih dejavnosti, kakor tudi kakovosti teh dejavnosti in stopnje, do katere ustrezajo splošnim in specifičnim ciljem programa, kakor so določeni v členu 3.
Omrežja morajo temeljiti na sporazumu o sodelovanju, to je na skupnem dokumentu, ki ima pravno obliko ene od sodelujočih držav in ki ga podpišejo vsi soorganizatorji.
Pomoč Skupnosti ne sme presegati 70 % proračuna projekta in se postopno zmanjšuje. Ne more presegati 500 000 EUR na leto. Ta pomoč se dodeli za obdobje, ki ni krajše od treh let in ne daljše od petih let. V tem obdobju se lahko nekatere od soizvajalcev zamenja, če cilj in število zastopanih držav ostaneta enaka.
Približno 29 % celotnega proračuna, dodeljenega programu, je namenjenega tej vrsti pomoči.
1.2. Dejavnosti sodelovanja
Program podpira dejavnosti sektorskega ali medsektorskega kulturnega sodelovanja med evropskimi izvajalci. Prednost je dana ustvarjalnosti in inovativnosti, zlasti projektom za varovanje in razširjanje poznavanja kulturne dediščine evropskega pomena. Zlasti se spodbuja dejavnosti, namenjene raziskovanju možnosti za sodelovanje, ki se jih razvije na daljši rok.
Vsaka dejavnost mora biti načrtovana in izvedena v sodelovanju z najmanj tremi kulturnimi izvajalci iz treh različnih sodelujočih držav, če ti izvajalci izhajajo iz enega ali več sektorjev.
Dejavnosti bodo izbrane glede na razpise v skladu s finančno uredbo in z njenimi izvedbenimi ukrepi. V tem okviru bo izbor med drugim narejen na podlagi priznane strokovnosti soorganizatorjev, njihovih finančnih in operativnih sposobnosti izvajanja predlaganih dejavnosti, kakor tudi na osnovi kakovosti teh dejavnosti in stopnje, do katere ustrezajo splošnim in specifičnim ciljem programa, kakor so določeni v členu 3.
Pomoč Skupnosti ne sme presegati 70 % proračuna projekta. Ne more biti manjša od 30 000 EUR na leto in višja od 200 000 EUR na leto. Ta pomoč se dodeli za obdobje od dvanajstih do štiriindvajsetih mesecev.
Pogoji, določeni za to dejavnost v zvezi z najmanjšim možnim številom izvajalcev, ki se jih zahteva, da se predstavijo projekti, in največji možni znesek pomoči Skupnosti se lahko prilagodijo tako, da upoštevajo posebne pogoje literarnega prevajanja.
Približno 30 % celotnega proračuna, dodeljenega programu, je namenjenega tej vrsti pomoči.
1.3. Posebne dejavnosti
Program podpora tudi posebne dejavnosti. Te dejavnosti so posebne, ker morajo imeti zadosten vpliv in obseg, imeti morajo pomemben vpliv na prebivalce Evrope ter prispevati k boljšemu zavedanju njihove pripadnosti eni skupnosti, vplivati pa morajo tudi na zavedanje o kulturni raznolikosti držav članic ter na medkulturni in mednarodni dialog. Vključevati morajo vsaj dva podrobno opredeljena cilja, določena v točkah (a) do (c) člena 3(2) .
Te posebne dejavnosti prispevajo tudi k večji vidnosti kulturne dejavnosti Skupnosti in k povečevanju kulturnega vpliva našega kontinenta.
Te „posebne dejavnosti“ lahko, na primer, vključujejo podeljevanje nagrad, v kolikor gre za predstavitev umetnikov, kulturnih ali umetniških del in dosežkov, njihovo predstavitev zunaj nacionalnih meja, s čimer se spodbujata mobilnost in izmenjava , po vzgledu, na primer, evropske nagrade .
Znatna podpora bo dodeljena tudi „evropskim kulturnim prestolnicam“ za pomoč pri izvajanju dejavnosti, ki poudarjajo evropsko vidnost in vseevropsko kulturno sodelovanje.
Podpora v tem okviru bo dodeljena tudi za dejavnosti sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, kakor je določeno v členih 5(2) in 6.
Zgoraj navedeni primeri ne sestavljajo popolnega seznama dejavnosti, ki so upravičene za pridobitev podpore v okviru tega dela programa.
Postopki izbora posebnih dejavnosti bodo odvisni od obravnavane dejavnosti. Financiranje bo odobreno glede na predloge in ponudbe za razpise, razen v primerih iz členov 54 in 168 finančne uredbe. Upoštevalo se bo tudi dejstvo, do katere mere vsaka dejavnost ustreza splošnim ciljem in podrobno opredeljenim ciljem programa, kakor je določeno v členu 3.
Pomoč Skupnosti ne sme presegati 60 % proračuna projekta.
Približno 16 % celotnega proračuna, dodeljenega programu, je namenjenega tej vrsti pomoči.
2. Drugi del: podpora evropskim organom, ki so na evropski ravni dejavni na kulturnem področju, in dejavnostim, ki varujejo in obujajo spomin na glavne kraje in arhive, povezane z izgoni
Ta podpora ima obliko operativne donacije, namenjene sofinanciranju stroškov, povezanih s trajnim programom dela nekega organa, ki sledi ciljem splošnega evropskega interesa na kulturnem področju ali ciljem, ki so del politike Evropske unije na tem področju.
Sprejmejo se določbe, da se te donacije dodelijo na osnovi letnih predlogov za razpise.
Približno 14 % celotnega proračuna, dodeljenega programu, je namenjenega temu delu.
Podpora za delovanje organizacij evropskega kulturnega interesa
Podpora se lahko dodeli organom, ki delujejo na področju kulturnega sodelovanja na enega od naslednjih načinov:
|
— |
zagotavljajo predstavitev na ravni Skupnosti, |
|
— |
zbirajo ali razširjajo informacije za olajšanje vseevropskega kulturnega sodelovanja Skupnosti, |
|
— |
povezujejo v mrežo evropske organe, aktivne na področju kulture, |
|
— |
sodelujejo pri projektih kulturnega sodelovanja, |
|
— |
igrajo vlogo ambasadorjev evropske kulture po zgledu, na primer, Evropskega mladinskega orkestra . |
Ti organi morajo predstavljati pravo evropsko dimenzijo. V tem pogledu morajo izvajati svoje dejavnosti na evropski ravni, sami ali v obliki raznih usklajenih povezav, njihova zgradba (vpisani člani) in dejavnosti pa morajo imeti možen vpliv na ravni celotne Evropske unije ali pa pokrivati najmanj sedem evropskih držav.
Upravičenci do takšnih operativnih donacij se izberejo prek javnih razpisov za oddajo predlogov. To se opravi na podlagi ugotovitve, do katere mere program dela organov ustreza podrobno določenim ciljem iz člena 3. Večletni okvirni partnerski sporazumi se lahko sklenejo z izbranimi organi.
Znesek donacije za poslovanje na podlagi tega dela Priloge ne sme presegati 80 % dopustnih stroškov organa za leto, v katerem mu je dodeljena donacija.
3. Tretji del: podpora za analizo, zbiranje in razširjanje informacij ter za promocijske dejavnosti na področju kulturnega sodelovanja
Približno 5 % celotnega proračuna, dodeljenega programu, je namenjenega temu delu.
3.1. Podpora za analizo na področju kulturnega sodelovanja
Program podpira realizacijo študij in analiz na področju kulturnega sodelovanja. Cilj te podpore je povečanje obsega informacij in podatkov v številkah glede razvoja kulturnega sodelovanja v okviru Evrope, zlasti kar zadeva mobilnost kulturnih udeležencev, obtok umetniških del, umetniških in kulturnih izdelkov ter medkulturnega dialoga.
Na podlagi tega dela je lahko podpora dodeljena tudi študijam in analizam, ki prispevajo k spodbujanju poznavanja pojava vseevropskega kulturnega sodelovanja in k ustvarjanju ugodnih pogojev za njegov uspeh. Še posebej se bo spodbujalo projekte, namenjene zbiranju in analizi statističnih podatkov.
3.2. Podpora za zbiranje in razširjanje informacij ter za promocijske dejavnosti na področju kulturnega sodelovanja
Program podpira zbiranje in razširjanje informacij ter promocijske dejavnosti s pomočjo razvoja internetnega orodja, namenjenega strokovnim potrebam kulture na področju vseevropskega kulturnega sodelovanja.
To orodje bi moralo omogočati izmenjavo izkušenj in dobre prakse, širjenje informacij o kulturnem programu, pa tudi vseevropsko kulturno sodelovanje v širšem smislu.
3.3. Podpora kulturnem kontaktnim točkam
Za zagotavljanje ciljno naravnanega učinkovitega razširjanja informacij o programu je predvidena postavitev „kulturnih kontaktnih točk“. Te organe, ki delujejo na nacionalni ravni, ustanovi Komisija v sodelovanju z državami članicami na prostovoljni osnovi ; kjer je to praktično, bodo imele sedež v istih prostorih kot predstavništvo Komisije v ustrezni nacionalni prestolnici .
Naloga kulturnih kontaktnih točk je:
|
— |
podpora spodbujanju programa, |
|
— |
lajšanje dostopa do programa in spodbujanje sodelovanja čim večjega števila strokovnjakov in kulturnih delavcev pri dejavnostih s pomočjo učinkovitega širjenja informacij, |
|
— |
zagotavljanje trajne povezave z različnimi ustanovami, ki nudijo pomoč kulturnemu sektorju v državah članicah in tako prispevajo k dopolnjevanju med dejavnostmi programa in nacionalnimi ukrepi pomoči, |
|
— |
zagotavljanje informacij in stikov na ustreznem nivoju med izvajalci, ki sodelujejo v programu, in izvajalci, ki sodelujejo pri drugih programih Skupnosti na področju kulturnih projektov. |
II. UPRAVLJANJE PROGRAMA
Finančna pomoč za projekt lahko pokriva tudi stroške, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, kontrole, pregleda in vrednotenja, stroške, ki so neposredno potrebni za upravljanje programa in realizacijo njegovih ciljev, predvsem študije, sestanki, informiranje in objava, stroške, povezave z informacijskim omrežjem glede izmenjave informacij, skupaj z vsemi stroški upravne in tehnične pomoči, ki jo bo Komisija potrebovala pri upravljanju programa.
III. SPREMLJANJE IN PREGLED
Za izbrane projekte v skladu s postopki, opisanimi v členu 12(1), bo vzpostavljen vzorčni sistem pregledov.
Upravičenci donacije Komisiji omogočijo dostop do vse dodatne dokumentacije o izdatkih v obdobju petih let od datuma zadnjega plačila. Upravičenci donacije poskrbijo, da omogočijo Komisiji, če je to primerno, dostop do dodatne dokumentacije, ki je shranjena pri partnerjih ali članih.
Komisija lahko po svoji izbiri neposredno s pomočjo svojih zaposlenih ali s pomočjo katerih koli zunanjih sodelavcev opravi pregled porabljenih sredstev dotacije. Pregled se lahko opravi med celotnim trajanjem pogodbe in v obdobju petih let od datuma plačila salda dotacije. Če je to potrebno, lahko rezultati teh pregledov pripeljejo do odločitev za izterjavo s strani Komisije.
Uslužbenci Komisije in zunanji sodelavci, ki jih pooblasti Komisija, imajo ustrezen dostop predvsem do pisarn upravičenca in do vseh potrebnih informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki jih potrebujejo za izvajanje teh pregledov.
Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) imata enake pravice kot Komisija, predvsem pravico do dostopa.
Za zaščito finančnih interesov Evropske Skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi, lahko Komisija izvaja inšpekcije in preglede na kraju samem, v okviru tega programa v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (1). Če je to potrebno, izvede preiskave OLAF kar ureja Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (2).
IV INFORMACIJSKE, KOMUNIKACIJSKE IN PROMOCIJSKE DEJAVNOSTI
1. Komisija
Komisija lahko organizira seminarje, konference ali srečanja, s katerimi olajša izvajanja programa in prevzame dejavnosti, povezave z informacijami, z objavo in z razširjanjem ter s promocijo , če je to potrebno, ter spremlja in vrednoti program. Takšne dejavnosti se lahko financirajo s pomočjo donacij ali s postopkom javnih naročil ali pa jih Komisija organizira in financira neposredno.
2. Kontaktne točke
Komisija in države članice na prostovoljni ravni organizirajo in krepijo izmenjavo informacij, ki so uporabne pri izvajanju programa s pomočjo kulturnih kontaktnih točk, ki delujejo kot izvajalsko telo na nacionalni ravni v skladu s členom 54(2)(c) in (3) finančne uredbe.
V RAZČLENITEV CELOTNEGA PRORAČLTNA
Okvirna razčlenitev letnega proračuna programa
|
|
Delež proračuna |
|
1. del (podpora projektom) |
približno 75 % |
|
— večletna omrežja sodelovanja |
približno 29 % |
|
— dejavnosti sodelovanja |
približno 30 % |
|
— posebne dejavnosti |
približno 16 % |
|
2. del (podpora organom) |
približno 14 % |
|
3. del (analiza in informacije) |
približno 5 % |
|
Skupni operativni stroški |
približno 94 % |
|
Upravljanje programa |
približno 6 % |
P6_TA(2005)0398
MEDIA 2007 ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o izvedbi podpornega programa evropskemu avdiovizualnemu sektorju (MEDIA 2007) (KOM (2004)0470 - C6-0093/2004 - 2004/0151(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2004)0470) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 251(2) in členov 157(3) in 150(4) Pogodbe ES, na podlagi katerega je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0093/2004), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun,Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti (A6-0278/2005), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poudarja, da je višina proračunskih sredstev, navedenih v predlogu Komisije za obdobje po letu 2006, odvisna od sklepa o prihodnjem večletnem finančnem načrtu; |
|
3. |
poziva Komis o, naj po sprejetju prihodnjega večletnega finančnega načrta po potrebi pripravi predlog za prilagoditev referenčnega zneska trenutnega programa; |
|
4. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6 TC1-COD(2004)0151
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. oktobra 2005 z namenom sprejetja Sklepa št. .../2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izvedbi podpornega programa evropskemu avdiovizualnemu sektorju (MEDIA 2007)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE LTNIJE STA
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 157(3) in 150(4) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Evropski avdiovizualni sektor ima ključno vlogo pri nastajanju evropskega državljanstva, saj velja za enega od glavnih prenašalcev skupnih, temeljnih, družbenih in kulturnih vrednot Evropske unije Evropejcem, še zlasti mladim. Podpora Skupnosti si prizadeva evropskemu avdiovizualnemu sektorju omogočiti krepitev medkulturnega dialoga in vzajemno poznavanje med evropskimi kulturami ter razvoj njegovega političnega, kulturnega, družbenega in gospodarskega potenciala, ki predstavlja resnično dodano vrednost pri vzpostavljanju evropskega državljanstva. Njen cilj je tudi krepitev konkurenčnosti sektorja in še posebej povečanje tržnega deleža nenacionalnih evropskih del v Evropi. |
|
(2) |
Prav tako je treba spodbujati aktivno državljanstvo in okrepiti spoštovanje načela človeškega dostojanstva, spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi in boj proti diskriminaciji in izključevanju v vseh oblikah, vključno z rasizmom in ksenofobijo. |
|
(3) |
Vedno večja navzočnost in vpliv žensk v avdiovizualnem sektorju lahko prineseta spremembo njegove vsebine in pritegnitev širšega ženskega občinstva ter sta ključni za enakost spolov v celotni družbi. |
|
(4) |
Podpora Skupnosti avdiovizualnem sektorju temelji na členu 151 Pogodbe, ki predvideva, da:
|
|
(5) |
Prav tako spada podpora Skupnosti avdiovizualnemu sektorju v okvir novega strateškega cilja Evropske unije, ki ga je opredelil Evropski svet v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000, in sicer: povečati usposabljanje, zaposlenost, okrepiti gospodarske reforme in socialno kohezijo v okviru na znanju temelječega gospodarstva. Svet je v svojih zaključkih ugotovil, da „ustvarja industrija večpredstavne vsebine dodano vrednost ob izkoriščanju in povezovanju v mreže evropske kulturne raznolikosti“. Ta pristop je bil potrjen v sklepnih ugotovitvah Evropskega sveta v Bruslju dne 20. in 21. marca 2003. |
|
(6) |
Podpora Skupnosti avdiovizualnemu sektorju se končno opira na izkušnje, pridobljene v programih MEDIA I, MEDIA II, MEDIA Plus in MEDIA-Programi usposabljanja (4), ki so po letu 1991 spodbudili razvoj evropske avdiovizualne industrije. Ta izkušnja je bila potrjena v okviru ocenjevanja gornjih programov (5). |
|
(7) |
To je pokazalo, da se mora delovanje Skupnosti še zlasti osredotočiti na:
in da je prednost treba dati spodbujanju digitalnih storitev in evropskih katalogov, da se premaga razdrobljenost evropskega avdiovizualnega trga. |
|
(8) |
Program MEDIA bi moral podpirati avtorje (kot so scenaristi in režiserji) pri ustvarjalnemu procesu ter jih spodbujati k razvoju in uporabi novih ustvarjalnih tehnik, ki bodo okrepile inovativnost evropskega avdiovizualnega sektorja. |
|
(9) |
Na področju filmske projekcije je več platform za digitalizacijo, njihova izbira je odvisna od uporabe, uporabnikov in potreb. Pilotni projekti v skladu s programom MEDIA bi blahko bili preizkusni kamen za nove standarde, ki bi jih začrtali glede na potrebe avdiovizualnega sektorja. |
|
(10) |
Vzpostavitev pripravljalnega ukrepa„Rast in avdiovizualno: i2i avdiovizualno“ je, poleg programov MEDIA Plus in MEDIA-Programi usposabljanja, pomenila še eno stopnjo pri izvajanju podporne politike Skupnosti v avdiovizualnem sektorju. Še zlasti je ukrep skušal rešiti probleme dostopa do financiranja malih in srednje velikih podjetij (MSP) avdiovizualnega sektorja. Ocena ukrepa„Rast in avdiovizualno: i2i avdiovizualno“ je potrdila primernost ukrepa za potrebe sektorja in nujnost ukrepanja Skupnosti v tej smeri , vendar pa jasno povedala, da bi se morala še bolj usmeriti na posebne potrebe sektorja . |
|
(11) |
Za evropski avdiovizualni sektor so značilne velike možnosti za rast, inovacije in dinamiko, razdrobljenost trga zaradi kulturne in jezikovne raznolikosti ter posledično veliko število srednje velikih, malih in najmanjših podjetij z dolgotrajno podkapitalizacijo. Pri izvajanju podpore Skupnosti je treba upoštevati posebno naravo avdiovizualnega sektorja in zagotoviti, da so upravni in finančni postopki sorazmerni z zneskom finančne pomoči in, kolikor je to mogoče, v veliki meri poenostavljeni in prilagojeni ciljem, praksam in interesom avdiovizualne industrije. Poenostavitev mora povzročiti zlasti skrajšanje obdobja med načrtovanjem projektov in njihovo dostopnostjo za javnost. |
|
(12) |
Velika ovira konkurenčnosti po celotni Evropski uniji je skoraj popoln neobstoj podjetij, specializiranih za kreditno financiranje v avdiovizualnem sektorju. |
|
(13) |
Vsakršna dejavnost v okviru tega programa mora biti skladna z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti členom 11 Listione o svobodi izražanja in pluralizmu medijev. |
|
(14) |
Komisija in države članice bi morale zato pregledati njihovo podporo avdiovizualnemu sektorju, zlasti rezultate pripravljalnih ukrepov i2i, da ugotovijo, koliko se lahko olajša prihodnje spodbujanje razvoja ponudbe specializiranih proizvodov za MSP pri kreditnem financiranju. |
|
(15) |
Tam, kjer so bili v državah članicah razviti kreditno finančni sistemi za spodbujanje nacionalnih avdiovizualnih projektov in mobiliziranje zasebnega kapitala, je treba preveriti, kako se lahko tak kapital s podporo MEDIA 2007 odpre tudi za nenacionalne evropske projekte. |
|
(16) |
Člen 3 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti določa, da si Skupnost, za vse dejavnosti, ki jih načrtuje, prizadeva odpravljati neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami , člen 13 Pogodbe pa predvideva, da Skupnost sprejme potrebne ukrepe za boj proti razlikovanju na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Program bo omogočil tudi dostop invalidnim državljanom, zlasti tistim s posebnimi potrebami in okvarami sluha. |
|
(17) |
Člen II 82 Pogodbe o Ustavi za Evropo predvideva, da Evropska unija med drugim spoštuje kulturno in jezikovno raznolikost, zato je treba upoštevati posebne potrebe manjših držav članic in tistih z več kot enim jezikovnim območjem. |
|
(18) |
Povečana transparentnost in razširjanje podatkov o evropskem avdiovizualnem trgu predstavljata enega od dejavnikov večje konkurenčnosti operaterjev v sektorju, še posebej MSP. Povečana transparentnost in razširjanje podatkov utrjujeta zaupanje zasebnih vlagateljev prek izboljšanja razumevanja potencialov sektorja. Omogočata tudi lažje sledenje ukrepom Skupnosti in njihovo vrednotenje. Sodelovanje Evropske unije v Evropskem avdiovizualnem observatoriju bi moralo prispevati k uresničenju teh ciljev. |
|
(19) |
V Evropski uniji s 25 državami članicami postaja sodelovanje vse bolj strateški pristop, namenjen krepitvi konkurenčnosti evropske filmske industrije. Zato je treba še bolj spodbujati vseevropska omrežja na vseh programskih ravneh MEDIA - usposabljanje, razvoj, distribucija in promocija. To velja še zlasti za mrežno povezovanje z udeleženci iz držav članic, ki so k Evropski uniji pristopile po 30. aprilu 2004. Treba bi bilo poudariti, da mora strategija sodelovanja med udeleženci v avdiovizualnem sektorju spoštovati konkurenčno pravo Evropske unije. |
|
(20) |
Javna finančna podporo kinematografom na evropski, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni je bistvena za premagovanje strukturnih težav v tem sektorju, evropski avdiovizualni industriji pa omogoča, da se sooča z izzivi globalizacije. Sistemi javne podpore bi morali biti v skladu s členom 87(3) (d) in členom 151(4) Pogodbe ter ne bi smeli biti predmet sprostitve v okviru mednarodnih trgovinskih pogajanj . |
|
(21) |
Države pristopnice k Evropski uniji in tiste države EFTA, ki so pogodbenice Sporazuma EGP, so priznane kot morebitne udeleženke v programih Skupnosti v skladu s sporazumi, sklenjenimi z temi državami. |
|
(22) |
Sodelovanje med programom MEDIA in skladom Eurimages je treba okrepiti, vendar to ne bi smelo vključevati integracijo finančnih in upravnih zadev. |
|
(23) |
Evropski svet v Solunu je 19. in 20. junija 2003 sprejel „Agendo za zahodni Balkan: napredovati na poti vključitve v evropske integracije“, ki predvideva, da bi morali biti programi Skupnosti odprti za države v procesu stabilizacije in pridruževanja na podlagi okvirnih sporazumov, ki naj se podpišejo med Skupnostjo in temi državami. |
|
(24) |
Druge evropske države, podpisnice Konvencije Sveta Evrope o čezmejni televiziji, so sestavni del evropskega avdiovizualnega prostora in bi jim moralo biti zato omogočeno, da sodelujejo v tem programu na podlagi dodatnih sredstev, v skladu s pogoji, ki naj se določijo v sporazumih z zadevnimi stranmi; te države lahko, če želijo, v okviru proračunskih sredstev ali v okviru prednostnih nalog svojih avdiovizualnih industrij sodelujejo v programu ali sodelujejo na bolj omejen način, na osnovi dodatnih sredstev in posebnih načinov, o katerih se dogovori med zadevnimi stranmi. |
|
(25) |
Sodelovanje z neevropskimi tretjimi državami, razvito na podlagi skupnih in uravnoteženih interesov, lahko ustvari dodano vrednost evropske avdiovizualne industrije pri promociji, dostopu na trg, distribuciji, razširjanju in predvajanju evropskih del v teh državah; takšno sodelovanje bi se moralo razviti na osnovi dodatnih sredstev in posebnih načinov, dogovorjenih med zadevnimi stranmi. |
|
(26) |
Treba bi bilo izvajati primerne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter ukrepe za povračilo izgubljenih sredstev in nepravilno dodeljenih ali porabljenih sredstev. |
|
(27) |
Ta sklep določa finančni okvir za celotno trajanje programa, ki zajema prednostni sklic iz točk 33 in 34 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 6. maja 1999 o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (6). |
|
(28) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa je treba sprejeti v skladu z Odločbo Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7). |
|
(29) |
Treba je predvideti prehodne ukrepe za zagotavljanje prehoda med programi, uvedenimi s Sklepom 2000/821/ES in s Sklepom št. 163/2001/ES, in programom, uvedenim s tem sklepom |
SKLENILA:
Naslov 1
Splošni cilji programa in finančni okvir
Člen 1
Cilji in prednostne naloge programa
1. Ta sklep uvaja podporni program podpore evropskemu avdiovizualnem sektorju, v nadaljnjem besedilu „program“ za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
2. Avdiovizualni sektor je bistveni kanal za prenos in krepitev evropskih temeljnih, socialnih in kulturnih vrednot za ter razvoj visokokvalificiranih, v prihodnost usmerjenih delovnih mest. Njegova ustvarjalnost je pozitivni dejavnik za konkurenčnost in privlačnost kulture za javnost. Program je namenjen gospodarski krepitvi avdiovizualnega sektorja, da bi lahko le-ta čim bolje izpolnil svojo kulturno vlogo z razvijanjem industrije z učinkovitimi in različnimi vsebinami ter dragoceno in dostopno dediščino.
Splošni cilji programa so:
|
a) |
ohraniti in vzpodbujati evropsko jezikovno in kulturno raznolikost ter njeno kinematografsko in avdiovizualno dediščino, zagotoviti vsem evropskim državljanom dostop do njiju, spodbujati pluralizem medijev in svobodo izražanja ter spodbujati medkulturni dialog tako znotraj Evropske unije kot tudi med njo in sosednjimi državami; |
|
b) |
povečati kroženje evropskih avdiovizualnih del znotraj in zunaj meja Evropske unije z okrepljenim sodelovanjem udeležencev ; |
|
c) |
okrepiti konkurenčnost evropske avdiovizualne industrije in evropskih avdiovizualnih del na evropskih in mednarodnih trgih, naklonjenih zaposlovanju z vzpodbujanjem povezav med delujočimi v sektorju . |
3. Za izvedbo teh ciljev, program podpira:
|
a) |
v začetnih fazah avdiovizualne produkcije: pridobivanje in nadgradnjo sposobnosti na avdiovizualnem področju in razvoj evropskih avdiovizualnih del; |
|
b) |
v končnih fazah avdiovizualne produkcije: distribucijo in promocijo evropskih avdiovizualnih del; |
|
c) |
pilotne projekte z namenom zagotavljanja prilagoditve programa tržnemu razvoju. |
4. Naslednje prednostne naloge so upoštevane na področjih posredovanja, naštetih v odstavku 3:
|
a) |
spodbujanje ustvarjanja v avdiovizualnem sektorju, kot tudi znanja in razširjanja evropske kinematografske in avdiovizualne dediščine; |
|
b) |
krepitev finančne in produkcijske strukture evropskega avdiovizualnega sektorja, še zlasti MSP; |
|
c) |
zmanjševanje neravnotežij med državami z visoko stopnjo produkcijskih zmogljivosti in državami ali regijami z nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali med geografsko in jezikovno omejenimi področji na evropskem avdiovizualnem trgu; |
|
d) |
spremljanje in podpora tržnega razvoja pri digitalizaciji , vključno s spodbujanjem privlačnih digitalnih katalogov evropskih filmov na digitalnih platformah ; |
|
e) |
izboljšanje trženja evropskih avdiovizualnih del. |
Člen 2
Finančni okvir
1. Okvirni finančni načrt za izvedbo tega programa v obdobju 7 let od 1. januarja 2007 dalje , navedenem v členu 1(1), se določi na 1 055 000 000 EUR.
2. Letna sredstva odobri proračunski organ v okviru finančnih perspektiv.
3. V izrednem primeru spremembe trajanja programa se na začetku določen znesek lahko spremeni le ob strogem upoštevanju sorazmernosti.
Naslov 2
Posebni cilji v začetnih fazah avdiovizualne produkcije
Člen 3
Pridobivanje in nadgradnja sposobnosti na avdiovizualnem področju
Pri pridobivanju in nadgradnji sposobnosti na avdiovizualnem področju so posebni cilji programa:
|
1. |
nadgradnja sposobnosti evropskih strokovnjakov v avdiovizualnem sektorju na področjih razvoja, produkcije, distribucije/predvajanja in promocije z namenom izboljšanja kakovosti in potenciala evropskih avdiovizualnih del. Program podpira tudi dejavnosti glede:
|
Treba je zagotoviti tudi sodelovanje strokovnjakov in učiteljev iz tistih držav, v katerih ni ukrepov za višje izobraževanje v okviru določb iz točk (a) do (c);
|
2. |
izboljšanje evropske dimenzije ukrepov avdiovizualnega usposabljanja ob:
|
|
3. |
omogočiti, s pomočjo posebnih štipendij, sodelovanje strokovnjakov iz novih držav članic in iz tistih držav članic, ki imajo nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali pokrivajo majhno geografsko in/ali jezikovno območje pri izobraževalnih projektih iz točke 1. |
Ukrepe iz točk 1 do 3 se izvaja v skladu z določili Priloge.
Člen 4
Razvoj
1. Na področju razvoja so posebni cilji programa:
|
a) |
podpiranje razvoja produkcijskih projektov, namenjenih evropskim in mednarodnim trgom, neodvisnih produkcijskih hiš; |
|
b) |
podpiranje izdelave finančnih načrtov za podjetja in za evropske produkcijske projekte, zlasti finančnih načrtov za koprodukcije. |
Ukrepe iz točk (a) in (b) se izvaja v skladu z določili Priloge.
2. Komisija zagotovi usklajenost med podpornimi ukrepi v sektorju za izboljšanje znanj strokovnjakov in ukrepi iz odstavka 1.
Naslov 3
Posebni cilji v končnih fazah avdiovizualne produkcije
Člen 5
Distribucija in predvajanje
Na področju distribucije in predvajanja so posebni cilji programa:
|
a) |
krepitev evropske distribucije s spodbujanjem distributerjev k naložbam v koprodukcijo, pridobivanje in promocijo nenacionalnih evropskih filmov ter k izvajanju usklajenih tržnih strategij; |
|
b) |
izboljšanje kroženja nenacionalnih evropskih filmov na evropskih in mednarodnih trgih s spodbujanjem izvoza, distribucije s polno podporo in predvajanja v kinodvoranah; |
|
c) |
spodbujanje čezmejnega predvajanja evropskih avdiovizualnih del, narejenih v neodvisnih produkcijskih hišah, ob spodbujanju sodelovanja med predvajalci na eni strani in neodvisnimi producenti in distributerji na drugi strani; |
|
d) |
spodbujanje digitalizacije evropskih avdiovizualnih del in razvoja konkurenčnega digitalnega trga ; |
|
e) |
spodbujanje kinematografov k izkoriščanju možnosti digitalne distribucije; |
|
f) |
spodbujanje uporabe podnaslavljanja kot cenejše oblike olajšanja distribucije in predvajanja evropskih filmov prek njihovih nacionalnih meja. |
Ukrepe iz točk (a) do (f) se izvede v skladu z določbami Priloge.
Člen 6
Promocija
Na področju promocije so posebni cilji programa:
|
a) |
izboljšanje kroženja evropskih avdiovizualnih del ob zagotavljanju dostopa evropskemu avdiovizualnemu sektorju do evropskih in mednarodnih strokovnih trgov; |
|
b) |
izboljšanje dostopa evropskega in mednarodnega občinstva do evropskih avdiovizualnih del; |
|
c) |
spodbujanje skupnih dejavnosti med nacionalnimi organizacijami za promocijo filmov in avdiovizualnih programov; |
|
d) |
spodbujanje promocije evropske kinematografske in avdiovizualne dediščine ter izboljšanje njene dostopnosti za evropsko in mednarodno javnost ; |
|
e) |
izboljšanje promocije in trženja evropskih avdiovizualnih del na digitalnih platformah. |
Ukrepe iz točk (a) do (e) se izvaja v skladu z določbami Priloge.
Naslov 4
Pilotni projekti
Člen 7
Pilotni projekti
1. Za zagotavljanje prilagodljivosti programa tržnemu razvoju, in sicer v povezavi z uvedbo in z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, lahko program daje podporo pilotnim projektom.
2. Za izvajanje odstavka 1, Komisiji svetujejo tehnične svetovalne skupine, v katere imenujejo strokovnjake na predlog Komisije.
Naslov 5
Načini izvajanja programa in finančne določbe
Člen 8
Določbe o tretjih državah
1. Program je odprt za sodelovanje naslednjih držav, če so izpolnjeni zahtevani pogoji in dodatna sredstva:
|
a) |
držav EFTA, ki so članice EGP, v skladu z določili Sporazuma EGP; |
|
b) |
držav pristopnic s predpristopno strategijo k Evropski uniji, v skladu s splošnimi načeli in s pogoji ter ureditvijo sodelovanja teh držav v programih Skupnosti, določenimi v okvirnem sporazumu in sklepih pridružitvenih odborov; |
|
c) |
držav zahodnega Balkana v skladu z dogovori s temi državami po okvirnih sporazumih, ki naj se sprejmejo, ki urejajo njihovo sodelovanje v programih Skupnosti. |
2. Program je prav tako odprt za sodelovanje držav podpisnic Konvencije Sveta Evrope o čezmejni televiziji, ki niso navedene v odstavku 1, če so zagotovljena dodatna sredstva v skladu s pogoji, o katerih se zadevne strani dogovorijo.
3. Odprtje programa tretjim evropskim državam iz odstavka 1 in 2 je lahko odvisna od predhodnega preverjanja usklajenosti njihovih nacionalnih zakonodaj z zakonodajo Skupnosti, vključno s členom 6(5) Direktive Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (8). Ta določba se ne uporablja za ukrepe po členu 3.
4. Program je prav tako odprt za sodelovanje drugih tretjih držav, ki so z Evropsko unijo sklenile sporazume o pridružitvi ali o sodelovanju s klavzulami o avdiovizualnem sektorju in na osnovi dodatnih sredstev ter v skladu s posebnimi ureditvami, o katerih se je treba dogovoriti. Države zahodnega Balkana iz odstavka 1 in evropske države, zajete v evropski sosedski politiki , ki ne želijo polno sodelovati v programu, lahko v programu sodelujejo v skladu s pogoji, predvidenimi v tem odstavku.
Člen 9
Finančne določbe
1. V skladu s členom 114(1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (9) so lahko fizične osebe upravičenci programa.
Brez poseganja v sporazume in konvencije, katerih pogodbenica je Skupnost, morajo podjetja, upravičenci programa biti in ostati, neposredno ali prek večinskega deleža, v lasti držav članic in/ali državljanov držav članic.
2. V skladu s členom 176(2) in (4) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (10) lahko Komisija, glede lastnosti upravičencev in narave ukrepov, odloči, ali se lahko upravičence izvzame iz preverjanja strokovnih sposobnosti potrebnih za dobro izvedbo ukrepa ali delovnega programa.
3. Glede na naravo dejavnosti so lahko finančne pomoči v obliki donacij (11) ali štipendij. Komisija lahko prav tako podeli nagrade za ukrepe ali projekte, izvajane v okviru programa. V skladu s členom 181 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 in glede na naravo dejavnosti se lahko dovoljuje pavšalno financiranje in/ali uporabo ponderiranih enotnih stroškov.
4. Pri določitvi meril za izbiro upravičencev in dokumentov, ki jih je treba predložiti in izpolniti, Komisija upošteva načelo sorazmernosti.
5. Finančne pomoči, dodeljene v okviru programa, ne smejo preseči 50 % končnih stroškov podprtih dejavnosti. Vendar pa lahko v primerih, posebej predvidenih v Prilogi, finančne pomoči dosežejo do 75 % končnih stroškov podprtih dejavnosti. Poleg tega morajo biti postopki za dodelitev takih pomoči pregledni in objektivni.
6. V skladu s posebno naravo sofinanciranih dejavnosti in v skladu s členom 112(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 lahko Komisija kot upravičene stroške upošteva stroške, neposredno povezane z izvajanjem podprte dejavnosti, čeprav jih je delno podprl upravičenec pred izbirnim postopkom.
7. V skladu s členom 113(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 (12) je lahko sofinanciranje v celoti ali delno izvedeno v naravi, dokler vrednost prispevka ne preseže dejanskega podprtega stroška, pravilno obračunanega in knjiženega, ali splošno sprejetega stroška na trgu.
8. Povračila dodeljenih zneskov v okviru programa, povračila, iz programov MEDIA (1991 do 2006) in neporabljeni zneski v izbranih projektih se prenese za potrebe programa MEDIA 2007.
Člen 10
Izvajanje tega sklepa
1. Komisija je odgovorna za izvedbo programa na načine, določene v Prilogi.
2. Ukrepi za izvajanje tega sklepa za spodaj navedene zadeve, se sprejmejo v skladu s postopkom upravljanja iz člena 11(2):
|
a) |
splošne usmeritve za vse ukrepe, opisane v Prilogi; |
|
b) |
vsebina pozivov za zbiranje predlogov, opredelitev meril in postopkov za izbiro projektov; |
|
c) |
vprašanja glede notranjega letnega pregleda sredstev programa, vključno v dejavnostih, predvidenih na področjih izboljšanja usposobljenosti strokovnjakov, razvoja, distribucije/predvajanja in promocije; |
|
d) |
ureditve za nadzorovanje in ocenjevanje ukrepov. |
3. Ukrepi za izvajanje tega sklepa v zvezi z vsemi ostalimi zadevami, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 11(3).
Člen 11
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES. Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi na dva meseca.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja svetovalni postopek iz člena 3 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 7(3) in člena 8 Sklepa.
4. Odbor sprejme svoj pravilnik.
Člen 12
Centri MEDIA
1. Evropska mreža Centrov MEDIA deluje kot izvršilni organ širjenja informacij o programu na nacionalni ravni , zlasti za čezmejne projekte, v skladu s členom 54(2)(c) in (3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, kakor je opredeljeno v točki 2.2 Priloge.
2. Sodelovanje centrov MEDIA v mrežah, zlasti v sosedskih omrežijih, se spodbuja, da bi se olajšalo izmenjavo in stike med strokovnjaki in oblikovalo javno zavest o ključnih dogodkih programa, kakor tudi o nagradah in zahvalah. Centri MEDIA so kot dobavitelji informacij in storitev koristni pri olajšanju nastajanja novih avdiovizualnih polov.
3. Centri MEDIA morajo spoštovati naslednja merila:
|
— |
imeti morajo dovolj osebja s strokovnimi in jezikovnimi sposobnostmi, primernimi za delo na področju mednarodnega sodelovanja; |
|
— |
meti morajo primerno infrastrukturo, zlasti računalniško opremo in komunikacijska sredstva; |
|
— |
delovati v upravnem okolju, ki omogoča izvajanje nalog in preprečevanje nasprotja interesov. |
4. Komisija spodbuja ustanavljanje centrov MEDIA in predstavništev MEDIA v državah in regijah z nizko proizvodno zmogljivostjo v skladu s prednostnimi nalogami iz točke (c) člena 1(4), in pospešuje njihovo prepoznavnost.
Člen 13
Prispevek programa k drugim politikam in pristojnostim Skupnosti
1. Program prispeva h krepitvi horizontalnih politik Evropske skupnosti, in sicer:
|
a) |
s spodbujanjem temeljnih načel svobode izražanja ter pluralnosti in neodvisnosti medijev ; |
|
b) |
s spodbujanjem zavedanja o pomembnosti kulturne raznolikosti in večkulturnosti Evrope , boljšega vzajemnega priznavanja njenih različnih kultur kot načina za uresničenje evropskega državljanstva in socialnega vključevanja, ter potrebe po boju proti vsem oblikam diskriminacije, vključno z rasizmom in ksenofobijo; |
|
c) |
s spodbujanjem zavedanja o pomembnosti prispevanja k trajnostnemu gospodarskemu razvoju; |
|
d) |
s prispevanjem k boju proti vsem oblikam diskriminacije glede na spol, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost in k spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi ; |
|
e) |
s prispevanjem k razpravi in informiranju o Evropski uniji kot območju enakosti, miru, demokracije, svobode, blaginje , varnosti in pravice . |
2. Komisija zagotovi sodelovanje med tem programom in drugimi programi Skupnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in raziskovanja glede informacijske družbe.
3. Komisija zagotovi učinkovito sodelovanje med tem programom in dejavnostmi na področju usposabljanja in avdiovizualnosti v okviru sodelovanja med Evropsko unijo, državami nečlanicami in ustreznimi mednarodnimi organizacijami, zlasti s Svetom Evrope (prek sklada Eurimages in Evropskega avdiovizualnega observatorija).
4. Komisija sprejme ukrepe s katerimi zagotovi, da izvajanje dejavnosti iz tega programa dopolnjujejo druge dejavnosti Skupnosti in vseevropske dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja, povezane s filmom in avdiovizualnim sektorjem.
Člen 14
Nadzor in ocenjevanje
1. Komisija zagotovi, da so dejavnosti, predvidene s tem sklepom predhodno ocenjene, spremljane in naknadno ocenjene. Zagotovi, da je program dostopen in se izvaja na pregleden način .
Nadzor obsega sestavljanja poročil iz točk (a) in (c) odstavka 3 in posebne dejavnosti.
2. Komisija zagotovi, da je program ocenjevan redno, zunanje in neodvisno.
3. Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij:
|
a) |
vmesno poročilo o oceni doseženih rezultatov , o ujemanju med programom in tehnološkim kontekstom ter njegovim vplivu na evropski trg in o kvalitativnih ter kvantitativnih vidikih izvedbe programa tri leta po njegovem sprejetju ; to poročilo mora zlasti omogočiti presojo uspešnosti ukrepov strukturnega napredka v državah, ki so se Evropski uniji pridružile pred kratkim; |
|
b) |
sporočilo o nadaljevanju programa štiri leta po njegovem sprejetju; |
|
c) |
podrobno poročilo o oceni izvajanja in rezultatov programa do konca izvajanja programa . |
Člen 15
Prehodne določbe
Dejavnosti, začete pred 31. decembrom 2006, na podlagi Sklepa 2000/821/ES in Sklepa št. 163/2001/ES se do zaključka še naprej vodijo v skladu z določbami teh sklepov.
Odbor, predviden v členu 8 Sklepa 2000/821/ES in v členu 6 Sklepa št. 163/2001/ES, se zamenja z odborom iz člena 11 tega sklepa.
Naslov 6
Informacije o evropskem avdiovizualnem sektorju in Sodelovanje v Evropskem avdiovizualnem observatoriju
Člen 16
Informacije o evropskem avdiovizualnem sektorju
Evropska unija prispeva k transparentnosti in k povečanem širjenju informacij o evropskem avdiovizualnem sektorju.
Člen 17
Sodelovanje v Evropskem avdiovizualnem observatoriju
Za izvajanje člena 16 je Evropska unija članica Evropskega avdiovizualnega observatorija za čas celotnega trajanja programa.
Komisija zastopa Evropsko unijo v odnosih z observatorijem.
Člen 18
Prispevek za izvajanje ciljev programa
Sodelovanje Evropske unije v Evropskem avdiovizualnem observatoriju je sestavni del tega programa in prispeva k uresničevanju njegovih ciljev:
|
— |
s spodbujanjem transparentnosti trga prek izboljšane primerljivosti podatkov, zbranih v različnih državah, in z zagotavljanjem dostopa operaterjev do statističnih, finančnih in pravnih podatkov, kar krepi konkurenčnost in razvoj evropskega avdiovizualnega sektorja; |
|
— |
z omogočanjem boljšega nadzora in lažjega ocenjevanja programa; |
|
— |
z raziskavami o različnih javnostih, njihovih navadah in okusu, ki bodo potekale usklajeno z Evropskim avdiovizualnim observatorijem, in dopolnile finančno oceno. |
Člen 19
Spremljanje in ocenjevanje
Spremljanje in ocenjevanje sodelovanja Evropske unije v Evropskem avdiovizualnem observatoriju se izvaja v okviru ocenjevanja in spremljanja programa v skladu s členom 14.
Naslov 7
Začetek veljavnosti
Člen 20
Začetek veljavnosti
Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije in se uporablja od 1. januarja 2007.
V ..., ...
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 255, 14.10.2005, str. 39 .
(2) UL C 164, 5.7.2005, str. 76 .
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2005.
(4) Programi, ki so jih uvedli Sklep Sveta 90/685/EGS z dne 21. decembra 1990 o izvajanju akcijskega programa za pospeševanje razvoja evropske avdiovizualne industrije (Media) (1991 do 1995) (UL L 380, 31.12.1990, str. 37), Sklep Sveta 95/563/ES z dne 10. julija 1995 o izvajanju programa za vzpodbujanje razvoja in distribucije evropskih avdiovizualnih del (Media II - razvoj in distribucija) (1996 do 2000) (UL L 321, 30.12.1995, str. 25), Sklep Sveta 95/564/ES z dne 22. decembra 1995 o izvajanju programa usposabljanja za poklicne delavce v evropski avdiovizualni industriji (Media II - usposabljanje) (UL L 321, 30.12.1995, str. 33), Sklep Sveta 2000/821/ES z dne 20. decembra 2000 o izvajanju programa za spodbujanje razvoja, distribucije in promocije evropskih avdiovizualnih del (MEDIA Plus - razvoj, distribucija in promocija) (2001-2005) (UL L 336, 30.12.2000, str. 82) (Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 846/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 157, 30.4.2004, str. 4).) in Sklep št. 163/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. januarja 2001 o izvajanju programa usposabljanja za strokovnjake v industriji evropskih avdiovizualnih programov (usposabljanje MEDIA) (2001-2005) (UL L 26, 27.1.2001, str. 1) (Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 845/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 157, 30.4.2004, str. 1).).
(5) Poročilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Poročilo o izvajanju in o rezultatih programa MEDIA II (1996 do 2000) KOM(2003)0802 z dne18.12.2003, Poročilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Poročilo o izvajanju in o rezultatih programov MEDIA Plus in MEDIA-Programi usposabljanja (2001-2005) in o rezultatih pripravljalnega ukrepa „Rast in avdiovizualno: i2i avdiovizualno“KOM(2003)0725 z dne24.11.2003.
(6) UL C 172, 18.6.1999, str. 1.
(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(8) UL L 298, 17.10.1989, str. 23. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 202, 30.7.1997, str. 60).
(9) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(10) UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8.2005, str. 3).
(11) V primeru selektivne pomoči za distribucijo in v skladu s členom 109(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in s členom 168(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 se prihodki iz prvega leta kinematografskega predvajanja filma povrnejo do zneska prispevka MEDIA (izvzemvši podporo za sinhronizacijo/podnaslavljanje).
(12) Skupaj s členom 172 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.
PRILOGA
Naslov 1: Operativni cilji in ukrepi za izvedbo
1. Pridobivanje in nadgradnja sposobnosti na avdiovizualnem področju
1.1. Nadgradnja sposobnosti evropskih strokovnjakov v avdiovizualnem sektorju na področjih razvoja, produkcije, distribucije/predvajanja in promocije z namenom izboljšanja kakovosti in potenciala evropskih avdiovizualnih del
1.1.1. Tehnike pisanja scenarijev
Operativni cilj:
|
— |
Omogočiti izkušenim scenaristom, da nadgradijo svoje sposobnosti za razvijanje tehnik pisanja po tradicionalnih in interaktivnih metodah. |
Ukrepi za izvedbo:
|
— |
Podpirati izdelavo in izvajanje modulov usposabljanja o prepoznavanju ciljnega občinstva, o priredbi in razvoju scenarijev za mednarodno občinstvo, o odnosih med scenaristom, urednikom scenarija, producentom in distributerjem. |
|
— |
Podpirati učenje na daljavo in izmenjavo ter partnerstva med državami in regijami z nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali med jezikovno ali geografsko omejenimi območji. |
1.1.2. Gospodarsko, finančno in tržno upravljanje produkcije, distribucije, trženja in promocije avdiovizualnih del
Operativni cilj:
|
— |
Razvijati sposobnosti strokovnjakov za razumevanje in vključevanje evropske dimenzije na področjih razvoja, produkcije, trženja, distribucije/predvajanja in promocije avdiovizualnih programov. |
Ukrepi za izvedbo:
|
— |
Podpirati, v skladu z ukrepi držav članic, izdelavo in izvajanje modulov usposabljanja za upravljanje ob upoštevanju evropske dimenzije. |
|
— |
Podpirati učenje na daljavo in izmenjavo ter partnerstvo med državami in regijami z nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali med jezikovno ali geografsko omejenimi območji. |
|
— |
Določiti najvišje cene za izdelavo in trženje materiala nacionalnih filmskih arhivov 25 držav članic, kadar nameravajo ta material uporabiti MSP za produkcijo filmov ali programov s podobno vsebino ali neodvisni filmski producenti, ki so državljani Evropske unije ali imajo registriran sedež v državi članici. Če se material uporablja v komercialne namene in je cilj producenta, ki je zanj zaprosil, ustvariti podoben proizvod, se je mogoče pogajati o ceni, pod pogojem, da se dosledno upoštevajo načela pluralizma, znanja in razširjanja kulturne dediščine. |
1.1.3. Upoštevanje digitalnih tehnologij pri produkcije, postprodukciji, distribuciji, oglaševanju in hranjenju avdiovizualnih programov
Operativni cilj:
|
— |
Razvijati sposobnost strokovnjakov za uporabo digitalne tehnologije, in sicer na področjih produkcije, postprodukcije, distribucije, oglaševanja, arhiviranja in multimedijev. |
Ukrepi za izvedbo:
|
— |
Podpirati izdelavo in izvajanje modulov usposabljanja za digitalno avdiovizualno tehnologijo v skladu z ukrepi držav članic. |
|
— |
Podpirati učenje na daljavo in izmenjavo ter partnerstvo med državami in regijami z nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali med jezikovno ali geografsko omejenimi območji. |
1.2. Izboljšanje evropske dimenzije ukrepov avdiovizualnega usposabljanja
1.2.1. Podpora povezovanju v mrežo evropskih akterjev v izobraževanju (evropskih filmskih šol, izobraževalnih institucij, partnerjev iz strokovnega sektorja)
Operativni cilj:
|
— |
Spodbujati izmenjave in redno sodelovanje med institucijami in/ali obstoječimi izobraževalnimi dejavnostmi. |
Ukrep za izvedbo:
|
— |
Spodbujati upravičence do podpore iz programa k večji usklajenosti dejavnosti trajnega in začetnega izobraževanja z namenom razvoja evropske mreže , upravičene do podpore Skupnosti, zlasti za sodelovanje udeležencev, vključno s predvajalci televizijskih programov, iz držav članic, ki so k Evropski uniji pristoPile po 30. aprilu 2004, in/ali iz držav članic, ki imajo nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali pokrivajo majhno geografsko in/ali jezikovno območje . |
1.2.2. Usposabljanje učiteljev
Operativni cilj:
|
— |
Imeti na voljo usposobljene učitelje. |
Ukrep za izvedbo:
|
— |
Prizadevati si za usposabljanje učiteljev, in sicer z učenjem na daljavo. |
1.2.3. Podpora za posamezne načrte usposabljanja
Operativni cilj:
|
— |
Spodbujati mobilnosti študentov kinematografije v Evropi. |
Ukrep za izvedbo:
|
— |
Štipendije za mobilnost, povezane z določenim izobraževalnim projektom. |
1.2.4. Vzpostavitev usklajevalnih in spodbujevalnih ukrepov organov v okviru ukrepov iz točke 1.1.1 te priloge
Operativni cilj:
|
— |
Spodbujati usklajevanje in promocijo upravičencev do podpore iz programa. |
Ukrep za izvedbo:
|
— |
Spodbujati pri uvajanju ciljnih dejavnosti usklajevanja in promocije izobraževalnih dejavnosti, ki jih program podpira. |
1.2.5. Omogočiti sodelovanje strokovnjakov iz držav članic, ki so pristopile k Evropski uniji po 30. aprilu 2004in iz drugih držav članic, ki imajo nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali pokrivajo majhno geografsko in/ali jezikovno območje, v izobraževalnih projektih iz točke 1.1.1 te priloge s pomočjo posebnih štipendij
Operativni cilj:
|
— |
Omogočiti sodelovanje strokovnjakov iz držav članic, ki so pristopile k Evropski uniji po 30. aprilu 2004in iz drugih držav članic, ki imajo nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali pokrivajo majhno geografsko in/ali jezikovno območje, v projektih, ki jih ta program podpira. |
Ukrepi za izvedbo:
|
— |
Prizadevati si za uvedbo štipendijskega mehanizma. |
2. Razvoj
2.1. Podpiranje razvoja produkcijskih projektov neodvisnih produkcijskih hiš, namenjenih za evropski in mednarodni trg
Operativni cilji:
|
— |
Podpirati razvoj evropskih del naslednjih žanrov: fikcije, animiranega filma, dokumentarca o ustvarjanju, multimedijskih konceptov. |
|
— |
Spodbujati podjetja k ustvarjanju kvalitetnih projektov z mednarodnim potencialom. |
|
— |
Spodbujati razvoj novih talentov in strokovnjakov z novo nagrado Pier Paolo Pasolini za mlade talente. |
|
— |
Spodbujati podjetja, da upoštevajo digitalno tehnologijo na področjih produkcije in distribucije že v razvojni fazi. |
|
— |
Spodbujati podjetja k izdelavi strategij za mednarodno predvajanje in strategij trženja ter distribucije že v razvojni fazi projektov. |
|
— |
Omogočiti dostop do razvojne podpore MSP in prilagoditev ukrepov njihovim specifičnim potrebam. |
|
— |
Uvajati skladnost z ukrepi, ki jih podpira program MEDIA, na področju nadgradnje znanj strokovnjakov v avdiovizualnem sektorju. |
Ukrepi za izvedbo:
|
— |
Podpirati razvoj projektov avdiovizualnih del ali kataloga projektov , predvsem za sodelovanje udeležencev iz držav članic, ki so pristopile k Evropski uniji po 30. aprilu 2004, in/ali držav članic, ki imajo nizko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti in/ali pokrivajo majhno geografsko in/ali jezikovno območje . |
|
— |
Podpirati digitalizacijo evropskih avdiovizualnih del že v razvojni fazi. |
2.2. Podpora izdelave finančnih načrtov za podjetja in za evropske produkcijske projekte, vključno s finančnim paketom za koprodukcije
Operativni cilji:
|
— |
Spodbujati producentska podjetja k izdelavi finančnih načrtov za produkcijske projekte naslednjih žanrov: fikcije, animiranega filma, dokumentarca o ustvarjanju, multimedijskih konceptov. |
|
— |
Kot nadaljevanje pripravljalnih ukrepov i2i spodbujati iskanje finančnih partnerjev na evropski ravni za vzpostavitev sinergije med javnimi in zasebnimi vlagatelji ter za spodbujanje izdelave distribucijskih strategij že v razvojni fazi. |
Ukrepi za izvedbo:
|
— |
Podpirati posredne stroške, ko so povezani z zasebnim financiranjem produkcijskih projektov majhnih in srednjih podjetij (na primer finančnih stroškov, stroškov zavarovanja ali stroškov jamstva rezultatov). |
|
— |
Podpirati dostop MSP, še posebno neodvisnih produkcijskih družb, do finančnih družb, ki so dejavne na področju izdelave finančnih načrtov za razvoj, podpiranje produkcije in koprodukcije evropskih avdiovizualnih del s potencialom mednarodne distribucije. |
|
— |
Spodbujati finančne posrednike k podpori razvoja in koprodukcije avdiovizualnih del s potencialom za mednarodno distribucijo. |
|
— |
Podpirati sodelovanje med nacionalnimi agencijami na avdiovizualnem področju. |
3. Distribucija in predvajanje
Horizontalni operativni cilj:
|
— |
Poudarjati vrednosti jezikovne raznolikosti distribuiranih evropskih del. |
Ukrep za izvedbo:
|
— |
Podpirati sinhronizacijo in podnaslavljanje evropskih avdiovizualnih del pri distribuciji in predvajanju, zlasti digitalnih medijev, na vse načine v korist producentom, distributerjem in filmskim predvajalcem. |
3.1. Krepitev evropske distribucije s spodbujanjem distributerjev k naložbam v koprodukcijo, v pridobivanje in v promocijo nenacionalnih evropskih filmov in k izvedbi usklajenih tržnih strategij
Operativni cilj št. 1:
|
— |
Spodbujati kinematografske distributerje k naložbam v koprodukcije, v pridobivanje , v pravice izkoriščanja avtorskih del in v promocijo nenacionalnih evropskih filmov. |
Ukrepi za izvedbo:
|
— |
Vzpostavljati samodejni podporni sistem za evropske distributerje, sorazmernega s predvajanjem nenacionalnih evropskih filmov v kinematografih v državah, sodelujočih v programu, znotraj omejitve najvišjega zneska in glede na posamezno državo. |
|
— |
Distributerji lahko tako dodeljeno pomoč uporabijo samo za naložbe v: |
|
— |
koprodukcije nenacionalnih evropskih filmov; |
|
— |
pridobivanje nenacionalnih evropskih filmov; |
|
— |
stroške montaže (snemanja kopij, sinhronizacije in podnaslavljanja), promocije in oglaševanja nenacionalnih evropskih filmov. |
Operativni cilj št. 2:
|
— |
Spodbujati sodelovanje med evropskimi distributerji za promoviranje skupnih strategij na evropskem trgu. |
Ukrep za izvedbo:
|
— |
Vzpostavljati selektiven sistem pomoči za distribucijo nenacionalnih evropskih filmov, ki bi bil namenjen skupinam evropskih distributerjev, in jim nameniti neposredno pomoč, če gre za stalne skupine. |
Operativni cilj št. 3:
|
— |
Spodbujati sodelovanje med distributerji, producenti in pooblaščenimi prodajalci z namenom vzpostavitve mednarodnih tržnih strategij že v fazi produkcije evropskih avdiovizualnih del. |
Ukrep za izvedbo:
|
— |
Vzpostavljati podporen sistem za ustvarjanje promocijskih kompletov evropskih filmskih del (ki vključujejo podnaslovljeni posnetek, mednarodni posnetek filmske glasbe in efektov ter promocijski material). |
Operativni cilj št. 4:
|
— |
Spodbujati dostop do financiranja MSP za distribucijo in mednarodno prodajo nenacionalnih evropskih del. |
Ukrep za izvedbo:
|
— |
Podpirati posredne stroške (na primer finančnih ali zavarovalnih stroškov), povezanih z zasebnim financiranjem distribucije, in/ali mednarodne prodaje, recimo: pridobivanja katalogov evropskih filmov, prodiranja teh filmov na nove trge, ustanavljanja stalnih skupin evropskih distributerjev. |
3.2. Izboljšanje kroženja nenacionalnih evropskih filmov na evropskem trgu in na mednarodnih trgih s spodbudami k izvozu, k polno podprti distribuciji in k predvajanju v kinodvoranah
Operativni cilj št. 1:
|
— |
Spodbujati kinematografske distributerje k naložbam v primerne stroške montaže in promocije za tuje evropske filme. |
Ukrepi za izvedbo:
|
— |
Vzpostaviti selektiven podporni sistem za kinematografske distributerje pri promocije in trženju evropskih filmskih del izven območja njihove produkcije; merila za izbiro filmov lahko vsebujejo določbe za razločevanje med projekti glede na izvor in proračunsko kategorijo. |
|
— |
Podeljevati posebno podporo filmom, ki predstavljajo interes za razvoj evropske jezikovne in kulturne raznolikosti, še posebej v obliki pomoči za izdajo kataloga nenacionalnih evropskih del v danem obdobju. |
Operativni cilj št. 2:
|
— |
Spodbujati predvajanje nenacionalnih evropskih filmov na evropskem trgu, in sicer s podporo usklajevanja kinematografske mreže. |
Ukrepi za izvedbo:
|
— |
Spodbujati predvajalce filmov k uvrstitvi pomembnega deleža prvih izdaj nenacionalnih evropskih filmov v programe komercialnih kinodvoran za najkrajše obdobje predvajanja. Podpora, dodeljena vsakemu lastniku kinodvorane, se določi sicer glede na število nenacionalnih evropskih filmov, predvajanih v teh dvoranah v določenem referenčnem obdobju. |
|
— |
Prispevati k razvoju ukrepov izobraževanja in osveščanja mladega občinstva v kinodvoranah. |
|
— |
Spodbujati ustvarjanje in združevanje evropskih predvajalskih mrež za razvijanje skupnih ukrepov v dobro tega programa. |
Operativni cilj št. 3:
|
— |
Spodbujati mednarodno prodajo in izvoz nenacionalnih evropskih filmov v Evropi in po svetu. |
Ukrep za izvedbo:
|
— |
Vzpostaviti podporni sistem za evropska podjetja za mednarodno distribucijo filmov (pooblaščeni prodajalci), temelječega na njihovih rezultatih na trgu v danem obdobju; mednarodni distributerji morajo takšno pomoč vložiti v stroške pridobivanja in promocije novih evropskih del na evropskem trgu in na mednarodnih trgih. |
3.3. Spodbuda čezmejnemu predvajanju evropskih avdiovizualnih del, narejenih v neodvisnih produkcijskih podjetjih, ob spodbujanju sodelovanja med filmski predvajalci na eni strani in neodvisnimi distributerji in producenti na drugi strani
Operativni cilj št. 1:
|
— |
Spodbujati širjenje nenacionalnih evropskih avdiovizualnih del neodvisnih produkcijskih podjetij. |
Ukrepi za izvedbo:
|
— |
Spodbujati neodvisne producente k realizaciji del (igranih filmov, dokumentarcev in animiranih filmov), pri katerih sodelujejo vsaj trije filmski predvajalci iz več držav članic ali vsaj dva filmska predvjalca iz različnih držav članic, ki pripadajo različnim jezikovnim območjem. Merila za izbiro upravičencev lahko vsebujejo določbe za razlikovanje med projekti glede na proračunsko kategorijo. |
|
— |
Podeljevati posebno podporo filmom, ki predstavljajo interes za poudarjanje evropske jezikovne in kulturne raznolikosti in avdiovizualne dediščine. |
Operativni cilj št. 2:
|
— |
Omogočati dostop do financiranja evropskih neodvisnih produkcijskih podjetij. |
Ukrep za izvedbo:
|
— |
Podpirati posredne stroške (na primer stroškov financiranja, zavarovanja ali zagotovila uspešnosti), povezanih s produkcijo del (igranih filmov, dokumentarcev in animiranih filmov), pri katerih sodelujejo vsaj trije filmski predvajalci iz več držav članic ali vsaj dva filmska predvajalca iz različnih držav članic, ki pripadajo različnim jezikovnim območjem. |
Operativni cilj št. 3:
|
— |
Spodbujati mednarodno distribucijo evropskih televizijskih programov , ki jih izdelajo neodvisni producenti, ob upoštevanju, da distribucija takšnih programov zahteva privolitev neodvisnega producenta, ki prejme ustrezen delež poslovnega izkupička . |
Ukrep za izvedbo:
|
— |
Vzpostaviti podporni sistem za evropska podjetja za mednarodno distribucijo avdiovizualnih del (mednarodnih distributerjev), ki temelji na tržnih rezultatih v danem obdobju; mednarodni distributerji morajo takšno pomoč vložiti v stroške pridobivanja in promocije novih evropskih del na evropskem trgu in na mednarodnih trgih. |
3.4. Spodbuda digitalizaciji evropskih avdiovizualnih del
Operativni cilj št. 1:
|
— |
Izboljšati distribucijo nenacionalnih evropskih del v obliki digitalnih medijev za zasebno rabo (na DVD-jih), in sicer ob spodbujanju sodelovanja med založniki za izdelavo večjezičnih originalnih posnetkov na evropski ravni. |
|
— |
Spodbujati uporabo digitalne tehnologije pri izdajanju evropskih del (pri izdelavi digitalnih originalov, ki jih lahko predvajalo vsi evropski distributerji). |
|
— |
Spodbujati založnike da zlasti vlagajo v primerno promocijo in distribucijo nenacionalnih evropskih avdiovizualnih del. |
|
— |
Podpirati večjezičnost evropskih del (sinhronizacije, podnaslavljanja in večjezične produkcije). |
Ukrepi za izvedbo:
|
— |
Vzpostaviti samodejni podporni sistem za založnike evropskih filmskih in avdiovizualnih del v medijih za zasebno uporabo (na primer na DVD-jih, DVD-ROM-ih), glede na njihove tržne rezultate v danem obdobju; založniki morajo takšno podporo vložiti v stroške izdaje in distribucije novih nenacionalnih evropskih del v obliki digitalnih medijev; |
|
— |
Podpirati specializirana podjetja za digitalizacijo vsebin. |
Operativni cilji št. 2:
|
— |
Spodbujati distribucijo nenacionalnih evropskih del v omrežju prek naprednih storitev distribucije in novih medijev (interneta, videa na zahtevo, plačanjem po gledanju). |
|
— |
Spodbujati prilagoditev evropske industrije avdiovizualnih programov razvoju digitalne tehnologije, še posebej pri naprednih storitvah spletne distribucije. |
Ukrep za izvedbo:
|
— |
Spodbujati evropska podjetja (ponudnikov internetnega dostopa, tematskih mrež idr.) k izdelavi katalogov evropskih del v digitalni obliki za predvajanje v novih medijih z ukrepi za spodbujanje digitalizacije del in ustvarjanja promocijskega in reklamnega materiala na digitalnih medijih. |
3.5. Spodbujanje kinematografov k izkoriščanju možnosti digitalne distribucije
Operativni cilji:
|
— |
Spodbujati kinodvorane k naložbam v digitalno opremo s pomočjo lažjega dostopa do posojil filmskih predvajalcev v kinodvoranah. |
Ukrep za izvedbo:
|
— |
Podpirati posredne stroške filmskih predvajalcev v kinodvoranah (na primer stroškov financiranja ali zavarovanja), povezanih z zasebnim financiranjem naložb v digitalno opremo. |
4. Promocija
4.1. Izboljšanje kroženja avdiovizualnih del ob zagotavljanju dostopa do evropskega strokovnega trga in do mednarodnih strokovnih trgov evropskemu avdiovizualnemu sektorju
Operativni cilj št. 1:
|
— |
Izboljšati pogoje dostopa strokovnjakov do tržnih dogodkov in do strokovnih avdiovizualnih trgov v in izven Evrope. |
Ukrep za izvedbo:
|
— |
Nuditi tehnično in finančno pomoč v okviru: |
|
— |
glavnih evropskih in mednarodnih filmskih trgov; |
|
— |
glavnih evropskih in mednarodnih televizijskih trgov; |
|
— |
tematskih trgov, še posebej trgov animiranega filma, dokumentarnega filma, multimedijskih vsebin in novih tehnologij. |
Operativni cilj št. 2 in ukrep za izvedbo:
|
— |
Spodbujati in podpirati oblikovanje evropskih katalogov in uvedbe podatkovnih baz katalogov evropskih programov za strokovnjake. |
Operativni cilj št. 3:
|
— |
Spodbujati promocijsko podporo že v fazi predproizvodnje ali produkcije. |
Ukrep za izvedbo:
|
— |
Spodbujati organizacijo forumov za razvoj, financiranje, koprodukcijo in distribucijo evropskih in/ali pretežno evropskih del in programov. |
|
— |
Uvajati in začeti tržne kampanje in tržne promocijske kampanje evropskih filmskih in avdiovizualnih programov v fazi produkcije. |
4.2. Izboljšanje dostopa evropskega in mednarodnega občinstva do evropskih avdiovizualnih del
Operativni cilji in ukrepi za izvedbo:
|
— |
Spodbujati in podpirati avdiovizualne festivale za predvajanje večinskega ali pomembnega dela evropskih del. |
|
— |
Podpirati festivale, ki prispevajo k promociji del iz držav članic ali regij z nizko stopnjo avdiovizualne produkcije in z nizko stopnjo produkcije del mladih evropskih ustvarjalcev in ki spodbujajo jezikovno in kulturno raznolikost ter medkulturni dialog. |
|
— |
Spodbujati in podpirati pobude za slikovno izobraževanje, ki jih festivali organizirajo za mlado občinstvo, še posebej v tesnem sodelovanju s šolskimi institucijami. |
|
— |
Spodbujati in podpirati pobude strokovnjakov, še zlasti filmskih predvajalcev, javnih ali komercialnih televizijskih mrež, kulturnih festivalov in institucij, za organiziranje promocijskih dejavnosti, namenjenih širšemu občinstvu, v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo za spodbujanje evropskega filmskega in avdiovizualnega ustvarjanja. |
|
— |
Spodbujati in podpirati organizacijo dogodkov s širokim medijskim pokritjem, kot so podelitve nagrad in evropski filmski festivali . |
|
— |
Spodbujati udeležbo mladih strokovnjakov in strokovnjakov iz držav z nizkimi avdiovizualnimi produkcijskimi zmogljivostmi na festivalih. |
4.3. Spodbujanje skupnega ukrepanj med nacionalnimi organi za promocijo filmov in avdiovizualnih programov
Operativni cilji:
|
— |
Spodbujati povezovanje v mreže in usklajevanja skupnih ukrepov in evropskih projektov. |
Ukrep za izvedbo:
|
— |
Podpirati ustvarjanje evropske/ih promocijske/ih platform(e). |
|
— |
Podpirati združevanje v skupine in prisotnosti krovnih evropskih nacionalnih in/ali regionalnih promocijskih organov na trgih v Evropi in po svetu. |
|
— |
Podpirati povezovanje v mreže festivalov, še zlasti izmenjave predvajanj in strokovnih znanj. |
|
— |
Podpirati združevanje v skupine projektov z enakimi, podobnimi in/ali skladnimi cilji. |
|
— |
Spodbujati vzpostavljanje omrežij podatkovnih in kataloških baz. |
|
— |
Vzpostaviti, kot del sistematičnega zbiranja kinematografskih del, ki so del nacionalne dediščine držav članic in evropske dediščine in kakor je predvideno v Priporočilu [št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o filmski dediščini in konkurenčnosti povezanih industrij skih panog] (1), omrežja podatkovnih zbirk o evropski avdiovizualni dediščini skupaj s pristojnimi organizacijami (sklad Eurimages in Evropski avdiovizualni observatorij). |
4.4. Spodbuda promocijskim ukrepom za evropsko kinematografsko in avdiovizualno dediščino in dostopu do nje
Operativni cilj in ukrep za izvedbo:
|
— |
Spodbujati in podpirati organiziranje dogodkov, namenjenih promociji evropske kinematografske in avdiovizualne dediščine, še posebej za mlade. |
|
— |
Podpirati arhive evropske kinematografske in avdiovizualne dediščine. |
|
— |
Podpirati evropsko kinematografsko in avdiovizualno dediščino na novih in inovativnih platformah distribucije. |
5. Pilotni projekti
Operativni cilj:
|
— |
Prilagajati program tržnemu razvoju, in sicer v povezavi z uvedbo in z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. |
Ukrepi za izvedbo:
|
— |
Podpirati pilotne projekte na področjih, za katere udeleženci v avdiovizualnem sektorju menijo, da se nanje da vplivati z uvedbo in z uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. |
|
— |
Intenzivno širiti rezultate pilotnih projektov z organiziranjem konferenc ali dogodkov na internetu ali v živo, z namenom spodbujanja širjenja dobrih praks. |
Naslov 2: Načini izvajanja ukrepov
1. Podpora Skupnosti
1.1. Delež prispevka Skupnosti v stroških podprtih dejavnosti
Finančni prispevek programa MEDIA ne sme preseči 50 % stroškov podprtih dejavnosti, razen v naslednjih primerih.
Finančni prispevek programa MEDIA lahko doseže do 60 % stroškov podprtih dejavnosti:
|
a) |
za izobraževalne dejavnosti v državah ali regijah z nizko stopnjo avdiovizualne produkcije in/ali na geografsko in jezikovno omejenih območjih; |
|
b) |
za projekte, predložene v okviru razvoja, distribucije/predvajanja in promocije, ki poudarjajo pomembnost evropske jezikovne in kulturne raznolikosti; |
|
c) |
za tiste dejavnosti iz točke 1.3 te priloge (distribucija in predvajanje), ki so skladne s postopkom iz člena 11(2) tega sklepa. |
Finančni prispevek programa MEDIA lahko doseže do 75 % stroškov podprtih dejavnosti v primeru dejavnosti usposabljanja v novih državah članicah Evropske unije. Tej določbi se bo namenila posebna pozornost v okviru vmesnega ocenjevanja programa.
1.2. Načini podpore Skupnosti
Podpora Skupnosti se dodeli v obliki donacij ali štipendij.
Na področju izobraževanja se mora vsako leto dodeliti vsaj 10 % sredstev, ki so na voljo, kolikor je to mogoče, novim dejavnostim.
1.3. Izbira projektov
Izbrani projekti morajo biti v skladu:
|
— |
z določbami tega sklepa in njegove priloge; |
|
— |
z določbami Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002. |
2. Ukrepi glede komunikacije
2.1. Ukrepi na pobudo Komisije
Komisija lahko organizira seminarje, pogovore ali srečanja za lažjo izvedbo programa in vseh dejavnosti v zvezi z informiranjem, obveščanjem in širjenjem, še zlasti v zvezi s sledenjem in z ocenjevanjem programa. Takšne dejavnosti so lahko financirane s pomočjo donacij, postopkom javnih naročil ali pa jih Komisija organizira in financira neposredno.
2.2. Centri MEDIA in predstavništva MEDIA
Komisija, skupaj in neposredno z državami članicami, vzpostavlja evropsko mrežo centrov MEDIA in predstavništev MEDIA. Ta deluje kot izvajalski organ na nacionalni ravni v skladu s členom 54(2)(c) in (3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, z namenom:
|
a) |
obveščanja strokovnjakov v avdiovizualnem sektorju o različnih oblikah pomoči, ki so na voljo v okviru politike Evropske unije; |
|
b) |
zagotavljanja oglaševanja in promocije programa; |
|
c) |
spodbujanja čim večjega sodelovanja strokovnjakov v dejavnostih programa; |
|
d) |
nudenja pomoči strokovnjakom pri predstavitvi njihovih projektov kot odgovor na poziv za zbiranje predlogov; |
|
e) |
spodbujanja čezmejnega sodelovanja med strokovnjaki , institucijami in mrežami ; |
|
f) |
povezovanja z različnimi podpornimi organizacijami v državah članicah za skladnost dejavnosti programa z nacionalnimi podpornimi ukrepi; |
|
g) |
zagotavljanja statističnih podatkov o nacionalnih avdiovizualnih trgih in njihovem razvoju. |
3. Informacije o evropskem avdiovizualnem trgu, sodelovanje v evropskem avdiovizualnem observatoriju in sodelovanje s podpornim skladom eurimages
Program je pravna osnova za potrebne izdatke pri spremljanju instrumentov Skupnosti pri avdiovizualni politiki.
Program predvideva tudi sodelovanje Evropske unije v Evropskem avdiovizualnem observatoriju. To sodelovanje omogoča lažji dostop do informacij za operaterje v sektorju in lažje širjenje informacij. Prispeva tudi k večji transparentnosti produkcijskega procesa. V programu lahko Evropska unija prouči možnosti sodelovanja s podpornim skladom Sveta Evrope Eurimages za koprodukcijo kinematografskih del, z namenom spodbujanja konkurenčnosti evropskega avdiovizualnega sektorja na mednarodnem trgu. Takšno sodelovanje ne bi smelo biti finančne narave.
4. Upravljavske naloge
Finančni okvir programa lahko pokriva tudi stroške, ki se nanašajo na dejavnosti priprave, spremljanja, preverjanja, pregleda in ocenjevanja, neposredno potrebne za upravljanje programa in realizacijo njegovih ciljev, predvsem študij, sestankov, dejavnosti informiranja in objave, stroške, povezane z informacijskimi omrežji za izmenjavo informacij, in vse ostale stroške upravne in tehnične pomoči, ki so na voljo Komisiji pri upravljanju programa.
5. Nadzor in pregled
Za izbrane projekte v skladu s postopkom iz člena 9(3) tega sklepa, bo vzpostavljen sistem pregledov na osnovi vzorčenja.
Upravičenec do donacije Komisiji omogoči dostop do vseh potrdil o opravljenih izdatkih v obdobju petih let od datuma zadnjega plačila. Upravičenec do donacije poskrbi za dostop Komisije, če je to primerno, do potrdil o izdatkih, ki so shranjeni pri njegovih partnerjih ali članih.
Komisija lahko neposredno s pomočjo svojih zaposlenih ali s pomočjo katere koli zunanje organizacije po svoji izbiri izvede pregled porabljenih sredstev donacije. Pregled se lahko opravi med celotnim trajanjem pogodbe in v obdobju petih let od datuma plačila salda donacije. Če je to potrebno, lahko rezultati pregleda povzročijo, da Komisija zahteva povračilo sredstev.
Uslužbenci Komisije in zunanji sodelavci, ki jih pooblasti Komisija, imajo pri izvedbi pregleda ustrezen dostop predvsem do pisarn upravičenca in do vseh potrebnih informacij, vključno do informacij v elektronski obliki.
Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) imata enake pravice kot Komisija, zlasti pravico dostopa.
Za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi je Komisija pooblaščena za preverjanje in pregled na kraju samem v okviru tega programa v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (2). Če je to potrebno, preiskave izvede Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (3).
(1) UL L ....
P6_TA(2005)0399
Uvedba bankovcev za 1 in 2 eura
Izjava Evropskega parlamenta o uvedbi bankovcev za 1 in 2 eura
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju člena 116 svojega Poslovnika, |
|
A. |
ker je veliko evropskih državljanov še zmeraj nezadovoljnih z eurom; |
|
B. |
ob upoštevanju vpliva, ki ga ima na ljudi odsotnost bankovcev za 1 in 2 eura kar zadeva njihovo dojemanje enakovredne vrednosti kovancev; |
|
C. |
ker ima odsotnost takšnih bankovcev pri ljudeh tudi negativen učinek kar zadeva njihovo dojemanje nominalne vrednosti centov; |
|
D. |
ob upoštevanju pozitivnega vpliva, ki bi ga imela izdaja in dajanje v promet bankovcev za 1 in 2 eura na inflacijo in na brzdanje življenjskih stroškov; |
|
E. |
ker je odločitev o izdaji takšnih novih bankovcev še toliko bolj pomembna z ozirom na prihodnjo uvedbo enotne valute v novih državah članicah; |
|
F. |
ob upoštevanju nespornih prednosti, ki bi jih to prineslo v vseh državah članicah, |
|
1. |
poziva Komisijo, Svet in Evropsko centralno banko, da priznajo potrebo po izdaji bankovcev za 1 in 2 eura; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj to izjavo skupaj z imeni podpisnikov posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki in vladam držav članic. Podpisniki Adamou, Agnoletto, Albertini, Andria, Andrikienė, Angelilli, Antoniozzi, Arif, Arnaoutakis, Atkins, Attard-Montalto, Aubert, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Badía i Cutchet, Barsi-Pataky, Battilocchio, Batzeli, Bauer, Beazley, Becsey, Beglitisn, Belohorská, Bennahmias, Berend, van den Berg, Berger, Berlato, Birutis, Bonino, Bono, Bonsignore, Borghezio, Bourlanges, Bowis, Bozkurt, Braghetto, Brejc, Breyer, Brie, Brok, Brunetta, Busk, Busuttil, Cabrnoch, Capoulas Santos, Carlotti, Carlshamre, Casa, Cashman, Caspary, Castex, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Cesa, Chatzimarkakis, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Cirino Pomicino, Claeys, Cocilovo, Corbey, Cornillet, Correia, Costa P., Cottigny, Coveney, Czarnecki M., Czarnecki R., D'Alema, Daul, Davies, De Keyser, Demetriou, De Michelis, Deprez, De Sarnez, Descamps, Désir, Dess, Deva, De Veyrac, Díaz De Mera García Consuegra, Dillen, Dimitrakopoulos, Dionisi, Di Pietro, Doorn, Doyle, Drčar Murko, Duka-Zólyomi, Duquesne, Ebner, Elles, Esteves, Estrela, Ettl, Eurlings, Evans Robert, Falbr, Fatuzzo, Fava, Fazakas, Ferber, Fernandes, Fernández Martín, Ferreira A., Figueiredo, Fjellner, Flasarová, Florenz, Foglietta, Fontaine, Fotyga, Fourtou, Fraga Estévez, Frassoni, Freitas, Friedrich, Gál, Gaľa, Galeote Quecedo, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gawronski, Geremek, Gibault, Gierek, Gklavakis, Golik, Gollnisch, Gomes, Goudin, Grabowska, de Grandes Pascual, Grech, Griesbeck, de Groen-Kouwenhoven, Grosch, Grossetête, Gruber, Guellec, Gurmai, Gutiérrez-Cortines, Guy-Quint, Hamon, Handzlik, Hatzidakis, Hegyi, Henin, Hennicot-Schoepges, Herczog, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hudacký, Hutchinson, Hybášková, Ilves, Itälä, Iturgaiz Angulo, Janowski, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jensen, Jöns, Juknevičienė, Kacin, Kaczmarek, Kamall, Karatzaferis, Kasoulides, Kelam, Kinnock, Klamt, Klass, Koch, Koch-Mehrin, Konrad, Korhola, Kósáné Kovács, Koterec, Kozlík, Kratsa-Tsagaropoulou, Kreissl-Dörfler, Kristovskis, Kudrycka, La Russa, Laignel, Lambrinidis, Landsbergis, Lang, Laperrouze, Lavarra, Le Foll, Le Pen J.-M., Le Pen M., Le Rachinel, Lehideux, Lehne, Leinen, Letta, Liberadzki, Libicki, Liese, Locatelli, Lombardo, López-Istúriz White, Louis, Maat, Madeira, Manders, Mann T., Mantovani, Markov, Marques, Martens, Martin D., Martinez, Masiel, Masip Hidalgo, Mathieu, Mato Adrover, Matsakis, Matsis, Matsouka, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, McGuinness, McMillan-Scott, Méndez De Vigo, Mikko, Mikolášik, Mölzer, Moraes, Morgan, Morgantini, Morillon, Muscardini, Muscat, Musotto, Mussolini, Musumeci, Napoletano, Navarro, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Obiols i Germà, Olajos, Oomen-Ruijten, Öry, Oviir, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Pannella, Panzeri, Papadimoulis, Papastamkos, Parish, Pavilionis, Pinheiro, Pinior, Pirilli, Piskorski, Pistelli, Pittella, Pleštinská, Podestà, Poli Bortone, Pomés Ruiz, Posselt, Prets, Prodi, Queiró, Remek, Resetarits, Reul, Ribeiro e Castro, Riera Madurell, Ries, Rivera, Roithová, Romagnoli, Roszkowski, Rothe, Rudi Ubeda, Rübig, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Salafranca Sánchez-Neyra, Salinas García, Salvini, Samaras, Santoro, dos Santos, Sartori, Saryusz-Wolski, Sbarbati, Schenardi, Schierhuber, Schröder, Schroedter, Schwab, Seeber, Siekierski, Sifunakis, Silva Peneda, Sinnott, Siwiec, Škottová, Sommer, Sonik, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Spautz, Speroni, Staniszewska, Starkevičiūtė, Stenzel, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Swoboda, Szájer, Szymański, Tabajdi, Tajani, Tannock, Tatarella, Thomsen, Toia, Trakatellis, Triantaphyllides, Tzampazi, Ulmer, Vakalis, Vanhecke, Van Hecke, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras Roca, Vincenzi, Wagenknecht-Niemeyer, Weber H., Weisgerber, Wijkman, von Wogau, Wojciechowski, Wortmann-Kool, Xenogiannakopoulou, Záborská, Zaleski, Zani, Zappalà, Železný, Zīle, Zingaretti, Zvěřina |