14.10.2006

Uradni list Evropske unije

C 249/5

Pritožba, ki jo je vložila La Poste 7. avgusta 2006 zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji razširjeni senat), z dne 7. junija 2006 v zadevi Union française de l'express (Ufex) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti T-613/97.

(Zadeva C-342/06)

(2006/C 249/10)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: La Poste (zastopnik: H. Lehman, avocat)

Druge stranke v postopku: Komisija Evropskih skupnosti, Francoska republika, Chronopost SA, Union française de l'express (Ufex), DHL International SA, Federal express international (Francija) SNC, CRIE SA

Predlogi pritožnice:

—

razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje z dne 7. junija 2006 v delu, v katerem je razsojeno, da je Odločba Komisije 98/365/ES z dne 1. oktobra 1997 o državnih pomočeh, ki naj bi jih Francija dodelila SFMI Chronopost (1) razglašena za nično, ker ugotavlja, da niti logistična in tržna pomoč, ki jo La Poste nudi svoji hčerinski družbi, SFMI Chronopost, niti prenos Postadex niso državne pomoči v korist SFMI Chronopost;

—	naložitev Union française de l'express in družbam DHL International, Federal express international in CRIE plačila stroškov, ki jih je priglasila La Poste pri Sodišču prve stopnje in Sodišču.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica navaja tri pritožbene razloge v utemeljitev svoje pritožbe.

S svojim prvim pritožbenim razlogom pritožnica zatrjuje, da je Sodišče prve stopnje kršilo člena 6 EU in 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ker to sodišče ni zagotavljalo nepristranskosti, saj je sodnik, ki je izvrševal funkcijo sodnika poročevalca v izpodbijani sodbi z dne 7. junija 2006, bil tudi predsednik senata, ki je izdal sodbo — ki jo je Sodišče razveljavilo — z dne 14. decembra 2000 (Ufex in drugi proti Komisiji, zadeva T-613/97, Recueil, str. II-4055).

S svojim drugim pritožbenim razlogom, ki je sestavljen iz dveh delov, pritožnica očita Sodišču prve stopnje, da je storilo več pravnih in postopkovnih napak. Po eni strani naj namreč Sodišče prve stopnje ne bi razglasilo za nedopustne tožbene razloge, ki jih tožeče stranke v prvotni tožbi niso navajale in naj bi jih preučilo, s čimer je kršilo člen 48(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje. Po drugi strani naj bi to sodišče storilo pravno napako, ker naj bi napačno ugotovilo, da prenašanje dela gospodarske dejavnosti na hčerinske družbe v bistvu pomeni državno pomoč. Sodišče prve stopnje naj tega pojma ne bi upoštevalo zlasti s tem, da ni upoštevalo posebne situacije prenašanja dela gospodarske dejavnosti na hčerinske družbe, kar je prej izvajala država in s tem, da ni ugotovilo, kakšne učinke na trg ima preučevani ukrep.

S svojim tretjim pritožbenim razlogom pritožnica naposled očita Sodišču prve stopnje, da je Komisiji naložilo pretirano obveznost obrazložitve, s čimer je kršilo tako člen 88 ES, ker je Komisiji priznalo veliko mero prostega preudarka v zvezi z zapleteno gospodarsko presojo, kot tudi člen 253 ES, ki naj ne bi določal, da so razlogi za odločitev o zavrnitvi pritožbe tako natančni kot strokovno računovodsko poročilo.

(1) UL L 164, str. 37