16.9.2006

Uradni list Evropske unije

C 224/26

Tožba, vložena 20. julija 2006 — Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg

(Zadeva C-319/06)

(2006/C 224/50)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Enegren in G. Rozet, agents)

Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg

Predlogi tožeče stranke:

—

ugotovitev, da Veliko vojvodstvo Luksemburg

(1)	s tem, da je razglasilo, da so določbe iz točk 1, 2, 8 in 11 člena 1(1) zakona z dne 20. decembra 2002 prisilne določbe, ki so del „nacionalnega javnega reda“,

(2)	s tem, da je v členu 1(1), št. 3, tega zakona nepopolno preneslo določbe člena 3(1)(a) Direktive 96/71/ES (1),

(3)	s tem, da je v členu 7(1) tega zakona določilo pogoje, katerih ki niso dovolj jasno izraženi, da bi zagotavljali pravno varnost,

(4)	s tem, da je v členu 8 tega zakona predpisalo, da pooblaščenec ad hoc s prebivališčem v Luksemburgu pri sebi hrani dokumente, potrebne za nadzor,

ni izpolnilo obveznosti iz člena 3(1) in (10) Direktive 96/71/ES in iz členov 49 ES in 50 ES;

—	naložitev plačila stroškov Velikemu vojvodstvu Luksemburg.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvič Komisija Velikemu vojvodstvu Luksemburg v bistvu očita, da je sprejelo preveč široko razlago pojma „predpisi javnega reda“ iz člena 3(10), prvi pododstavek, direktive 96/71/ES. Ta očitek se nanaša zlasti na: 1) obveznost, ki jo je določil nacionalni zakonodajalec, da se zaposli samo osebje, s katerim so podjetja, ki so delavce napotila na delo v Veliko vojvodstvo, sklenila pisno pogodbo o zaposlitvi ali sprejela dokument, ki naj bi ustrezal pogojem iz Direktive 91/533/EGS (2); 2) nacionalni predpis o avtomatični prilagoditvi plače razvoju življenjskih stroškov; 3) predpis o ureditvi dela za krajši delovni čas in dela za določen čas, in 4) predpis o kolektivnih pogodbah.

Drugič Komisija Velikemu vojvodstvu Luksemburg očita, da je nepopolno preneslo člen 3(1)(a) Direktive 96/71/ES, ker naj bi nacionalna zakonodaja omejila pojem „minimalni počitek“ zgolj na tedenski počitek, pri čemer je izključila druga obdobja počitka, kot je dnevni počitek ali odmor.

V svojem tretjem in četrtem očitku Komisija navaja kršitev členov 49 ES in 50 ES, ki je posledica obveznosti podjetij, katerih delavec opravlja trajno ali začasno dejavnost v Luksemburgu, da 1) inšpekciji za delo in za rudnike „pred začetkom del“, „na prošnjo“ in „v najkrajšem možnem času“ omogočijo dostop do bistvenih podatkov, nujnih za nadzor, in 2) določijo pooblaščenca „ad hoc“ s prebivališčem v Luksemburgu, ki hrani dokumente, potrebne za nadzor obveznosti teh podjetij.

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

(2) Direktiva Sveta z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L 288, str. 32).