12.8.2006

Uradni list Evropske unije

C 190/30

Tožba, vložena 30. junija 2006 — Sviluppo Italia Basilicata proti Komisiji

(Zadeva T-176/06)

(2006/C 190/55)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Sviluppo Italia Basilicata (Potenza, Italija) (zastopnik: Francesco Sciaudone, avvocato)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—	za nično naj se razglasi odločba Evropske komisije C(2006)1706 z dne 20. aprila 2006;

—	Komisiji naj se naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Z izpodbijano odločbo v tej zadevi je bila izvedena znatna finančna korekcija pomoči Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v višini 5 600 000 evrov, ki je bila dodeljena v korist globalnih nepovratnih sredstev BIC Basilicata za izvedbo ukrepov spodbujanja malih in srednje velikih podjetij, ki delujejo v regiji Basilicata, v okviru podpore Skupnosti za regije iz Cilja 1 v Italiji. Zlasti je ukrep 2 Globalna nepovratna sredstva predvideval ustanovitev Sklada tveganega kapitala za izplačilo finančnih pomoči v obliki udeležbe v kapitalu, posojil za lastni kapital in obveznih spremenljivih posojil v korist podjetij, ki se nahajajo v Basilicati ali ki nameravajo v tej regiji imeti svoj sedež.

V podporo svojih predlogov tožeča družba uveljavlja:

—

Absolutno pomanjkanje pravnih in dejanskih pogojev za sprejetje izpodbijane odločbe, ker tožena stranka meni, da v obravnavanem primeru naj ne bi bilo aktivnega pozitivnega padca pomoči Sklada, ker naj bi bilo manj kot 3 % prispevkov sklada porabljenih za obveznosti udeležb v teh podjetjih (pogoj koristnosti). V tej zvezi tožeča stranka zatrjuje, da naj tega pogoja ne bi predvidevala niti ureditev, ki se uporablja v konkretnem primeru, ki je vsebovana v odločbi o dodelitvi pomoči, niti splošna ureditev o strukturnih skladih. Posledično Komisija ni mogla zakonito sklepati o obstoju nepravilnosti v smislu člena 24 Uredbe št. 4253/88, ko je uporabila pogoj koristnosti.

—

Kršitev Odločbe Komisije 97/322/ES, ker ni upoštevala in je nepravilno razlagala odstavek C Obrazca 19. V tej točki tožeča stranka meni, da tožena stranka v izpodbijani odločbi ni upoštevala na eni strani razlike med pojmoma „obveznost“ in „izdatek“ in na drugi strani določb Obrazca v zvezi s trajanjem sklada ter določb, ki jih je predvidel isti projekt globalnih nepovratnih sredstev, ki so bile sestavni del odločbe o odobritvi pomoči in ki so odrejale samo trajanje te posebne pomoči na deset let.

—	nespoštovanje postopkov, ki jih za ugotovitev nepravilnosti določajo konvencija, člen 25 Uredbe št. 4253/88 in člen 26 Uredbe št. 2082/93.

Na koncu svoje tožbe tožeča stranka tudi navaja kršitev načela zaupanja v pravo in pravne varnosti, načela sorazmernosti in obveznosti obrazložitve.