|
11.3.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 60/42 |
Tožba, vložena 22. decembra 2005 — Dikigorikos Syllogos Ioanninon proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije
(Zadeva T-449/05)
(2006/C 60/82)
Jezik postopka: grščina
Stranke
Tožeča stranka: Dikigorikos Syllogos Ioanninon (Ioannina — Grčija) (zastopnik: Sotirios Athanasiou)
Toženi stranki: Evropski parlament in Svet Evropske unije
Predloga tožeče stranke
|
— |
za nične naj se razglasi člene 11(c)(i) in (ii), 11(d), 12, 13 in 50(3) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (1); |
|
— |
Evropskemu parlamentu in Svetu naj se naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka Dikigorikos Syllogos Ioanninon, ki je nacionalni organ, pristojen za presojo poklicnih kvalifikacij oseb, ki se želijo vpisati kot člani, meni, da se izpodbijana direktiva nanjo nanaša neposredno in posamično, in tako s svojo tožbo želi doseči razglasitev ničnosti določenih določb te direktive, ki po njenem mnenju višjo raven poklicnih kvalifikacij obravnavajo enako kot eno raven niže in državi članici omogočajo, da z nacionalnimi določbami univerzitetni pravnoštudijski naslov obravnavajo enako kot študijske naslove nižje izobrazbene ravni in da enake poklicne pravice podelijo imetnikom diplom višjega študija in imetnikom univerzitetnih pravnih diplom, čeprav zahteve, ki jih določi država članica izvora, niso izpolnjene.
Tožeča stranka v podporo svoji tožbi zatrjuje, da so institucije Skupnosti ob sprejetju izpodbijane direktive presegle meje svojih pristojnosti in da so si prilastile ustavne pristojnosti Helenske republike glede organizacije in zgradbe univerzitetnega izobraževanja. V istem okviru tožeča stranka zatrjuje tudi kršitev načel subsidiarnosti, sorazmernosti, bližine, povezanosti, prepovedi zlorab in vzajemnega spoštovanja ustavnih pristojnosti in pristojnosti Skupnosti. Prav tako zatrjuje kršitev člena 6 EU, ker je izpodbijana uredba po njenem mnenju kršila temeljne pravice glede brezplačnosti izobraževanja, glede svobode izbire in opravljanja poklica in glede dejanske uporabe priznanega študijskega naslova.
Tožeča stranka prav tako zatrjuje kršitev pravnega reda Skupnosti in posledično neskladje izpodbijane direktive z določbami členov 2 in 3 EU. Nazadnje zatrjuje nezadostno in nasprotujočo si obrazložitev izpodbijanega akta.
(1) UL L 255 z dne 30. septembra 2005, str. 22.