|
11.3.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 60/20 |
Pritožba Republike Avstrije zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (četrti senat) z dne 5. oktobra 2005 v združenih zadevah T-366/03 in T-235/04, vložena 22. decembra 2005
(Zadeva C-454/05 P)
(2006/C 60/40)
Jezik postopka: nemščina
Republika Avstrija, ki jo zastopa Dr. Harald Dossi, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, je dne 22. decembra 2005 na Sodišču Evropskih skupnosti vložila pritožbo zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (četrti senat) z dne 5. oktobra 2005 v združenih zadevah T-366/03 in T-235/04.
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
|
1. |
razveljavi sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (četrti senat) z dne 5. oktobra 2005 v združenih zadevah T-366/03 in T-235/04, dežela Zgornja Avstrija in Republika Avstrija, tožeči stranki, proti Komisiji Evropskih skupnosti (1), tožena stranka, zaradi razglasitve ničnosti Odločbe Komisije 2003/653/ES z dne 2. septembra 2003 o nacionalnih predpisih, ki prepovedujejo uporabo gensko spremenjenih organizmov v deželi Zgornji Avstriji, ki jih je Republika Avstrija sporočila v skladu s členom 95(5) Pogodbe ES (2). |
|
2. |
Komisiji naloži plačilo stroškov celotnega postopka. |
|
3. |
razglasi za nično navedeno odločbo Komisije ali, podredno, vrne zadevo Sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. |
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijane sodbe z dne 5. oktobra 2005 storilo procesne napake, s katerimi je kršilo interese Republike Avstrije, kot tudi kršilo pravo Skupnosti.
Izpodbijana sodba se vsebinsko nanaša le na element zakonskega dejanskega stana „specifičnega problema“; preostalih elementov zakonskega dejanskega stana člena 95(5) ES pa Sodišče prve stopnje ni več preizkušalo, zatem ko je sprejelo stališče, da specifičen problem države članice, ki je vložila tožbo, ni podan. Sodišče prve stopnje tudi vprašanja „specifičnega problema“ tudi ni obravnavalo v tolikšni meri, da bi bil lahko pomen tega vprašanja za iztek postopka ustrezen. S tem, ko je opustilo zadostno obravnavanje zadevne trditve, je kršilo načelo pravice biti slišan na eni strani in po drugi strani dolžnost obrazložitve, kar pomeni dvojno procesno kršitev.
Ekonomska ocena tveganja je predvsem na področju varstva okolja, nenazadnje z uporabo načela preventive še posebej pomembna in pogojuje v okviru postopka po členu 95(5) ES celostni preizkus znanstvene trditve posebej takrat, ko obstaja le najmanjši dvom, da je stopnja varstva, ki je določena v usklajevalnem ukrepu, zadostna. Niti Komisija niti kasneje Sodišče prve stopnje vendarle nista vsebinsko obravnavala trditev, ki jih je navedla Republika Avstrija, in celostno preizkusila, ali je sporočen ukrep nujen za varstvo okolja. Odločba Komisije in sodba Sodišča prve stopnje temeljita na študiji EFSA, ki pa je osrednji problem avstrijske trditve, vprašanje soobstoja gensko spremenjenih in nespremenjenih organizmov, obravnavala le obrobno — in v nobenem primeru specifično, kar zadeva deželo Zgornjo Avstrijo. Obravnava navedenih znanstvenih spoznanj ob upoštevanju načela preventive ni bila nikoli opravljena.
Končno pritožnica meni, da prejšnja sodna praksa Sodišča ne nasprotuje, da se postopek iz člena 95(5) ES izvede kontradiktorno in tako s tem v zvezi pravno stališče Sodišča prve stopnje pomeni kršitev prava Skupnosti. Glede na to, da neizvedba takega postopka že krši pravico pritožnice biti slišan, se izpodbijana odločba Komisije tako že na podlagi tega lahko razglasi za nično.
(2) UL L 230, str. 34.