|
25.2.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 48/39 |
Tožba, vložena 15. decembra 2005 — Brink's Security Luxembourg proti Komisiji
(Zadeva T-437/05)
(2006/C 48/76)
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Tožeča stranka: Brink's Security Luxembourg SA (Luksemburg) (zastopnik: Christian Point, avocat)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožeče stranke
|
— |
razglasitev tožbe za dopustno in utemeljeno; |
|
— |
razglasitev ničnosti odločbe o neoddaji, in sicer enostranske odločbe Komisije, da naročila ne odda Brink's Security Luxembourg; |
|
— |
razglasitev ničnosti odločbe o oddaja, in sicer enostranske odločbe Komisije, da naročilo odda Group 4 Falck Luxembourg; |
|
— |
razglasitev ničnosti implicitne odločbe Komisije, s katero je zavrnila umik svojih zgoraj navedenih odločb; |
|
— |
razglasitev ničnosti dveh pisnih odgovorov Komisije z dne 7. decembra oziroma 14. decembra 2005 na prošnji tožeče stranke za podatke glede uporabe člena 49(3) izvedbenih predpisov finančne uredbe; |
|
— |
naložitev plačila zneska v višini 1 000 000 EUR Komisiji kot nadomestilo za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, nastalo zaradi nezakonitosti izpodbijane odločbe, pri čemer je ta vsota določena ex aequo et bono in začasno; |
|
— |
naložitev plačila vseh stroškov Komisiji. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Namen te tožbe je, po eni strani, razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero je zavrnila ponudbo tožeče stranke v okviru javnega razpisa št. 16/2005/OIL (storitve nadzora in varovanja nepremičnin), in po drugi strani, razglasitev ničnosti odločbe o oddaji naročila konkurenčni družbi.
Trditve, ki jih navaja tožeča stranka v podporo svojim predlogom za razglasitev ničnosti, je mogoče razvrstiti v sedem tožbenih razlogov.
S prvim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja kršitev načel enakega obravnavanja in nediskriminacije, ker je Komisija predpisala delovno dobo enega leta za delavce, ki jo je moral vsak ponudnik vstaviti v naročilo, s čimer je po mnenju tožeče stranke — dosedanji izvajalec, ki že dolgo zaposluje svoje osebje — le-to postavilo v manj ugoden položaj v primerjavi z drugimi ponudniki, ki lahko zaposlujejo osebe z minimalnimi izkušnjami in imajo manjše stroške s plačami kot tožeča stranka.
Z drugim tožbenim razlogom tožeča stranka Komisiji očita, da je kršila določbe Direktive 2001/23/ES (1). Ta razlog sloni na dveh delih: nezakonitost ponudbe, ki jo je sprejela Komisija, ker ta ponudba ne zagotavlja zadržanja delavcev tožeče stranke niti ne zagotavlja ohranitve vseh njihovih pravic. Tožeča stranka trdi, da je bila odločba o oddaji s strani Komisije nezakonita od trenutka, ko je bila sprejeta, saj je sprejeta ponudba kršila delovno pravo.
Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev načela enakega obravnavanja, ker je izbrani ponudnik v trenutku predložitve svoje ponudbe razpolagal s privilegiranimi podatki o tožeči stranki, med drugim glede prometa strank in dejavnosti, pogodb in datuma njihovega prenehanja veljavnosti, analiz cen in stroškov, ki jih je pridobil zaradi združitve s prejšnjo matično družbo tožeče stranke. Tožeča stranka meni, da je to omogočilo njegovemu konkurentu, da je pripravil ugodnejšo ponudbo v primerjavi s ponudbo tožeče stranke.
S četrtim tožbenim razlogom tožeča stranka navaja kršitev odločbe Generalnega direktorata IV Komisije z dne 28. maja 2004 (2) in pravil za zagotavljanje neizkrivljene konkurence v smislu, da je Komisija z izpodbijano odločbo v tej tožbi omogočila prevzem sredstev, ki jih je morala skupina, ki ji je pripadal izbrani ponudnik, prenesti ob koncentraciji, odobreni z odločbo z dne 28. maja 2004.
Peti tožbeni razlog temelji na kršitvi obveznosti obrazložitve odločbe, kršitvi načela preglednosti in pravice dostopa do dokumentov institucij Skupnosti. Tožeča stranka očita Komisiji, da ji je kljub več pisnim prošnjam posredovala le kratko pojasnilo o razlogih za svojo odločbo, skrčeno na primerjalne tabele ponudb.
Tožeča stranka še navaja kršitev pravil trga, neupoštevanje razpisne dokumentacije in očitno napako v presoji v zvezi z analizo in oceno tretjega kakovostnega kriterija za presojo predloženih ponudb v zvezi z osnovno izobrazbo varnostnikov v prvi pomoči in/ali kot prostovoljnih gasilcev. Navaja, da ima dokaz, da ponudnik, ki ga je izbrala Komisija, ne razpolaga z vsemi uslužbenci, ki jih je imenoval za izvršitev zadevnega naročila.
Z zadnjim tožbenim razlogom tožeča stranka uveljavlja kršitev načela preglednosti in pravice dostopa državljanov do dokumentov institucij Skupnosti, ker ji je Komisija zavrnila dostop do podatkov o sestavi izbirnih odborov oziroma odborov, ki odločijo o oddaji naročila.
Tožeča stranka nadalje zahteva, sklicujoč se na načelo izvenpogodbene odgovornosti, nadomestilo za škodo, ki naj bi jo utrpela zaradi nezakonitosti ravnanja Komisije v postopku oddaje zadevnega naročila.
(1) Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov.
(2) Odločba Komisije z dne 28. maja 2004 o združljivosti koncentracije s skupnim trgom (zadeva N IV / M. 3396 - Group 4 Falck proti Securicorju (4064) na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89).