25.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 48/38

Tožba, vložena 7. decembra 2005 — Artegodan proti Komisiji

(Zadeva T-429/05)

(2006/C 48/74)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Artegodan GmbH (Lüchow, Nemčija) (Zastopnik: U. Doepner, Rechtsanwalt)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

—

toženi stranki naj se naloži, da tožeči stranki izplača znesek v višini 1 430 821,36 evrov skupaj z zamudnimi obrestmi v višini pavšalne obrestne mere 8 % za obdobje od izdaje sodbe do popolnega poplačila;

—

ugotovi naj se, da je tožena stranka zavezana za povračilo vse škode tožeči stranki, ki ji bo tudi v prihodnosti nastala zaradi stroškov oglaševanja, ki so potrebni, da bi ponovno dosegla tržni položaj Tenuate retard, ki ga je to zdravilo imelo preden ji je tožena stranka odvzela dovoljenje;

—

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka zahteva od Komisije povračilo škode v skladu s členoma 288(2) in 235 ES in pa ugotovitev, da je tožena stranka zavezana tožeči stranki povrniti vso škodo, ki ji bo še v prihodnosti nastala na podlagi stroškov oglaševanja.

Iz ozadja tožbe izhaja, da je tožeča stranka imetnica dovoljenja za pravni promet z zdravili Tenuate retard, ki vsebuje preparat amfepramon. Tožena stranka je 9. marca 2000 na podlagi člena 15a Direktive 75/319/EGS (1) izdala Odločbo o odvzemu dovoljenja za humana zdravila, ki vsebujejo sredstvo „amfepramon“ (K [2000] 453). Pristojni nemški organ je to odločbo prenesel z odločbo z dne 11. aprila 2000. Odločbo Komisije K (2000) 453 je Sodišče prve stopnje s sodbo z dne 26. novembra 2002 v združenih zadevah T-74/00, T-76/00, T-83/00 do T-85/00, T-132/00, T-137/00 in T-141/00 razglasilo za nično. S sodbo Sodišča v zadevi C-39/03 P je bila zavrnjena pritožba, ki jo je Komisija vložila zoper to sodbo.

V utemeljitvi svoje tožbe tožeča stranka navaja, da je tožena stranka s tem, da je sprejela Odločbo K (2000) 453 ravnala nezakonito in tako kršila različne določbe, ki so namenjene zaščiti tožeče stranke. Kršene so bile temeljne pravice tožeče stranke do vzpostavitve in opravljanja pridobitne dejavnosti (pravica v podjetju in lastninska pravica). Nadalje je podana kršitev člena 11 Direktive 65/65/EGS (2). Poleg tega tožeča stranka uveljavlja kršitev načela sorazmernosti ter načel dobrega upravljanja s strani Komisije.

Tožeča stranka navaja, da ji je z zadevno odločbo Komisije in z njenim prenosom nastala škoda. Po mnenju tožeče stranke bi morale navedene kršitve prava tožene stranke sprožiti obveznost povračila škode.

(1)  Druga Direktiva Sveta 75/319/EGS z dne 20. maja 1975 o približevanju pravnih in upravnih določb o posebnih vrstah zdravil.

(2)  Direktiva Sveta 65/65/EGS z dne 26. januarja 1965 o približevanju pravnih in upravnih določb o posebnih vrstah zdravil.