25.2.2006

Uradni list Evropske unije

C 48/35

Tožba, vložena 18. novembra 2005,„M“ proti varuhu človekovih pravic

(Zadeva T-412/05)

(2006/C 48/69)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka:,,„M“ (Bruselj, Belgija) (zastopnik: G. Vandersanden, avocat)

Tožena stranka: Evropski varuh človekovih pravic

Predlogi tožeče stranke

—

ugotoviti nepogodbeno odgovornost Evropske skupnosti na podlagi člena 288, drugi odstavek ES zaradi napak, ki jih je storil Evropski varuh človekovih pravic v okviru izvajanja svojih funkcij, in še posebej zardi objave njegovega poročila 1288/99/0V, ki neupravičeno poimensko označuje tožečo stranko, in zaradi malomarnosti, ki jih je storil Evropski varuh človekovih pravic pri obravnavanju spisa in napačnih sklepov, do katerih je prišel;

—	posledično obsoditi Evropsko skupnost, ki jo predstavlja Evropski varuh človekovih pravic, da tožeči stranki iz naslova povrnitve poklicne, nepremoženjske škode in škode, povzročene njegovemu zdravju, plača vsoto 150 000 evrov, ki je ovrednotena začasno s pridržkom spremembe glede na potek zadeve;

—	obsoditi Evropsko skupnost, ki jo predstavlja Evropski varuh človekovih pravic, na plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S pritožbo, ki jo je vložila pri Evropskem varuhu človekovih pravic, je skupina državljanov zahtevala, naj ugotovi obstoj primera slabega upravljanja znotraj Komisije pri obravnavanju njihove pritožbe, ki so jo pred le-to vložili zoper državne organe. V odločbi z dne 18. julija 2002 je Varuh človekovih pravic ocenil, da je Komisija ravnala neustrezno in da je pritožbo obravnavala pristransko.

Predmet obstoječe pritožbe, ki jo je vložil uradnik enote Komisije, odgovorne za obravnavanje zadevne pritožbe, je povračilo škode, ki jo je tožeča stranka domnevno utrpela iz razloga navedbe njenega imena v odločbi 1288/99/0V in domnevnih malomarnosti, ki jih je storil Evropski varuh človekovih pravic, kar zadeva obravnavanje in sklepe, do katerih je prišel v zgoraj navedeni odločbi. Tožeča stranka uveljavlja, da je po objavi odločbe njeno ime bilo navedeno v sporočilu za javnost, ki ga je objavil Evropski varuh človekovih pravic, in se je navajalo v različnih časopisih kot tudi na internetnih straneh, kar mu je povzročilo škodo. Po mnenju tožeče stranke je škoda, ki jo je domnevno utrpel, toliko hujša, ker opravlja pomembne funkcije in ker objava odločbe, ki jo je izdal Evropski varuh človekovih pravic, močno posega v njegovo profesionalno integriteto.

Tožeča stranka vlaga svojo tožbo na podlagi člena 288, drugi odstavek, ES, ki predvideva nepogodbeno odgovornost Evropske skupnosti, ki po mnenju tožeče stranke pride v poštev v zadevnem primeru zaradi domnevnega nepravilnega ravnanja varuha človekovih pravic.

Za utemeljitev tožbe tožeča stranka najprej zatrjuje, da je v tem primeru Varuh človekovih pravic s tem, da je v svojem poročilu poimensko navedel osebe — med njimi tožečo stranko — grobo kršil načeli zaupnosti in sorazmernosti, saj po mnenju tožeče stranke objava njenega imena ni nujno potrebna in je ni mogoče upravičiti z izjemo od splošnega pravila zaupnosti (1).

Drugače tožeča stranka zatrjuje, da ravnanje Varuha človekovih pravic in njegovih uslužbencev krši načelo kontradiktornosti, ki je eno bistvenih načel pravic do obrambe. Prav tako uveljavlja, da je prepovedano neugodno soditi o pravni ali fizični osebi v poročilu, ki mora biti objavljeno po tem, ko je dano v javnost in ki se ga razširja v velikem obsegu.

Končno tožeča stranka zatrjuje, da je varuh človekovih pravic, s tem ko je sprejel zadevno odločbo, napačno presodil dejstva in se odločil na podlagi nezadostnih elementov.

(1) V utemeljitev svojih predlogov se tožeča stranka med drugim sklicuje na sodbo SPES z dne 10. julija 2001, ki jo je izdalo v zadevi ISMERI-EUROPA zoper Računsko sodišče, zadeva C-315/99P Receuil, str. I – 5281.