Pritožba Urada za usklajevanje na notranjem trgu (faks z dne 9. septembra 2005) zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (tretji senat), razglašeno dne 15. junija 2005 v zadevi Shaker di L. Laudato & C. sas proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, druga stranka v postopka: Limiñana y Botella, SL., T-7/04

(Zadeva C-334/05 P)

(2005/C 296/25)

Jezik postopka: italijanščina

Urad za usklajevanje na notranjem trgu, ki ga zastopata O. Montalto in M. Capostagno, zastopnika, je dne 15. septembra 2005 na Sodišču Evropskih skupnosti vložil pritožbo zoper sodbo z dne 15. junija 2005 Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (tretji senat) v zadevi Shaker di L. Laudato & C. sas proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, druga stranka v postopka: Limiñana y Botella, SL., T-7/04.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka trdi, da sodba Sodišča prve stopnje, ki jo izpodbija, temelji na napačni razlagi in uporabi člena 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti.

Načeloma je določeno, da presoja verjetnosti zmede med znamkami po členu 8(1)(b) Uredbe o znamki Skupnosti temelji na dveh različnih fazah: prva je analitična primerjava obeh znamk in proizvodov, in za njo sintetična ocena rezultatov za določitev, ali lahko povprečen potrošnik zadevnih proizvodov ugotovi, da ti proizvodi izvirajo iz istega podjetja ali iz ekonomsko povezanih podjetij. Predvsem, kar zadeva primerjavo med znaki, je namen analize ugotoviti, ali mora biti podobnost med znaki opredeljena kot vidna, slišna in vsebinska, da se lahko zadosti celostni oceni, ki temelji na splošnem vtisu, ki ga te znamke pustijo, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov.

Tožeča stranka zatrjuje, da Sodišče prve stopnje ni uporabilo načela, navedenega zgoraj, in da je, predvsem, v svoji oceni izključilo vsako verjetnost zmede na podlagi izključno vidnega zaznavanja izpodbijane znamke, ne da bi upoštevalo ostale elemente, ki bi jih morda moralo upoštevati, in ki so del celostne in členjene presoje verjetnosti zmede.

Tožeča stranka prav tako trdi, da je izpodbijana sodba očitno kontradiktorna in nelogična.