20.8.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 205/29

Tožba družbe AEPI A.E. proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 15. junija 2005

(Zadeva T-229/05)

(2005/C 205/53)

Jezik postopka: grščina

Elleniki Etairia Pros Prostasian Tis Pnevmatikis Idioktisias, s sedežem v Maroussi, Atika, ki jo zastopa Th. Asprogerakas-Grivas, odvetnik, je dne 15. junija 2005 na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—

izpodbijano odločbo Komisije Evropskih skupnosti kot nezakonito razglasi za nično in ugotovi, da predstavlja kršitev prava Skupnosti celotno ravnanje družb, ki upravljajo sorodne pravice, na katere se nanaša pritožba;

—

v celoti ugodi njeni pritožbi 2001/4372,56(2001)A/3603/2, ki je bila zavrnjena z izpodbijanim aktom;

—

Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov postopka in nagrade odvetnika.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka, družba za skupno upravljanje avtorskih pravic na področju glasbe v Grčiji, je na Komisijo Evropskih skupnosti vložila pritožbo, v kateri je navedla, da so družbe ERATO, APOLLON in GRAMMO, ki jim je dodeljeno upravljanje sorodnih pravic pevcev, instrumentalistov, diskografskih družb oziroma proizvajalcev, kršile člena 81 in 82 ES. V svoji pritožbi je tožeča stranka navedla, da so te družbe, ki imajo v Grčiji v navedenih sektorjih monopol nad sorodnimi pravicami, s skupnim delovanjem določile zelo visoke zneske iz naslova sorodnih pravic, tako da je veliko družb, ki delujejo na področju prireditev, moralo prenehati uporabljati glasbo v svojih prostorih, ker zneskov niso bile zmožne plačati, intelektualni ustvarjalci glasbe, člani tožeče stranke, pa so bili s tem prikrajšani za svoje avtorske pravice.

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero je bila zavrnjena njena pritožba. Zatrjuje, da je Komisija napačno ocenila, da ni nevarnosti za nepravilno delovanje skupnega trga, ker imajo vse vpletene stranke sedež v Grčiji. Tožeča stranka navaja, da zgolj zaradi dejstva, da gre za kršitev pravil o konkurenci izključno znotraj ene same države članice, te kršitve ni mogoče opredeliti za nerelevantno. Tožeča stranka nadalje sklepa, da Komisija ni preučila vseh razlogov, navedenih v tej pritožbi. Na koncu pa tožeča stranka meni, da zadevna kršitev lahko vpliva na trgovino znotraj države.