20.8.2005

Uradni list Evropske unije

C 205/7

Pritožba L'Oréal SA zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 16. marca 2005 v zadevi T-112/03, L'Oréal SA proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), vložena dne 28. maja 2005, druga stranka v postopku pred Odborom za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) je bila Revlon Suisse SA

(Zadeva C-235/05 P)

(2005/C 205/13)

Jezik postopka: angleščina

L'Oréal SA, s sedežem v Parizu (Francija), ki jo zastopa Xavier Buffet Delmas d'Autane, je dne 28. maja 2005 pred Sodiščem Evropskih skupnosti vložila pritožbo zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 16. marca 2005 v zadevi L'Oréal SA proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) druga stranka v postopku pred Odborom za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) je bila Revlon Suisse SA, T-112/03 (1).

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

v celoti razveljavi sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 16. marca 2005, zadeva T-112/03 v celoti in razveljavi odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 15. januarja 2003 v zvezi s pritožbo št. No R0396/2001-4, ki se nanaša na postopke z ugovorom št. B 215048 (vloga Skupnosti št. 1011576);

b)	UUNT naloži plačilo vseh stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnik navaja, da naj bi Sodišče prve stopnje kršilo člen 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 (2), in da naj, na podlagi lastnih ugotovitev, ne bi oblikovalo pravnih zaključkov s tem, da naj pri njegovi oceni stopnje podobnosti med prejšnjo znamko (FLEX) in sestavljeno znamko (kot je FLEXI AIR), v kateri je bila prejšnja znamka ponovno prikazana, ne bi upoštevalo šibkega razlikovalnega značaja slednje.

Znaki naj ne bi bili podobni ali različni na splošno, ampak v posamičnem primeru (to pomeni v luči dojemanja takšnih znakov s strani upoštevne javnosti). Tako bi bilo smiselno, če so se znaki v posamičnem primeru pravilno primerjali, pripisati manj pomena razlikovalnim znakom ali prejšnjim znamkam s šibkim razlikovalnim značajem.

Pritožnik tudi navaja, da naj bi Sodišče prve stopnje kršilo člen 36 in 53 statuta Sodišča, saj naj bi bila izpodbijana sodba neveljavna zaradi pomanjkanja obrazložitve. Sodišče prve stopnje naj bi kršilo svojo dolžnost obrazložitve s tem, da je v odstavku 82 zgolj odločilo, da „šibek razlikovalni značaj prejšnje znamke ni sporen“, ne da bi sklepalo na verjetnost zmede.

(1) UL C 132, 28.5.2005, str. 25.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti UL L 11, 14.01.1994, str. 1