—

ob upoštevanju izida glasovanja 22. julija 2004, na osnovi katerega je bil za predsednika Komisije izvoljen g. Barroso,

—

ob upoštevanju izjav, ki jih je novoizvoljeni predsednik Komisije dal pred Evropskim parlamentom julija 2004 ter 26. in 27. oktobra 2004, pred konferenco predsednikov pa 21. oktobra 2004 in 5. novembra 2004,

—

ob upoštevanju pisnih in ustnih izjav, ki so jih kandidati za komisarje podali v času predstavitev pred parlamentarnimi odbori, ter ocen kandidatov, ki so jih po predstavitvah pripravili predsedniki odborov,

—

ob upoštevanju odločitve o umiku predlagane Komisije, ki jo je novoizvoljeni predsednik g. Barroso sprejel 27. oktobra 2004 na temelju ocen predstavitev in razprave v Evropskem parlamentu,

—

ob upoštevanju uradnega predloga nove Komisije, ki ga je novoizvoljeni predsednik 5. novembra 2004 predložil konferenci predsednikov, ter njegove izjave pred Evropskim parlamentom 17. novembra 2004,

—

ob upoštevanju dodatnih predstavitev, ki so jih parlamentarni odbori pripravili 15. in 16. novembra 2004, ter ocen kandidatov za komisarje, pripravljenih po predstavitvah,

—

ob upoštevanju trenutnega Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo, ki ga je konferenca predsednikov potrdila 29. junija 2000,

—

ob upoštevanju člena 214 Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju Pogodbe o Ustavi za Evropo,

—

ob upoštevanju členov 99 in 103 svojega Poslovnika,

A.

ker člen 213(1) Pogodbe določa, da Komisijo sestavljajo člani, „ki so izbrani na podlagi njihove splošne usposobljenosti in katerih neodvisnost je nedvomn“,

B.

ker je bistvenega pomena, da je Komisija sposobna služiti skupnemu interesu Evropske unije, zlasti zaradi izzivov, ki so pred nami, s ciljem Evropi v svetovnem merilu zagotoviti odločilno vlogo pri podpori miru, varnosti ter trdnega gospodarskega in družbenega razvoja,

C.

ker so v tej zvezi neodvisnost, odsotnost nacionalnih predsodkov in nepristranskost, polno spoštovanje vrednot in ciljev EU in odsotnost konfliktov interesov ključne kvalitete za pridobitev zaupanja evropskih državljanov,

D.

ker je Parlament oblikoval različne pomisleke glede nekaterih kandidatov za komisarje in izrazil razočaranje nad pomanjkanjem strokovnega znanja in usposobljenosti nekaterih drugih kandidatov;

1.

pozdravlja demokratičnost in pravno veljavnost postopka potrditve in njen bistveni prispevek k izgradnji dobrega delovnega odnosa med Komisijo in Parlamentom, ki ga Unija potrebuje;

2.

pozdravlja ukrepe novoizvoljenega predsednika Barrosa v zvezi s predstavitvijo nove ekipe dne 4. novembra 2004; kljub temu obžaluje, da še ni prišlo do dejanske rešitve možnih težav v zvezi s konflikti interesov; zaradi tega zahteva takojšne nujne ukrepe za podrobno opredelitev postopkov izvajanja pravil ravnanja;

3.

pričakuje, da bo nova Komisija polno izpolnila posamične obveze, ki jih je na plenarnem zasedanju 26. oktobra 2004 izrekel novoizvoljeni predsednik Barroso v zvezi z aktivno zaščito in pospeševanjem temeljnih pravic, enakih možnosti in nediskriminacije, kakor tudi da bo skrbno spremljala njihovo izvajanje;

4.

poziva h kar najhitrejšem pregledu in posodobitvi Okvirnega sporazuma med Evropskim parlamentom in Komisijo, ki opredeljuje dvostranske odnose med obema institucijama, pri čemer naj kot osnova služijo obveze, ki jih je v imenu nove Komisije predstavil novoizvoljeni predsednik g. Barroso;

5.

poziva, da se glede na te obveze v navedeni sporazum vključijo naslednje točke:

6.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in novi Komisiji.

—

ob upoštevanju člena 214(2) PES in člena 127(2) Pogodbe Euratom,

—

ob upoštevanju člena 99 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju Sklepa 2004/536/ES (1) Sveta, zbranega na ravni voditeljev držav in vlad, z dne 29. junija 2004 o imenovanju Joséja Manuela Durãa Barrosa za predsednika Komisije,

—

ob upoštevanju svojega Sklepa z dne 22. julija 2004 (2) o izvolitvi g. Joséa Manuela Durăa Barrosa za predsednika Komisije,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2004/642/ES, Euratom (3) z dne 13. septembra 2004 o kandidatih, ki jih namerava imenovati za člane Komisije, sprejetega v medsebojnem soglasju z novoizvoljenim predsednikom Komisije,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2004/753/ES, Euratom (4) z dne 5. novembra 2004 o kandidatih, ki jih namerava imenovati za člane Komisije, sprejetega v medsebojnem soglasju z novoizvoljenim predsednikom Komisije,

—

ob upoštevanju predstavitev kandidatov za člane Komisije, ki so pred pristojnimi parlamentarnimi odbori potekale med 27. septembrom in 11. oktobrom 2004 ter med 15. in 16. novembrom 2004,

—

ob upoštevanju posvetovanj med konferenco predsednikov in novoizvoljenim predsednikom Komisije, ki so potekala 21. oktobra 2004 in 5. novembra 2004,

—

ob upoštevanju posvetovanj konference predsednikov 16. novembra 2004,

—

ob upoštevanju izjav, ki jih je novoizvoljeni predsednik podal na plenarnem zasedanju 26. in 27. oktobra 2004 ter 17. in 18. novembra 2004;

1.

izvoli Komisijo za mandat od 22. novembra 2004 do 31. oktobra 2009;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu.

—

ob upoštevanju letnega poročila o delu Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2003,

—

ob upoštevanju člena 195 Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 1993 o demokraciji, preglednosti in subsidiarnosti in medinstitucionalnem sporazumu o postopkih za izvajanje načela subsidiarnosti; pravil in splošnih pogojev, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (1); ureditev za postopke spravnega odbora v skladu s členom 189b Pogodbe ES in še posebej njenega dela o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic,

—

ob upoštevanju svojega Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (2), in še posebej člena 3(8) tega sklepa,

—

ob upoštevanju člena 43 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije,

—

ob upoštevanju členov 112(1) in 195(2) svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A6-0030/2004),

A.

ker je Listina o temeljnih pravicah sestavni del Pogodbe o Ustavi za Evropo, ki so jo voditelji držav ali vlad in ministri za zunanje zadeve 25 držav članic Evropske unije podpisali v Rimu dne 29. oktobra 2004,

B.

ker člen 41 (pravica do dobrega upravljanja), poglavje V (državljanske pravice), Listine določa, da ima vsaka oseba pravico, da institucije in organi Unije njegove ali njene zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku,

C.

ker člen 42 (pravica dostopa do dokumentov) Listine določa, da ima vsak državljan Unije in fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico dostopa do dokumentov institucij in organov Unije,

D.

ker člen 43 (varuh človekovih pravic) Listine določa: „vsak državljan Unije ali vsaka fizična ali pravna oseba, ki prebiva ali ima registriran sedež v eni izmed držav članic Unije, se lahko obrne na varuha človekovih pravic v zvezi z nepravilnostmi v dejanjih institucij in organov Skupnosti, z izjemo Sodišča Evropskih skupnosti in Sodišča prve stopnje, kadar delujeta v svoji pravosodni funkciji“,

E.

ker je bilo letno poročilo varuha človekovih pravic dne 19. aprila 2004 formalno predstavljeno predsedniku Evropskega parlamenta in je varuh človekovih pravic g. Nikiforos Diamandouoros dne 26. aprila 2004 poročilo predstavil Odboru za peticije,

F.

ker je varuh človekovih pravic leta 2003 prejel bistveno povečano število pritožb, nadaljnje povečanje pa se pričakuje tudi po nedavni širitvi,

G.

ker je število pritožb varuhu človekovih pravic, v katerih so državljani opravičevali razloge za potrebo po večji odprtosti in preglednosti delovanja evropskih institucij, potrebno obravnavati s spoštovanjem do demokratične odgovornosti Unije,

H.

ker letno poročilo navaja posamezne primere, v katerih niso bile ugotovljene nepravilnosti, v katerih so se evropske oblasti po seznanitvi s pritožbo strinjale, da bodo ravnale po priporočilih varuha človekovih pravic, ali pa je bila dosežena prijateljska rešitev, toda tudi opozarja na število pritožb, ki jih je varuh človekovih pravic moral zaključiti s kritično pripombo,

I.

ker je bil varuh človekovih pravic proaktivno dejaven tudi s preiskavami na lastno pobudo,

J.

ker je Evropski parlament (3) v svoji resoluciji z dne 6. septembra 2001 o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic Evropskemu parlamentu na podlagi preiskave na lastno pobudo o obstoju in javnemu dostopu do kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev v različnih institucijah in organih Skupnosti izrazil svojo soglasno podporo kodeksu dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je v posebnem poročilu aprila 2000 predlagal varuh človekovih pravic; in ker Komisija ni sprejela kodeksa,

K.

ker Pogodba o Ustavi za Evropo vsebuje pravno podlago za prihodnji zakon o dobrem upravljanju,

L.

ker je varuh človekovih pravic v prispevku k Ustavi dne 23. januarja 2003 izjavil, da „zamenjava Pogodbe z Ustavo, še posebej z Ustavo, ki vključuje temeljne pravice, zahteva temeljit razmislek o vlogi varuha Pogodbe“,

M.

ker je varuh človekovih pravic že v svojem sklepu o pritožbi 995/98/OV poudaril, da medtem, ko ima Komisija neomejena pooblastila v zvezi s postopkom za ugotavljanje kršitev, so le-ta vendarle „podvržena pravnim omejitvam, vzpostavljenim s sodno prakso Sodišča, ki na primer zahteva, da upravni organi delujejo dosledno in v dobri veri, se izogibajo diskriminaciji, izpolnjujejo načela sorazmernosti, enakosti in legitimnih pričakovanj ter spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine“,

N.

ker je Evropski parlament že decembra 1999 prejel zahtevo Evropskega varuha človekovih pravic, katere namen je bil spremeniti določbe Statuta varuha človekovih pravic v zvezi z njegovo pravico do dostopa do dokumentov in zaslišanja prič; ker ne glede na to, da je Evropski parlament priporočil, da se te določbe spremenijo, le-te še vedno niso spremenjene zaradi pomislekov Komisije in Sveta,

O.

ker je varuh človekovih pravic, obžalujoč negativna stališča glede predloga, dne 17. decembra 2002 v pismu predsedniku Evropskega parlamenta predlagal, da službe varuha človekovih pravic in Evropskega parlamenta skupno preučijo vprašanje revizije Statuta varuha človekovih pravic,

P.

P. ker letno poročilo kaže prizadevanja varuha človekovih pravic, da nadaljuje z vzpostavljanjem mreže nacionalnih in regionalnih varuhov človekovih pravic, s posebnim poudarkom na državah pristopnicah,

Q.

ker letno poročilo navaja, da sta si oba, bivši varuh človekovih pravic g. Jacob Söderman in sedanji varuh človekovih pravic g. Nikiforos Diamandouros, prizadevala, da se v Ustavi izrecno prizna vloga varuhov človekovih pravic in drugih izvensodnih sredstev;

1.

odobri letno poročilo za leto 2003, ki ga je predložil Evropski varuh človekovih pravic in ki predstavlja obsežen pregled izvedenih dejavnosti v letu 2003 ter opis obravnavanih primerov;

2.

čestita prvemu varuhu človekovih pravic g. Jacobu Södermanu ob izteku njegovega uspešnega mandata, polnega izzivov, dne 31. marca 2003; v času sedem in pol letnega mandata je popolnoma utrdil temelje institucije in pomagal odpraviti krivice več kot 11 000 državljanom;

3.

pohvali prizadevanja g. Nikiforosa Diamandourosa, ki je od začetka svojega mandata aprila 2003 uspešno sledil ciljem povečanja učinkovitosti Urada Evropskega varuha človekovih pravic in spodbujal dobro javno upravo, spoštovanje pravne države in spoštovanje človekovih pravic;

4.

vidi vlogo varuha človekovih pravic v povečanju odprtosti in odgovornosti v postopkih odločanja in v upravi Evropske unije, ki je bistveni prispevek k takšni Uniji, kjer se resnično odloča „kar se da odkrito in na način, ki je državljanom blizuô“, kot to zahteva člen 1(2) Pogodbe Evropske unije;

5.

priznava prizadevanja varuha človekovih pravic v smeri javne prepoznavnosti njegove institucije in da z razdeljevanjem gradiva, obiski v državah članicah in konferencami obvešča državljane o njihovih pravicah;

6.

ugotavlja, da se je Komisija pozitivno odzvala na predlog varuha človekovih pravic, naj redno obvešča kandidate za podpore in subvencije ter prejemnike le-teh o možnosti pritožbe glede nepravilnosti;

7.

ugotavlja precejšnje povečanje števila pritožb, kar poudarja uspeh varuha človekovih pravic, saj je pri državljanih, ki so v stiku z institucijami EU, povečal zavedanje o njihovih pravicah v zvezi s tem;

8.

ugotavlja pa, da javnost še vedno ni povsem seznanjena z natančnimi pristojnostmi varuha človekovih pravic, saj okrog 75% pritožb ni spadalo v okvir njegove pristojnosti; toda z zadovoljstvom ugotavlja, da varuh človekovih pravic v teh primerih poskuša pomagati pritožniku tako, da ga napoti na druge organe, še posebej na Odbor za peticije ali nacionalne in lokalne varuhe človekovih pravic, hkrati pa nenehno poudarja, kako pomembno je, da so državljani ustrezno obveščeni na različne zgoraj omenjene načine;

9.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so evropske oblasti v mnogih primerih, ko so se seznanile z določenim primerom, ukrepale v smeri ureditve problema, medtem ko je v drugih primerih večkrat bila dosežena tudi prijateljska rešitev; še naprej poziva ustrezne oblasti EU, da se ravnajo po osnutkih priporočil varuha človekovih pravic, ki sledijo preiskavi, tako razjasnijo primere nepravilnosti ter da sledijo kritičnim pripombam varuha človekovih pravic, da bi preprečile podobne primere nepravilnosti v prihodnje;

10.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je varuh človekovih pravic v štirih primerih uspešno posredoval in dosegel prijateljsko rešitev, saj je ponudil pozitivno rešitev, ki je zadovoljila obe strani, in da je bilo nadaljnjih sedem primerov ob koncu leta v obravnavi za dosego prijateljskih rešitvah;

11.

ugotavlja, da je varuh človekovih pravic institucijam, še posebej Svetu, v zvezi s pritožbami o težavah pri dostopu do dokumentov tako kot leta 2003 podal kritično pripombo; opozarja, da se je Odbor za peticije ukvarjal s tem problemom v poročilu v zvezi s pritožbo NVO „Statewatch“ in da se je Svet v zvezi s tem zavezal, da bo v prihodnje spoštoval pravila o dostopu do dokumentov;

12.

poziva vse institucije in organe EU, da v duhu — da je dostop do dokumentov evropskih institucij in organov v skladu s členom 42 Listine o temeljnih pravicah osnovna pravica ter z iskrenim ciljem, da se odločitve sprejemajo čim pregledneje in čim bližje državljanom — v celoti izvajajo Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (4); poudarja, da morajo institucije in organi EU, še preden morebiti uporabijo določbe o odstopanju od načela prostega dostopa, posebej skrbno in primer za primerom preučiti vsako zahtevo;

13.

pozdravlja odločitev varuha človekovih pravic o javnem dostopu do dnevnih redov in zapisnikov Predsedstva po zaključku dela Evropske konvencije; čeprav se Uredba (ES) št. 1049/2001 o dostopu do dokumentov ne uporablja za ta primer, pa varuh človekovih pravic uspešno zagotavlja spoštovanje načela dobrega upravljanja;

14.

opozarja na svojo resolucijo z dne 14. marca 2002 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1049/2001 (5), v kateri izraža obžalovanje, da Komisija še nadalje prikriva ves postopek za ugotavljanje kršitev, vključno s korespondenco med Komisijo in državami članicami, pred parlamentarnim nadzorom v škodo učinkovitosti prava Skupnosti;

15.

podpira poziv Komisiji, da pripravi predloge sprememb Uredbe (ES) št. 1049/2001, še posebej kar zadeva dostop do zakonodajnih dokumentov;

16.

ugotavlja, da so se, tako kot v letu 2003, številne pritožbe nanašale na pomanjkanje odprtosti in preglednosti razpisov institucij za zaposlovanje, na področju, ki mu je varuh človekovih pravic več let namenjal veliko prednost, saj v zvezi z razpisi za zaposlovanje veliko državljanov pride v stik z institucijami; ugotavlja, da so nekaterim pritožbam sledile kritične pripombe varuha človekovih pravic;

17.

z zadovoljstvom ugotavlja, da se je Svet po dveh pritožbah, vloženih pri varuhu človekovih pravic, odločil slediti priporočilu varuha človekovih pravic in kandidatom v njihovem izbirnem postopku za zaposlitev omogočil dostop do njihovih ocenjenih testov; ta način naj postane praksa tudi v Parlamentu in Komisiji;

18.

poziva EPSO (Evropski urad za izbor osebja), medinstitucionalni organ, ki bo v prihodnosti organiziral večino izbirnih postopkov za zaposlitev v institucijah EU, da spoštuje pravila in prakso v zvezi z odprtostjo in preglednostjo postopkov razpisov za zaposlovanje, ki so bila dosežena v preteklih letih, večinoma zahvaljujoč pritožbam varuhu človekovih pravic in priporočilom varuha človekovih pravic;

19.

ugotavlja, da se številne pritožbe, ki so jim sledile kritične pripombe varuha človekovih pravic, nanašajo na zamude pri odgovarjanju, neodgovarjanje ter na nezadovoljive ali nevljudne odgovore; zato opominja institucije in organe, da je primerna in pravilna komunikacija z državljani v njihovem lastnem interesu;

20.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo v letu 2003 sproženih pet preiskav na lastno pobudo, ena od teh v zvezi z integracijo invalidnih oseb, za zagotovitev, da invalidne osebe niso diskriminirane v odnosih z evropskimi institucijami, v skladu s členom 26 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije;

21.

opozarja, da je Parlament sprejel zgoraj omenjeno resolucijo o kodeksu dobrega ravnanja javnih uslužbencev za institucije in organe EU in da je po tem večkrat vztrajal na tem, da morajo ta kodeks upoštevati vse institucije in organi; obžaluje, da Komisija doslej ni povsem sprejela in uporabila kodeksa;

22.

opozarja, da se je ga. De Palacio, podpredsednica Komisije, 25. septembra 2003, ko je razpravljala o letnem poročilu varuha človekovih pravic za leto 2002, sklicevala na dejstvo, da osnutek Ustave za Evropo vsebuje pravno podlago za prihodnji zakon o dobrem upravljanju, ki bi bil obvezen za vse institucije in organe Unije; se strinja z varuhom človekovih pravic, da bi Komisija morala začeti s pripravljalnim delom za sprejem takega zakona;

23.

poziva varuha človekovih pravic, da do začetka izvajanja zakona o dobrem upravljanju sodeluje z Odborom za peticije v smeri nadaljnjega razvoja meril o primernem ravnanju javnih uslužbencev v zvezi s postopkom ugotavljanja kršitev, vzpostavljenim s sklepom varuha človekovih pravic o pritožbi 995/98/OV, in zagotavljanja, da Komisija izvaja ta merila;

24.

meni, da bi moral varuh človekovih pravic imeti neomejen dostop do dokumentov v zvezi s svojo preiskavo; ugotavlja, da je preteklo že šest let od tedaj, ko je varuh človekovih pravic predlagal spremembe člena 3(2) Statuta varuha človekovih pravic o dostopu do dokumentov in zaslišanju prič, na podlagi katerega je Evropski parlament 6. septembra 2001 (6) sprejel resolucijo; obžaluje, da kvalificirana večina v Svetu ni podprla te resolucije (7);

25.

podpira potrebo, da se v luči razvoja zadnjih desetih let pregleda Statut varuha človekovih pravic, sprejet 9. marca 1994, vključno s preiskovalnimi pooblastili Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in sprejetjem Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu do dokumentov, kot je v pismu predsedniku Patu Coxu 17. decembra 2002 predlagal g. Jacob Söderman;

26.

priznava dobre delovne odnose med Uradom varuha človekovih pravic in Odborom za peticije, vključno s postopkom medsebojnega odstopa primerov, ko je to primerno, zaradi česar se je šest pritožb posredovalo neposredno na odbor, 142 nadaljnjim pritožnikom pa je bilo svetovano, da vložijo peticijo;

27.

pohvali varuhovo vzpostavljanje mreže nacionalnih in lokalnih varuhov človekovih pravic in ostalih organov, katerim se odstopijo pritožbe, ki ne spadajo v okvir pristojnosti varuha človekovih pravic; meni, da bi za Odbor za peticije bilo koristno, če bi imel dostop do te mreže, in da bi si v sodelovanju z Uradom varuha človekovih pravic ustvaril podobno mrežo odborov za peticije;

28.

vzpodbuja varuha človekovih pravic, da si v sodelovanju z nacionalnimi in regionalnimi varuhi človekovih pravic nadalje prizadeva vzpostaviti celovit in učinkovit sistem izvensodnih sredstev, ki bo služil evropskim državljanom, ki menijo, da so bile kršene njihove pravice po evropskem pravu;

29.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Komisiji, Svetu, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter varuhom človekovih pravic ali enakovrednim organom v državah članicah.

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Slonokoščeni obali,

—

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju,

—

ob upoštevanju Sporazuma Linas-Marcoussis, ki so ga vse strani, vpletene v državljanski konflikt v Slonokoščeni obali, podpisale 24. januarja 2003,

—

ob upoštevanju Sporazuma Akra III, ki so ga strani v konfliktu podpisale 30. julija 2004, ki jasno določa časovni razpored za izvajanje Sporazuma Linas-Marcoussis in ki zlasti zadeva politično reformo in proces razorožitve, demobilizacije ter ponovne vključitve za pripravo svobodnih in transparentih volitev pred koncem leta 2005,

—

ob upoštevanju izjave predsedstva v imenu Evropske unije z dne 7. novembra 2004,

—

ob upoštevanju skupne izjave Ekonomske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) in Evropske unije o stanju v Slonokoščeni obali z dne 8. novembra 2004,

—

ob upoštevanju sporočila z 19. seje Sveta za mir in varnost Afriške unije z dne 8. novembra 2004,

—

ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja ZN Kofija Annana z dne 9. novembra 2004,

—

ob upoštevanju stališča, ki so ga sprejeli voditelji afriških držav, z dne 12. novembra 2004 v Abuji in Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1572, soglasno sprejete 15. novembra 2004,

—

ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.

ker je 4. novembra 2004 vlada Slonokoščene obale z zračnim napadom na upornike v Bouakéju in Korhogoju znotraj območja zaupanja na severu kršila sporazum o premirju,

B.

ker so 6. novembra 2004 vladna letala bombardirala francoske mirovne enote na tem območju ter pri tem ubila 9 in ranila 31 oseb, kot posledica česar so Francozi uničili večji del državnih letalskih sil, kar je po drugi strani vodilo do tega, da so provladni aktivisti začeli ulične proteste v Abidjanu in nadlegovali ter ustrahovali tujce, podtaknili ogenj v francoskih šolah ter plenili francosko lastnino,

C.

ker francoske sile in misija ZN v Slonokoščeni obali (UNOCI), ki skupno štejejo približno 10 000 vojakov, nadzorujejo območje zaupanja in imajo dovoljenje za uporabo vseh potrebnih sredstev za preprečevanje sovražnih dejanj,

D.

ker so oblasti Slonokoščene obale prepovedale osem opozicijskih časopisov, provladni aktivisti so oplenili ter razdejali več sedežev zasebnih časopisov in so bili namerno sabotirani mednarodni radijski prenosi ter ker sta državna radio ter televizija spodbujala prebivalstvo k etničnemu nasilju in ksenofobiji, kar je sprožilo množičen odhod tujih državljanov,

E.

ker so razlogi za destabilizacijo razmer v Slonokoščeni obali starodavni in globoki, med njimi poslabšanje gospodarskega in socialnega položaja,

F.

ker trajajoče nasilje močno vpliva na že sedaj slabe humanitarne razmere v Slonokoščeni obali, v kateri je približno milijon prebivalcev odvisnih od mednarodne humanitarne pomoči, saj je veliko humanitarnih misij začasno ustavljenih in ker nasilje ter vedno večje tveganje množične selitve prebivalcev Slonokoščene obale lahko destabilizira širše območje zahodne Afrike, zlasti Liberijo,

G.

ker tudi nezadostno mednarodno financiranje zaostruje humanitarno krizo,

H.

ker Sporazum iz Akre predvideva razorožitev uporniških sil in milic od 15. oktobra 2004 dalje, ki pa ni bila izvedena,

I.

ker se strani v konfliktu niso držale niti rokov za politične reforme niti za razorožitev, ki jih predvideva Sporazum Akra III,

J.

ker brez ponovne sprave države ne moreta biti veljavno izvedena niti referendum niti organizirane pravične in svobodne volitve,

K.

ker se niso spoštovale obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in pravno državo, ki so bistveni temelji Cotonoujskega sporazuma,

L.

ker je bilo v Južni Afriki odprto novo diplomatsko poglavje, v okviru katerega naj bi s pomočjo posredovanja južnoafriškega predsednika Mbekija poiskali politično rešitev za krizo;

1.

pozdravlja, po sprejetju stališča voditeljev afriških držav, zbranih 12. novembra 2004 v Abuji, resolucijo Varnostnega sveta o takojšnji uvedbi embarga na prodajo orožja, ki mu, če vpletene strani ne bodo spoštovale sporazuma, predvidoma sledi zamrznitev finančnih sredstev in omejitev potovanj v tujino za vse osebe, ki bi še naprej ogrožale mir in proces nacionalne sprave v državi, hkrati pa od oblasti Slonokoščene obale zahteva, naj takoj prekinejo z oddajanjem radijskih in televizijskih oddaj, ki vzpodbujajo sovraštvo, nestrpnost in nasilje;

2.

želi počastiti spomin na vse žrtve nedavnih dogodkov, ki so sledili kršitvi sporazumov o premirju, izraža sočutje z družinami žrtev, tako tistih iz Slonokoščene obale kakor tudi drugih afriških in francoskih, tega nasilja, še zlasti tistimi, ki so žrtve nasilja zagrešenega nad ženskami; obsoja nasilje, in ksenofobijo kakor tudi plenjenje ter vlado Slonokoščene obale poziva, naj prepreči in se odzove na te zlorabe, od katerih imajo koristi storilci in pobudniki takih dejanj;

3.

poziva vse strani v konfliktu, naj:

4.

pozdravlja mandat, ki sta ga Afriška unija in ECOWAS podelili južnoafriškemu predsedniku Thabu Mbekiju za posredovanje med stranmi v konfliktu in prizadevanje Afriške unije za politično reševanje krize v Slonokoščeni obali, ter izraža svojo polno podporo Afriški uniji in ECOWAS, skupaj z Združenimi narodi, pri iskanju hitre in trajne rešitve trenutne krize;

5.

obžaluje trenutno premalo narodnostno mešano sestavo mirovnih sil;

6.

poziva države članice EU, naj aktivno podprejo mirovno misijo, ki jo izvajajo Združeni narodi in Francija, in obžaluje, da misija Licorne, ki jo izvajajo izključno francoske sile, ni bila sestavljena na evropski ravni;

7.

obsoja uničenje prostorov opozicijskih strank in časopisov ter sabotaže tujih radijskih oddajnikov;

8.

poziva vlado Slonokoščene obale in predstavnike „novih sil“, naj izvajajo Sporazum Akra III in naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev pravne države, za podporo in zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic;

9.

poziva Svet, naj pri preprečevanju sporov obravnava globlje vzroke za krizo, zlasti gospodarske in socialne, ter podpira napotitev mirovnih sil Afriške unije v okviru „nudenja mirovne podpore“„EFD; poziva EU in mednarodno skupnost, naj pospešijo financiranje humanitarne pomoči v Slonokoščeni obali, kakor hitro pogoji dovoljujejo povečane — in nujno potrebne — operacije;“

10.

v tem kontekstu poziva Svet, naj v skladu s členoma 9 in 96 Cotonoujskega sporazuma razmisli o posvetovanjih med EU in Slonokoščeno obalo;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, generalnemu sekretarju ZN, Afriški uniji in ECOWAS ter predsedniku in vladi Slonokoščene obale.

—

ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Tibetu in človekovih pravicah na Kitajskem ter svojih resolucij o človekovih pravicah na svetu,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. decembra 2002 (1) o primerih Tenzin Delek Rinpoče in Lobsang Dhondup,

—

ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.

ker je 2. decembra 2002 ljudsko sodišče druge stopnje v tibetanski avtonomni prefekturi Kardze v provinci Sečuan obsodilo na smrt (z odložitvijo za dve leti) Tenzina Deleka Rinpočeja, vplivnega budističnega lamo; in ker je bil njegov spremljevalec Lobsang Dhondup usmrčen 26. januarja 2003; v obeh primerih pa gre za domnevna politična kazniva dejanja,

B.

ker sta bila oba aretirana v začetku aprila 2002 po bombnem incidentu v Čengduju, glavnem mestu province Sečuan, 3. aprila 2002,

C.

ker je bil Tenzin Delek Rinpoče obtožen, „da je povzročil eksplozijo“ in „spodbujal separatizem“, njegova krivda pa ni bila dokazana,

D.

ker je bil Tenzin Delek, kot se poroča, od svoje aretacije do danes izoliran in nekaj mesecev mučen,

E.

ker je resno zaskrbljen nad dejstvom, da se obdobje odložitve usmrtitve Tenzina Deleka Rinpočeja izteče 2. decembra 2004,

F.

ker na zahtevo Evropskega sveta Svet trenutno ponovno preverja embargo na trgovanje z orožjem s Kitajsko, ki je bil sprejet in se izvaja od leta 1989,

G.

ker je vlada Ljudske republike Kitajske nedavno sprejela predstavnike njegove svetosti Dalai Lame;

1.

ponovno poziva k odpravi smrtne kazni, zahteva takojšen moratorij na izvajanje smrtne kazni na Kitajskem in poziva kitajske oblasti, da takoj spremenijo smrtno obsodbo, ki je bila izrečena Tenzinu Deleku Rinpočeju;

2.

odločno obsoja usmrtitev Lobsanga Dhondupa 26. januarja 2003;

3.

poziva glavnega tožilca ljudskega tožilstva province Sečuan in guvernerja ljudske vlade province Sečuan, da naredita vse, kar je v njuni moči, da preprečita usmrtitev Tenzina Deleka Rinpočeja;

4.

poziva oblasti, naj zagotovijo, da se v priporu ne bo slabo ravnalo z Tenzinom Delekom Rinpočejem; zahteva takojšnji ponovni pregled primera in poziva kitajske oblasti, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da se spoštujejo mednarodni standardi človekovih pravic in humanitarnega prava, zlasti, da se zagotovijo mednarodno priznani pravni postopki za aretirane osebe;

5.

poziva Evropsko unijo in njene države članice, da pozovejo vlado Ljudske republike Kitajske k spoštovanju verskih pravic in svobode Tibetancev ter še posebej, da prepreči usmrtitev Tenzina Deleka Rinpočeja in da pobudo za novo in nepristransko sojenje;

6.

poziva Komisijo in Svet, da na naslednjem vrhu EU/Kitajska izrazita svoje pomisleke o primeru Tenzin Delek Rinpoče;

7.

poziva Svet in države članice, da ohranijo embargo EU na trgovino z orožjem z Ljudsko republiko Kitajsko in da ne zmanjšajo obstoječih nacionalnih omejitev za takšno prodajo orožja; meni, da bi bilo embargo potrebno ohraniti, dokler EU ne bo sprejela pravno zavezujočega kodeksa o izvozu orožja in dokler Ljudska republika Kitajska ne bo sprejela konkretnih ukrepov za izboljšanje razmer glede človekovih pravic v svoji državi, vključno z ratificiranjem Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter s polnim spoštovanjem pravic manjšin;

8.

pozdravlja izpustitev Ngawang Sangdrol in Jigmeta Sangpe, najdlje zaprta tibetanska zapornika vesti, in poziva kitajske oblasti, da nadaljujejo z izpuščanjem zapornikov;

9.

poziva vlado Ljudske republike Kitajske, da okrepi stalen dialog s predstavniki Dalai Lame, z namenom najti za obe strani sprejemljivo rešitev o vprašanju Tibeta brez nadaljnjega odlašanja;

10.

v zvezi s tem ponovno poziva Svet, da imenuje posebnega predstavnika EU za zadeve Tibeta, ki bo učinkovito prispeval k mirni rešitvi tega vprašanja;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju OZN, kitajski vladi, guvernerju province Sečuan in glavnemu tožilcu ljudskega tožilstva province Sečuan.

—

ob upoštevanju sklepa Afriškega odbora za človekove pravice proti Eritreji, sprejetega marca 2004,

—

ob upoštevanju člena 115(5) svojega Poslovnika,

A.

ker je zelo zaskrbljen zaradi stalnega slabšanja stanja človekovih pravic v Eritreji in ker je osupel nad očitnim pomanjkanjem sodelovanja s strani eritrejskih oblasti, kljub večkratnim pozivom mednarodnih organizacij za človekove pravice in nevladnih organizacij,

B.

ker so eritrejske varnostne sile 4. novembra 2004 na slepo aretirale na tisoče mladih in drugih, ki so bili osumljeni, da so se izognili vojaški obveznosti, in zaradi bojazni, da ujetnikom grozi mučenje in slabo ravnanje,

C.

ker je domneven poskus pobega iz vojaškega zapora Adi Abeto 4. novembra 2004 terjal vsaj 12 smrtnih žrtev,

D.

ker je veliko mladih ljudi pobegnilo iz države, da bi se izognili služenju vojaškega roka, in ker je bilo mnogo ljudi, katere so na silo vrnili iz Malte in Libije v Eritrejo, aretiranih, mučenih in poslanih v tajni zapor, kjer je še vedno večina zaprta v samicah,

E.

ker močno obžaluje že od septembra 2001 trajajoč zapor brez obtožnice tako imenovane skupine Asmara-11, ki jo sestavljajo nekdanji člani vladajoče stranke in ki je zahtevala demokratizacijo,

F.

ker sta dejanska prepoved neodvisnega tiska in aretacija številnih novinarjev povzročili, da združenje „Poročevalci brez meja“ Eritrejo uvršča na tretje mesto izmed držav sveta, ki so najbolj negativno naravnane do novinarjev,

G.

ker je bilo od septembra 2001 v Asmari aretiranih 13 neodvisnih novinarjev, med njimi tudi švedski državljan Davit Issak, kateremu se ni sodilo za nobeno kaznivo dejanje in o usodi katerega so eritrejske oblasti zavrnile kakršno koli pojasnilo,

H.

ker ustava, sprejeta leta 1997, ki zagotavlja svoboščine državljanov, vključno s svobodo veroizpovedi, ni bila nikoli uveljavljena,

I.

ker je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s svobodo izražanja, bistven del Cotonoujskega partnerskega sporazuma;

1.

odločno obsoja kršenje človekovih pravic v Eritreji in poziva državne oblasti, naj spoštujejo človekove pravice, se držijo mednarodnih sporazumov in popolnoma sodelujejo z mednarodnimi organizacijami za človekove pravice ter nevladnimi organizacijami;

2.

poziva eritrejsko vlado, naj upošteva mednarodne sporazume o človekovih pravicah;

3.

zahteva temeljito in neodvisno raziskavo o incidentu v vojaškem zaporu Adi Abeto 4. novembra 2004, kjer je po poročilih bilo ustreljenih vsaj ducat zapornikov, in zahteva, da se odgovornim sodi;

4.

poziva eritrejske oblasti, naj nemudoma izpustijo 11 nekdanjih poslancev parlamenta v skladu s sklepom Afriškega odbora za človekove pravice, sprejetega marca 2004;

5.

poziva eritrejske oblasti, naj prekličejo prepoved neodvisnega državnega tiska in naj nemudoma izpustijo 13 neodvisnih novinarjev ter vse druge ljudi, ki so zaprti zgolj zaradi uveljavljanja svoje pravice do svobode izražanja;

6.

poziva eritrejske oblasti, naj spoštujejo človekove pravice vseh zapornikov, vključno z mladimi, ki so bili aretirani 4. novembra 2004, in naj jim dovoli takojšen dostop do njihovih družin in zagovornikov;

7.

poudarja pomen, ki ga pripisuje temeljnim svoboščinam, vključno s svobodo izražanja, svobodo združevanja, še zlasti na področju politike in sindikatov, ter svobodo zbiranja;

8.

ponavlja svojo zahtevo po vzpostavitvi političnega procesa znotraj Eritreje, ki bi združil različne strankarske voditelje in predstavnike civilne družbe v iskanju rešitve trenutne krize ter bi usmeril državo na pot demokracije, političnega pluralizma in trajnostnega razvoja; v zvezi s tem potrjuje svojo predanost podpori razvoju Eritreje kakor tudi miru in stabilnosti ter sodelovanja v regiji;

9.

poziva Svet in Komisijo, naj začneta s postopkom posvetovanja, v skladu s členom 96 Cotonoujskega sporazuma, za zaustavitev kršenja človekovih pravic in za uvajanje političnega pluralizma;

10.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu AKP-EU, Skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, generalnima sekretarjema Združenih narodov in Afriške unije ter vladi in parlamentu Eritreje.