Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Republiki Finski, vložena dne 9. februarja 2005

(Zadeva C-54/05)

(2005/C 93/21)

Jezik postopka: finščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata M. Van Beck in M. Huttunen, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, je dne 9. februarja 2005 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Republiki Finski.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, naj:

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Iz določb finskega dekreta 1598/1995 o registraciji vozil izhaja, da mora oseba, ki ima običajno prebivališče na Finskem, ob uvozu vozila, ki je bilo že pravilno registrirano in zavarovano v drugi državi članici, ali ob prehodu le-tega čez Finsko v drugo državo članico ali v tretjo državo, zahtevati odobritev začasnega prehoda za vozilo. Če te odobritve nima, oseba z običajnim prebivališčem na Finskem tam torej ne more uporabljati vozila, ki je bilo pred tem registrirano in zavarovano v drugi državi članici. Pridobitev te odobritve predpostavlja, da se oseba, ki prebiva na Finskem in ki uvozi vozilo, registrirano v drugi državi članici, napoti na prehod meje, kjer lahko zahteva odobritev in plača pripadajoče davke. Vozila ne more uporabljati, preden odobritev ni bila izdana. Na splošno je veljavnost le-te sedem dni, v katerih mora uvoznik vozila vozilo registrirati na Finskem, če ga želi uporabljati drugače kot v skladu z začasnim sistemom odobritve prehoda.

Člen 28 ES prepoveduje količinske omejitve pri uvozu in ukrepe z enakim učinkom.

Če oseba, ki prebiva na Finskem, uvozi registrirano vozilo v drugo državo članico ali ga da prepeljati čez Finsko v drugo državo članico ali tretjo državo, mora priti na finsko mejo, zato da tam zahteva dovoljenje za prehod, vozilo pa je podvrženo sistematičnemu mejnemu nadzoru, ki jasno kaže značilnosti količinskih omejitev pri uvozu ali ukrepe z enakim učinkom v smislu člena 28 ES.

Finska ni predložila nobenega elementa v utemeljitev svoje trditve, v skladu s katero za zagotovitev učinkovitosti davčnega nadzora ne obstaja drugo sredstvo kot odobritev prehoda, kar v praksi pomeni, da mora oseba, ki ima običajno prebivališče na Finskem, sistematično izpolniti določene mejne formalnosti, to je, priti mora najbližje kraju prehoda meje in zahtevati odobritev prehoda, ne da bi imela kakršnokoli pravno varstvo, da bo lahko tam uporabljala vozilo, ki je bilo pravilno registrirano, zavarovano in tehnično pregledano v drugi državi članici.

Če bo Sodišče vseeno ocenilo (kar ne drži), da bi zadevni sistem lahko bil upravičen na ravni Skupnosti na temelju člena 30 ES, Komisija uveljavlja, da je trajanje veljavnosti odobritve, po splošnem pravilu v skladu z dekretom sedem dni, v vsakem primeru nesorazmerno.

Na temelju teh navedb Komisija meni, da je sistem odobritev prehoda, ki ga uvaja dekret 1598/1995, ki velja na Finskem, v nasprotju s členi 28 ES in 30 ES. Če bi Sodišče medtem ocenilo, da bi zadevni sistem lahko bil upravičen na ravni Skupnosti na podlagi člena 30 ES, Komisija uveljavlja, da je trajanje veljavnosti odobritve, po splošnem pravilu v skladu z dekretom sedem dni, v vsakem primeru v nasprotju s členi 28 ES in 30 ES.