Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Corte Suprema di Cassazione (Italija) z dne 11. junija 2004 v zadevi Honyvem Informazioni Commerciali srl proti Mariella De Zotti

(Zadeva C-465/04)

(2005/C 31/10)

Jezik postopka: italijanščina

Corte Suprema di Cassazione je s sklepom z dne 11. junija 2004 v zadevi Honyvem Informazioni Commerciali srl proti Mariella De Zotti, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 3. novembra 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe o naslednjih vprašanjih:

„Ali je treba glede na besedilo in namen člena 17 Direktive Sveta 86/653/EGS (1) z dne 18. decembra 1986 in, kjer je to potrebno, v njem predvidenih merilih za izračun nadomestila, njen člen 19 razlagati tako, da lahko nacionalna zakonodaja za prenos direktive dopušča, da kolektivna pogodba (ali tarifni dogovor), ki zavezuje stranke določenih pogodbenih razmerij, namesto nadomestila, ki pripada zastopniku ob izpolnjevanju pogojev iz člena 17(2), in ki ga je treba izplačati na podlagi meril iz direktive, določa nadomestilo, ki prvič, pripada zastopniku brez upoštevanja pogojev iz dveh alinej odstavka 2 (a) (in glede dela nadomestila ne glede na razlog za razvezo pogodbenega razmerja) ter drugič, se ne izračuna v skladu z merili, navedenimi v direktivi (in, kjer je to potrebno, na najvišji znesek, ki ga določa), temveč v skladu z merili, določenimi v kolektivni pogodbi? Nadomestilo torej, ki je (brez vsakršnega specifičnega sklicevanja na povečanje prometa, ki ga je zastopnik priskrbel) določeno na podlagi vnaprej določenih odstotkov od plačil, ki jih je zastopnik prejel v času pogodbenega razmerja, s posledico, da bo, tudi kadar so pogoji za nadomestilo iz direktive v celoti izpolnjeni ali preseženi, znesek izplačanega nadomestila velikokrat manjši (včasih precej manjši) kot najvišji znesek, ki je določen v direktivi, v vsakem primeru pa manjši kot znesek, ki bi ga lahko določil sodnik v konkretnem primeru, če ne bi bil dolžan upoštevati parametrov, določenih v kolektivni pogodbi, temveč načela in merila iz direktive.

Ali je treba izračun nadomestila opraviti analitično, z oceno kasnejših provizij, ki bi jih lahko zastopnik predvidoma prejel v letih po razvezi pogodbenega razmerja v zvezi z novo pridobljenimi strankami oziroma glede na doseženo bistveno razširitev obsega poslovanja z obstoječimi strankami, in šele nato eventualno znesek prilagoditi, ob upoštevanju načela pravičnosti in v direktivi predvidenega najvišjega zneska? Ali so dopustne tudi druge metode izračuna, še posebej sintetične metode, ki kot izhodišče izračuna upoštevajo najvišje zgornje zneske, določene v direktivi, in širše upoštevajo načelo pravičnosti?

Sodišče se poziva k razlagi navedenih členov 17 in 19 Direktive Sveta 86/653/EGS z dne 18. decembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o samozaposlenih trgovskih zastopnikih.“

(1)  UL L 382, 31.12.1986, str. 17.