22.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 19/2


SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 11. novembra 2004

v zadevi C-372/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Bundessozialgericht): Roberto Adanez -Vega proti Bundesanstalt für Arbeit (1)

(Uredba (EGS) št. 1408/71 - Določitev zakonodaje, ki se uporablja - Dajatve za brezposelnost - Pogoji za seštevanje zavarovalnih in delovnih dob - Nacionalni ukrep, ki ne upošteva obdobja obveznega vojaškega roka, odsluženega v drugi državi članici)

(2005/C 19/03)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-372/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Bundessozialgericht (Nemčija) z dne 15. avgusta 2002, ki je bil vpisan v vpisnik Sodišča dne 16. oktobra 2002, v postopku v glavni stvari, ki poteka med Roberto Adanez -Vega in Bundesanstalt für Arbeit, je Sodišče (prvi senat), v sestavi P. Jann (poročevalec), predsednik senata, A. Rosas in S. von Bahr, sodnika, generalni pravobranilec: F. G. Jacobs, sodni tajnik: R. Grass, dne 11. novembra 2004 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi, kot sledi:

1.

Člen 13 (2)(f) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti v različici po Uredbi (EGS) št. 2001/83 Sveta z dne 25. junija, kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2195/91 z dne 25. junija 1991, se mora razlagati tako, da za osebo s stalnim prebivališčem v državi članici, ki je postala brezposelna potem, ko je odslužila obvezni vojaški rok v drugi državi članici, velja zakonodaja države članice, kjer ima ta oseba stalno prebivališče.

Člen 71 (1)(b)(ii) Uredbe št. 1408/71, kot je bila spremenjena, se mora razlagati tako, da predstavlja posebno določbo za določitev zakonodaje, ki se uporablja za dajatve za brezposelnost, in sicer se, če so ti pogoji uporabe združeni, uporabi zakonodaja, ki jo določa ta določba.

Predložitveno sodišče pa mora določiti, če so pogoji uporabe v zadevi v glavni stvari iz člena 71 (1)(b)(ii) združeni ali ne.

Če so bili v zadevi v glavni stvari izpolnjeni pogoji uporabe člena 71 (1)(b)(ii) Uredbe št. 1408/71, kot je bila spremenjena, se za osebo s stalnim prebivališčem v državi članici, kjer je brezposelna potem, ko je odslužila obvezni vojaški rok v drugi državi članici, na podlagi te določbe uporablja prav tako zakonodaja države članice, kjer ima ta oseba stalno prebivališče.

2.

Doba obveznega vojaškega roka v drugi državi članici predstavlja „dopolnjeno dobo zaposlitve kot zaposlena oseba po zakonodaji te druge države članice“ v smislu člena 67 (1) Uredbe št. 1408/71, v različici po Uredbi št. 2001/83, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 2195/91, če je bila določena ali sprejeta kot taka z zakonodajo te druge države članice ali prilagojena in priznana s to zakonodajo kot doba, ki je enakovredna dobi zaposlitve, in če je bila zainteresirana stranka med služenjem vojaškega roka zavarovana po členu 1(a) te uredbe.

Pogoj, da je „zainteresirana stranka nazadnje dopolnila zavarovalne dobe v skladu z določbami zakonodaje, po kateri je vložila zahtevek za dajatve“ po členu 67 (3) Uredbe št. 1408/71, kot je bila spremenjena, nasprotuje obveznosti seštevanja zavarovalnih dob zgolj v primeru, ko je bila zavarovalna doba izpolnjena v drugi državi članici po zadnji zavarovalni dobi, dopolnjeni po zakonodaji, na podlagi katere je vložila zahtevek za dajatve.

3.

V okoliščinah, kot so te iz zadeve v glavni stvari, je člen 3 Uredbe št. 1408/71, v različici po Uredbi št. 2001/83, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 2195/91, se ne nasprotuje temu, da je pristojni nosilec, ko preuči pravico do dajatve za brezposelnost, pri izračunu dopolnjenih zavarovalnih dob ne upošteva dobe obveznega vojaškega roka, odsluženega v drugi državi članici.


(1)  UL C 7, 11.1.2003.