4.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

C 300/49

Tožba Air One S.p.A. proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 5. oktobra 2004

(Zadeva T-395/04)

(2004/C 300/95)

Jezik postopka: italijanščina

Air One S.p.A., ki ga zastopata Gianluca Belotti in Matteo Padellaro, je dne 5. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—

razsodi in razglasi, da s tem, da ni oblikovala svojega stališča, čeprav je bila k temu uradno pozvana, glede prijave, ki jo je 22. decembra 2003 Air One vložil v zvezi z nezakonitimi državnimi pomočmi, ki naj bi jih italijanski organi dodelili letalskemu prevozniku Ryanair, Komisija ni izpolnila obveznosti iz Pogodbe ES;

—

Komisiji naloži, naj glede prijave, ki jo je vložila tožeča stranka, brez odlašanja oblikuje svoje stališče in sicer tako, da v zvezi s prijavo ter predlaganimi začasnimi ukrepi sprejme formalni akt;

—

v vsakem primeru toženi stranki naloži plačilo stroškov, tudi če bi Komisija sprejela akt pred izrekom sodbe in bi bil zaradi tega postopek ustavljen.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

V utemeljitev svoje tožbe zaradi nedelovanja tožeča stranka navaja, da je 22. decembra 2003 na Evropsko komisijo naslovila prijavo zaradi nezakonitih državnih pomoči, katerih upravičenec naj bi bil letalski prevoznik Ryanair preko različnih italijanskih letališč, pri čemer naj bi bil slednji na italijanskih vmesnih pristankih deležen izjemno konkurenčnih letaliških tarif ter cen za opravljene storitve ter včasih tudi popolne oprostitve stroškov.

Ker Komisija ni izvedla nikakršnega preverjanja, jo je Air One uradno pozval, naj na podlagi člena 232 ES oblikuje svoje stališče glede prijave. Po preteku štirih mesecev brez odgovora, se je Air One odločil zadevo predložiti Sodišču prve stopnje.

S tem v zvezi tožeča stranka poudarja, da Sodišče mora kaznovati obdobje devetih mesecev, v katerem ni bilo izvedeno nikakršno preverjanje in v katerem Komisija – kljub natančni prijavi o dejstvih, katere je slednja v večjem delu in v podobnih primerih že obravnavala in označila za državne pomoči - ni ukrepala proti italijanskim oblastem zaradi domnevno nezakonitih pomoči, ki zelo verjetno niso združljive s skupnim trgom.

Poleg tega tožeča stranka kot pomembno navaja tudi dejstvo, da so bile sporne pomoči dodeljene podjetju, ki deluje v letalskem sektorju in ki je danes premet posebne pozornosti s strani Komisije, tudi kar zadeva državne pomoči.