|
4.12.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 300/45 |
Tožba Grandits GmbH in petih drugih proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 17. septembra 2004
(Zadeva T-375/04)
(2004/C 300/89)
Jezik postopka: nemščina
Grandits GmbH, s sedežem v Kirchschlagu (Avstrija), Scheucher-Fleisch GmbH, s sedežem v Ungerdorfu (Avstrija), Tauernfleisch Vertriebs GmbH, s sedežem v Flattachu (Avstrija), Wech-Kärntner Truthahnverarbeitung GmbH, s sedežem v Glaneggu (Avstrija), Wech-Geflügel GmbH, s sedežem v St. Andräu (Avstrija) in Johann Zsifkovics, stanujoč na Dunaju (Avstrija), ki jih zastopata J. Hofer in T. Humer, Rechtsanwälte, so dne 17. septembra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.
Tožeče stranke Sodišču prve stopnje predlagajo, naj:
|
— |
razglasi za nično Odločbo Komisije z dne 30.06.2004 (K(2004) 2037 konč.) o državni pomoči NN 34A 2000/Avstrija „Programi za kakovost in AMA-bioznak in AMA-pečat kakovosti“; |
|
— |
Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene navedbe
Kot prvo tožeče stranke navajajo kršitev postopkovnih predpisov. Komisija naj bi ukrepe, ki so predmet izpodbijane odločbe, obravnavala kot pomoč, o kateri je bila obveščena, čeprav od Avstrije tega obvestila sploh ni prejela. Komisija naj bi kršila člen 4(4) Uredbe št. 659/1999, saj ne bi smela odločati po prostem preudarku, pač pa bi morala uvesti formalni postopek preiskave. Komisija naj bi kršila dolžnost obrazložitve s tem, da ni skrbno in nepristransko proučila vseh pravnih in dejanskih vidikov, ki so ji jih posredovali pritožniki. Časovno obdobje 52 mesecev naj bi bilo v okviru predhodnega postopka preiskave neprimerno in pomeni kršitev splošnega načela sojenja (odločanja) v razumnem roku.
Tožniki navajajo tudi kršitev člena 87(3)(točka c) ES. Komisija naj bi na podlagi pomanjkljive preiskave in pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja predvidevala, da so izpolnjeni pogoji za uporabo člena 87(3)(točka c) ES, ki določa izjemne primere.
Končno tožniki navajajo kršitev prepovedi izvedbe po členu 88(3)(stavek 3) ES in po členu 3 Uredbe št. 659/99. Za pomoči, o katerih Komisija ni obveščena, naj bi obstajala prepoved izvedbe. Poprava pomanjkljivosti za nazaj (ali s povratnim učinkom) s končno odločbo naj bi bila nedopustna.