Tožba Ericha Drazdanskya proti Uradu za harmonizacijo notranjega trga, vložena dne 26. aprila 2004

(Zadeva T-158/04)

(2004/C 217/36)

Jezik postopka bo določen v skladu s členom 131(2) Poslovnika - jezik v katerem je bila vložena tožba: nemščina

Erich Drazdansky, stanujoč v Wiener Neustadt (Avstrija), ki ga zastopa A. Leeb, Rechtsanwalt, je dne 26. aprila 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Uradu za harmonizacijo notranjega trga. Nasprotna stranka pred Odborom za pritožbe je bila The Concentrate Manufacturing Company of Ireland, also trading as Seven-Up International, Hamilton, Bermudski otoki.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, da:

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka je pri toženem Uradu prijavila besedno znamko „UUP'S“ za blago razreda 32 (Prijava št. 1 968 676). The Concentrate Manufacturing Company of Ireland, imetnik znamke Skupnosti in španske besedne znamke „UP“ za blago razredov 30 in 32, je proti registraciji te znamke vložil ugovor.

Z odločbo z dne 31. julija 2003, poslano s faksom dne 1. avgusta, je Oddelek za ugovore ugodil ugovoru. Z vlogo z dne 1. oktobra 2003, ki jo je Urad prejel 7. oktobra 2003, je tožeča stranka vložila pritožbo zoper to odločbo. Z vlogo z dne 23. oktobra 2003 je tajništvo Odbora za pritožbe tožečo stranko opozorilo, da pritožba ni bila vložena v predpisanem roku in tožečo stranka pozvalo, da naj na to odgovori. Tožeča stranka je naknadno vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Z odločbo dne 3. marca 2004 je drugi Odbor za pritožbe Urada zavrnil ta predlog in pritožbo tožeče stranke.

Tožeča stranka navaja, da je pritožbo na zadnji dan roka podpisal zastopnik tožeče stranke in jo dal na kupček pošte, ki bi morala biti odposlana s faksom. Vendar sodelavka pristojna za odpremo pošte, po plačilu pristojbine za pritožbo, pošte pomotoma ni dala nazaj med pošto, ki mora biti odposlana s faksom, ampak med tisto, ki mora biti odposlana s priporočenim pismom.

Tožeča stranka trdi, da Urad pri izpodbijani odločbi ni pravilno uporabil določb Uredbe št. 40/94 glede vrnitve v prejšnje stanje. Pri pravilni uporabi bi Urad moral priti do zaključka, da so v zadevnem primeru predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje izpolnjene, da ne obstaja organizacijska krivda, ki bi preprečila vrnitev v prejšnje stanje in da naj bi se določbe glede nepravočasnega plačila pristojbin in pravilnika o pristojbinah uporabljale analogno.

Tožeča stranka navaja, da gre v trenutni zadevi za pomoto nižje stopnje, ki se ne bi mogla tudi organizacijsko z ekonomsko upravičljivimi sredstvi preprečiti. Upoštevati je tudi potrebno, da nasprotna stranka v pritožbenem postopku postopkovno ni bila v slabšem položaju.